Možnosti koriščanja EU sredstev za gradnjo komunalne infrastrukture

Možnosti koriščanja EU sredstev za gradnjo Možnosti koriščanja EU sredstev za gradnjo komunalne infrastrukturekomunalne infrastrukture

Komunaliada Komunaliada Slovenska Bistrica, 12. junij 2009Slovenska Bistrica, 12. junij 2009

Črpanje strukturnih skladov 2004-2006 sredi leta 2008

* Stanje na dan 31.12..

Sredstva strukturnih skladov 2004* 2005* 2006* 2007* 30.06.2008

Razpisana sredstva (EU+SLO del) 58 % 88 % 110 % 111 % 111 % 372 mio €

Dodeljena sredstva (EU+SLO del) 36 % 78 % 114 % 110 % 111 % 370 mio €

Podpisane pogodbe (EU+SLO del) 11 % 58 % 105 % 103 % 101 % 339 mio €

Izplačana sredstva (EU+SLO del) 7 % 30 % 69 % 94 % 99 % 331 mio €

Posredovani zahtevki za povračilo (EU del) 0 % 20 % 59 % 80 % 86 % 204 mio €

Črpanje sredstev strukturnih skladov – dinamika na

nivoju celotnega EPD (v %) - sredi leta 2008

Realizacija EPD

0

20

40

60

80

100

Razpisana sredstva Dodeljena sredstva Podpisane pogodbe Izplačila ZZP

Črpanje kohezijskega sklada 2004-2006 sredi leta 2008

Sredstva kohezijskega sklada Dodeljena sredstva Povračila sredstev

Ministrstvo za okolje in prostor

- ISPA 42.051.107 € 29.159.187 € 69 %

- Kohezijski sklad 88.450.557 € 26.669.688 € 30 %

Skupaj 130.501.664 € 55.828.875 € 43 %

Ministrstvo za promet

- ISPA 38.907.593 € 18.888.359 € 49 %


Skupaj 123.111.738 € 69.603.540 € 57 %

Skupaj MOP in MzP

- ISPA 80.958.700 € 48.047.546 € 59 %


Skupaj 253.613.402 € 125.432.415 € 49 %

Primerjava z ostalimi državami članicami

Po zadnjih uradnih podatkih EK je stanje naslednje:Po zadnjih uradnih podatkih EK je stanje naslednje:• s 95 % črpanjem smo na prvem mestu med EU-27 s 95 % črpanjem smo na prvem mestu med EU-27 na področju na področju

ESRRESRR• na področju kmetijstva in ribištva je počrpanih okrog 90 % na področju kmetijstva in ribištva je počrpanih okrog 90 %

sredstevsredstev• na področju ESS je počrpanih okrog 70 % sredstevna področju ESS je počrpanih okrog 70 % sredstev

Slovenija je 12. februarja 2008 v Bruslju z EK podpisala tudi t.i. Slovenija je 12. februarja 2008 v Bruslju z EK podpisala tudi t.i. pogodbo zaupanja, skupaj z Estonijo, pred nami so takšno pogodbo zaupanja, skupaj z Estonijo, pred nami so takšno pogodbo podpisale le Avstrija, Portugalska, Danska in Wales. pogodbo podpisale le Avstrija, Portugalska, Danska in Wales.

Strategija razvoja Slovenije

PARTNERSTVO, PODROČNI IN SEKTORSKI PROGR.REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAMI

RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH

OP krepitve reg.

razvojnih potencialov

Državni razvojni program RS 2007-2013NACIONALNI STRATEŠKI REFERENČNI OKVIR

Strateške smernice

skupnosti za kohezijo +

Lizbona

Nadzorni odbor

Javni razpisi in naročila

Kohezijske uredbe

OP razvoja človeških

virov

OP okoljske in

prometne infrastr.

Razvojne spodbude EURazvojne spodbude EU5.128 mio EUR5.128 mio EUR

OP OP razvoja razvoja

človeških virovčloveških virov756 mio EUR756 mio EUR

OP OP krepitve krepitve

regionalnihregionalnihrazvojnih razvojnih

potencialovpotencialov1.710 mio EUR1.710 mio EUR

OP OP razvoja razvoja

okoljske in okoljske in prometneprometne

infrastruktureinfrastrukture1.636 mio EUR1.636 mio EUR

Čezm

ejni

in tr

ansn

acio

naln

i pro

gram

i10

4 m

io E

URRazvoj podeželja in razvoj ribištva

922 mio EUR

ESS ESRR KS

ESRR

Nacionalni strateški referenčni okvir 2007-2013

Splošna usmeritev NSRO:Splošna usmeritev NSRO:

Izboljšati blagostanje slovenskih državljanov Izboljšati blagostanje slovenskih državljanov s spodbujanjem gospodarske rasti, ustvarjanjem delovnih mest, krepitvijo človeškega s spodbujanjem gospodarske rasti, ustvarjanjem delovnih mest, krepitvijo človeškega

kapitala in zagotavljanjem uravnoteženega in usklajenega kapitala in zagotavljanjem uravnoteženega in usklajenega razvoja, še zlasti regij. razvoja, še zlasti regij.

Specifični cilji NSRO:Specifični cilji NSRO:

Spodbujanje podjetništva, inovacij in tehnološkega razvoja,Spodbujanje podjetništva, inovacij in tehnološkega razvoja,Izboljšanje kakovosti izobraževalnega sistema ter raziskovalno-razvojnih dejavnosti.Izboljšanje kakovosti izobraževalnega sistema ter raziskovalno-razvojnih dejavnosti.

Izboljšana prožnost trga dela skupaj z jamčenjem zaposlitvene varnosti, še zlasti z Izboljšana prožnost trga dela skupaj z jamčenjem zaposlitvene varnosti, še zlasti z ustvarjanjem delovnih mest in spodbujanjem socialne vključenosti. ustvarjanjem delovnih mest in spodbujanjem socialne vključenosti.

Zagotavljanje pogojev za rast s trajnostno mobilnostjo, izboljšanje kakovosti okolja in Zagotavljanje pogojev za rast s trajnostno mobilnostjo, izboljšanje kakovosti okolja in

zagotovitev ustrezne infrastrukture.zagotovitev ustrezne infrastrukture.

Uravnotežen regionalni razvoj.Uravnotežen regionalni razvoj.

Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013

Cilj OP RR:Cilj OP RR:

Inovativna, dinamična in odprta SlovenijaInovativna, dinamična in odprta Slovenija z razvitimi regijami in konkurenčnim, na znanju temelječem gospodarstvu. z razvitimi regijami in konkurenčnim, na znanju temelječem gospodarstvu.

Kdo je upravičen do sredstev ESRR ?Kdo je upravičen do sredstev ESRR ?

• podjetja (mikro, mala in srednje velika ter skupine podjetij), gospodarske podjetja (mikro, mala in srednje velika ter skupine podjetij), gospodarske družbe, zasebniki, investitorji;družbe, zasebniki, investitorji;

• država, občine, koncesionarji, subjekti spodbujanja razvoja;država, občine, koncesionarji, subjekti spodbujanja razvoja;• visokošolske, raziskovalne in izobraževalne institucije, medpodjetniški visokošolske, raziskovalne in izobraževalne institucije, medpodjetniški

izobraževalni centri;izobraževalni centri;• javni zavodi, javni gospodarski zavodi, zasebni zavodi, javne gospodarske javni zavodi, javni gospodarski zavodi, zasebni zavodi, javne gospodarske

službe, druge javne službe;službe, druge javne službe;• društva, neprofitne in nevladne organizacije, mladinski centri, zasebni društva, neprofitne in nevladne organizacije, mladinski centri, zasebni

uporabniki.uporabniki.

Upravičenci in ciljne skupine pri izvajanju ESRR v okviru OP RR so natančno Upravičenci in ciljne skupine pri izvajanju ESRR v okviru OP RR so natančno določeni za posamezno razvojno prioriteto in prednostne usmeritve, kot njene določeni za posamezno razvojno prioriteto in prednostne usmeritve, kot njene vsebinske dele.vsebinske dele.

Finančni načrt OP RR:Finančni načrt OP RR:

Razvojna prioriteta/Prednostna usmeritev

Sredstva EU 2007-2013(tekoče cene)

% OP % CRSv EUR v mio SIT

1. Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost402.133.645 96.367 23,5 9,8 MG

2. Gospodarsko-razvojna infrastruktura396.934.393 95.121 23,2 9,7 MG

3. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov263.235.116 63.082 15,4 6,4 MG

4. Razvoj regij619.442.634 148.443 36,2 15,1 SVLR

5. Tehnična pomoč28.003.734 6.711 1,6 0,7 SVLR

SKUPAJ OP KREPITVE REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV 1.709.749.522 409.724 100,0 41,7

SKUPAJ OP krepitev regionalnih razvojnih potencialov 1.709.749.522 100,0 41,7

1. Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost 402.133.645 23,5 9,8 MG 1.1. Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalna odličnost 235.231.380 13,8 5,7 15,2

Od tega MG 141.138.828 in MVZT 94.092.552 evrov

1.2. Spodbujanje podjetništva 166.902.265 9,8 4,1 25,0 MG

2. Gospodarsko-razvojna infrastruktura 396.934.393 23,2 9,7 MG 2.1. Gospodarsko-razvojno-logistična središča (infrastrukturne platforme) 194.906.001 11,4 4,8 21,8

Od tega MG 166.906.001 in MŠŠ 28.000.000 evrov

2.2. Informacijska družba 90.013.449 5,3 2,2 49,2 Od tega MG 70.000.000 in

MVZT 20.013.449 evrov 2.3. Razvoj izobraževalno-raziskovalne infrastrukture 112.014.943 6,6 2,7 MVZT

3. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov 263.235.116 15,4 6,4 MG

3.1. Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva 128.817.184 7,5 3,1 64,7 Od tega MG 123.217.184 in

MŠŠ 5.600.000 evrov 3.2. Mreženje kulturnih in naravnih potencialov za razvoj storitev 67.208.966 3,9 1,6 MK 3.3. Športna-rekreacijska infrastruktura 67.208.966 3,9 1,6 22,8 MŠŠ

4. Razvoj regij 619.442.634 36,2 15,1 SVLR 4.1. Regionalni razvojni programi 585.838.151 34,3 14,3 55,5 SVLR (regije) 4.2. Razvoj obmejnih območij s Hrvaško 33.604.483 2,0 0,8 61,1 SVLR (regije)

5. Tehnična pomoč 28.003.734 1,6 0,7 SVLR

% operativnega

programa

% celotnih razpoložljivih

sredstev Nosilec aktivnosti Razvojna prioriteta/

Prednostna usmeritev Sredstva EU 2007-2013 v evrih tekoče cene: Skupaj

% razpisanih glede na

razpoložljiva sredstva na

dan 31.07.2008

Indikativna razdelitev razpoložljivih sredstev prednostne usmeritve RRP

za celotno programsko obdobje 2007-2013 po regijah

RegijaŠtevilo prebivalcev

2007-2013EUR Delež

EUR na prebivalca

Goriška 119.541 40.282.629 6,88 336,98Gorenjska 198.713 59.319.058 10,13 298,52Obalno-kraška 105.313 31.181.467 5,32 296,08Osrednjeslovenska 498.378 15.657.194 2,67 31,42Pomurska 122.483 70.194.294 11,98 573,09Notranjsko-kraška 51.132 23.328.479 3,98 456,24Podravska 319.282 133.998.779 22,87 419,69Spodnjeposavska 69.940 29.352.452 5,01 419,68Zasavska 45.468 18.598.385 3,17 409,04Koroška 73.905 27.595.505 4,71 373,39JV Slovenija 139.434 50.928.355 8,69 365,25Savinjska 257.525 85.401.555 14,58 331,62Skupaj 2.001.114 585.838.151 100,00 292,76

Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013

Cilj OP RČV:Cilj OP RČV:

Cilj operativnega programa je vlagati v ljudi, katerih človeški kapital bo zagotavljal Cilj operativnega programa je vlagati v ljudi, katerih človeški kapital bo zagotavljal večjo stopnjo inovativnosti, zaposljivosti in gospodarske rasti, kar je tudi večjo stopnjo inovativnosti, zaposljivosti in gospodarske rasti, kar je tudi

najboljši način za večjo zaposlenost, socialno vključenost, zmanjšanje najboljši način za večjo zaposlenost, socialno vključenost, zmanjšanje regionalnih razlik in visok življenjski standard.regionalnih razlik in visok življenjski standard.

Kdo je upravičen do sredstev ESS ?Kdo je upravičen do sredstev ESS ?

Do sredstev so upravičeni tako posamezniki, zasebni sektor - podjetja, s posebnim Do sredstev so upravičeni tako posamezniki, zasebni sektor - podjetja, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih kot tudi javni zavodi, agencije... poudarkom na malih in srednjih podjetjih kot tudi javni zavodi, agencije...

Posamezne skupine upravičencev so navedene v samem operativnem Posamezne skupine upravičencev so navedene v samem operativnem programu.programu.

Finančni načrt OP RČV:Finančni načrt OP RČV:



% OP% cel.

razp. sred.Nosilci

aktivnostiv EUR v mio SIT

1. Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti 262.114.965 62.813 34,7 6,4 MDDSZ

2. Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih 140.018.678 33.554 18,5 3,4 MDDSZ

3. Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja 164.661.966 39.460 21,8 4,0 MŠŠ

4. Spodbujanje socialne vključenosti 63.848.517 15.301 8,4 1,6 MDDSZ

5. Institucionalna in administrativna usposobljenost 97.051.506 23.257 12,8 2,4 MJU

6. Tehnična pomoč 28.003.739 6.711 3,7 0,7 SVLR

SKUPAJ OP RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV 755.699.371 181.096 100,0 18,4

SKUPAJ OP razvoja človeških virov 755.699.371 100,0 18,4 1. Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti

262.114.965 34,7 6,4 MDDSZ

1.1. Strokovnjaki in raziskovalci za konkurenčnost podjetij 103.053.747 13,6 2,5 37,0 Od tega MVZT 69.440.000 in

MG 33.613.747 evrov

1.2. Izobraževanje in usposabljanje za konkurenčnost in zaposljivost 63.848.517 8,4 1,6 3,7 MDDSZ

1.3. Štipendijske sheme 50.406.724 6,7 1,2 32,0 Od tega MVZT 33.604.483 in

MDDSZ 16.802.241 evrov 1.4. Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti 44.805.977 5,9 1,1 MDDSZ

2. Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih 140.018.678 18,5 3,4 9,9 MDDSZ

- - -

3. Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja164.661.966 21,8 4,0 MŠŠ

3.1. Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja 60.488.069 8,0 1,5 76,6 MŠŠ 3.2.Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju 85.131.357 11,3 2,1 6,2 MŠŠ 3.3. Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva 19.042.540 2,5 0,5 5,1 MVZT

4. Spodbujanje socialne vključenosti63.848.517 8,4 1,6 MDDSZ

4.1. Okrepitev socialne vključenosti in boj proti diskriminaciji 49.286.575 6,5 1,2 MDDSZ 4.2. Povečati dostopnost in enake možnosti v sistemu vzgoje in izobraževanja 5.600.747 0,7 0,1 64,4 MŠŠ 4.3. Kultura v podporo socialni vključenosti družbenih skupin 8.961.195 1,2 0,2 19,5 MK

5. Institucionalna in administrativna usposobljenost 97.051.506 12,8 2,4 MJU

5.1. Učinkovita in uspešna javna uprava 36.404.856 4,8 0,9 53,3 Od tega MJU 17.000.000 in MP

19.404.856 evrov 5.2. Reforma institucij na trgu dela 20.162.690 2,7 0,5 MDDSZ

5.3. Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga 13.441.793 1,8 0,3 4,1 MJU 5.4. Izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva 27.042.167 3,6 0,7 MZ

6. Tehnična pomoč 28.003.739 3,7 0,7 SVLR

% operativnega

programa






dan 31.07.2008

Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013

Cilj OP ROPI:Cilj OP ROPI:

Vsebina operativnega programa se v celoti nanaša na četrti cilj NSRO, to je Vsebina operativnega programa se v celoti nanaša na četrti cilj NSRO, to je zagotoviti pogoje za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, trajnostnega zagotoviti pogoje za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, trajnostnega

ravnanja z energijo ter izboljšanju kakovosti okolja in ustrezni infrastrukturi, kar ravnanja z energijo ter izboljšanju kakovosti okolja in ustrezni infrastrukturi, kar obenem predstavlja tudi splošni cilj operativnega programa.obenem predstavlja tudi splošni cilj operativnega programa.

Kdo so izvajalci projektov ?Kdo so izvajalci projektov ?OKOLJEOKOLJE• občine (projekti na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, odvajanja in občine (projekti na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, odvajanja in

čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo)čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo) • Ministrstvo za okolje in prostor (projekti s področja poplavne varnosti in

učinkovite rabe energije ter obnovljive energije)

PROMETPROMET• Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturoDirekcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo (železniška (železniška

infrastruktura)infrastruktura)• DARS (avtoceste) in Direkcija RS za ceste (ceste)DARS (avtoceste) in Direkcija RS za ceste (ceste)• Ministrstvo za promet (javni potniški promet in letališka infrastruktura)Ministrstvo za promet (javni potniški promet in letališka infrastruktura)• Direktorat za pomorstvo (pomorski projekti)Direktorat za pomorstvo (pomorski projekti)

Finančni načrt OP ROPI:Finančni načrt OP ROPI:



% OP% cel.

razp. sred.Nosilci

aktivnostiv EUR v mio SIT

1. Železniška infrastruktura 398.189.019 95.422 24,3 9,7 MzP

2. Cestna, pomorska in letalska infrastruktura - KS 292.749.300 70.154 17,9 7,1 MzP

3. Prometna infrastruktura - ESRR 224.029.886 53.687 13,7 5,5 MzP

4. Ravnanje s komunalnimi odpadki 205.568.426 49.262 12,6 5,0 MOP

5. Varstvo okolja - področje voda 325.483.339 77.999 19,9 7,9 MOP

6. Trajnostna energija 159.886.553 38.315 9,8 3,9 MOP

7. Tehnična pomoč - Kohezijski sklad 29.693.221 7.116 1,8 0,7 SVLR

SKUPAJ OP RAZVOJA OKOLJSKE N PROMETNE INFRASTRUKTURE 1.635.599.744 391.955 100,0 39,9

SKUPAJ OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture 1.635.599.744 100,0 39,9

1. Železniška infrastruktura 398.189.019 24,3 9,7 MzP 2. Cestna, pomorska in letalska infrastruktura - KS 292.749.300 17,9 7,1 17,6 MzP

Ceste 236.770.911 14,5 5,8 Pomorstvo 34.529.827 2,1 0,8 Letalstvo 21.448.562 1,3 0,5

3. Prometna infrastruktura - ESRR 224.029.886 13,7 5,5 MzP

4. Ravnanje s komunalnimi odpadki 205.568.426 12,6 5,0 MOP 5. Varstvo okolja - področje voda 325.483.339 19,9 7,9 MOP

Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod 102.784.212 6,3 2,5 12,7 Oskrba s pitno vodo 148.466.085 9,1 3,6 14,6 Zmanjšanje škodljivega delovanja voda 74.233.042 4,5 1,8

6. Trajnostna energija 159.886.553 9,8 3,9 MOP

7. Tehnična pomoč - Kohezijski sklad 29.693.221 1,8 0,7 SVLR

% operativnega

programa






dan 31.07.2008

Upravljavska struktura za izvajanje kohezijske politike

Evropska komisija

Organ upravljanja:SVLR

Min. Min. Min. Min.

Agent

UPRAVIČENCI

Revizijski organ:UNP

Organ za potrjevanje: MF

Min.

Agent

Predplačila oz. delovni kapital za izvajanje operativnih programov

Zneski predplačil so sledeči:

• za leto 2007: 89 mio EUR in• za leto 2008: 137 mio EUR,

skupaj torej 226 mio EUR predplačil.

Predplačila ne predstavljajo prihodka proračuna, ampak so nakazana na poseben podračun Ministrstva za finance.

vsi OPji so že “akreditirani”, kar pomeni, da lahko od Evropske komisije zahtevamo prva vmesna plačila.

Kontaktni podatki

Za dodatne informacije sem na voljo naelektronskem naslovu:

[email protected]

Documents

Možnosti koriščanja EU sredstev za gradnjo komunalne infrastrukture