IZBIRA METODE AMORTIZIRANJA OSNOVNIH SREDSTEV NA

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

IZBIRA METODE AMORTIZIRANJA OSNOVNIH SREDSTEV NA PRIMERU

IZBRANEGA PODJETJA Kandidatka: Gordana Mrkonjič Naslov: Šalek 89, 3320 Velenje Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81572834 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: računovodstvo Mentor: dr. Bojana Korošec Jezikovni pregled: Metka Pivk

Velenje, marec 2006

1

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta IZJAVA Kandidatka Gordana Mrkonjič, absolventka študijske smeri Računovodstvo, študijski program Visokošolski strokovni izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom dr. Bojane Korošec in uspešno zagovarjala 2.3.2006.

Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov.

Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju.

V Mariboru, dne 8.3.2006 Gordana MRKONJIČ

2

PREDGOVOR

Poslovni sistem Premogovnik Velenje načrtuje v letih 2005 in 2006 povečane investicije v delovna sredstva. Iz vidika povečanih vlaganj želi zagotoviti v teh letih tudi čim več lastnih sredstev za financiranje naložb. Eden izmed lastnih virov je oblikovanje amortizacije kot sestavine poslovno-izidnega toka in oblikovanja amortizacije kot sestavine finančnega toka. Za oblikovanje amortizacije imamo na voljo več metod amortiziranja. Pobuda za predloženo delo je odločitev podjetja o proučitvi učinkov različnih metod amortizacije in skladnosti uporabe le-teh z davčno zakonodajo.

V Sloveniji obstaja precejšnja povezanost med davčnim in poslovnim obračunom poslovnega izida, saj poslovni izid predstavlja podlago za davčni obračun. Računovodska stroka sicer v Slovenskih računovodskih standardih določa, da podjetja sama izbirajo metodo amortiziranja in določajo amortizacijske stopnje, vendar pa so maloštevilna podjetja, ki se ravnajo po tej usmeritvi. Razliko med davčnim in poslovnim obračunom predstavljajo z zakonom omogočene davčne olajšave in zakonsko določene omejitve. Med zakonsko določenimi omejitvami se pojavi tudi problem uveljavljanja stroškov amortizacije kot davčno priznanih odhodkov za zmanjševanje davčne osnove. Ravno iz tega zornega kota se večina podjetij v Sloveniji odloča za metodo enakomernega časovnega amortiziranja, saj so stroški amortizacije obračunani po tej metodi, v celotnem znesku priznani kot odhodki obdobja v davčnem izkazu. Vendar se vprašajmo, ali je v vsakem primeru resnično davčno upravičena le uporaba metode enakomernega časovnega amortiziranja?

Namen naloge je proučiti, katera izmed metod amortiziranja omogoča obračunavanje letnih stroškov amortizacije v davčnih okvirjih in poleg tega zagotavlja višja sredstva iz naslova amortizacije v letih povečanih investicijskih vlaganj. Pri analiziranju se opiramo na različne metode in za proučitev učinkov metod amortiziranja na gospodarnost podjetja uporabljamo tudi grafične prikaze.

Ključno spoznanje naloge je, da je tako iz davčnega zornega kota kot z vidika doseganja višjih stroškov amortiziranja v začetnih letih, za namen povečanih investicij v osnovna sredstva, najustreznejša uporaba metode degresivnega časovnega amortiziranja, če pri tem ne presežemo stroškov davčno priznane letne amortizacije.

3

KAZALO VSEBINE 1 UVOD………………………………………………………………………………………...……..4 1.1 Opredelitev področja in opis problema……………………………………….……………....…………..4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve…………………………………………………………………………4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave……………………………….………………………………….…5 1.4 Uporabljene raziskovalne metode…………………………………………………………………….....6 2 METODE AMORTIZIRANJA OSNOVNIH SREDSTEV IN VPLIVI NJIHOVE

UPORABE NA GOSPODARJENJE PODJETJA…………………………………..…7 2.1 Vrednotenje in amortiziranje osnovnih sredstev v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi……………7 2.2 Vpliv davčne zakonodaje na vrednotenje in amortiziranje osnovnih sredstev…………………………...…11 2.3 Računovodski in davčni okviri vrednotenja in amortiziranja osnovnih sredstev………………………….....13 2.4 Vplivi uporabe različnih metod amortiziranja osnovnih sredstev na premoženjsko-finančni položaj, poslovno in

finančno uspešnost podjetja…………………………………………………………………………...13 2.4.1 Vplivi metode enakomernega časovnega amortiziranja na gospodarjenje……………………………..…...15 2.4.2 Vplivi metode degresivnega časovnega amortiziranja na gospodarjenje…………………………...…..…...16 2.4.3 Vplivi metode funkcionalnega načina amortiziranja na gospodarjenje…………………………………......19 2.5 Sklep o metodah amortiziranja osnovnih sredstev in vplivih njihove uporabe na gospodarjenje podjetja……...20 3 OCENA UČINKOV UPORABE RAZLIČNIH METOD AMORTIZACIJE NA

PREMOŽENJSKO - FINANČNI POLOŽAJ, POSLOVNO IN FINANČNO USPEŠNOST Premogovnika Velenje…………………………………………………………………………...…22

3.1. Predstavitev Premogovnika Velenje in ciljev njegove poslovne politike…………………………....………22 3.2 Načrtovane naložbe v osnovna sredstva v l. 2005 – 2006……………………………………………...…22 3.3 Podatki za izračunavanje amortizacije osnovnih sredstev………………………………………………...24 3.4 Variantni izračuni amortizacije osnovnih sredstev………………………………………………...……...26 3.4.1 Učinki enakomernega časovnega amortiziranja izbranih osnovnih sredstev na premoženjsko-finančni položaj, poslovno in finančno uspešnost podjetja….…...……………………………………………………….26 3.4.2 Učinki degresivnega časovnega amortiziranja izbranih osnovnih sredstev na premoženjsko-finančni položaj, poslovno in finančno uspešnost podjetja…………………………………….………………………..29 3.4.3 Učinki funkcionalnega načina amortiziranja izbranih osnovnih na premoženjsko-finančni položaj, poslovno in finančno uspešnost podjetja………...…………………………….…………………………………...33 3.5 Primerjava učinkov metod amortizacije in predlog izbire načina amortiziranja Premogovniku Velenje…….….34 4 SKLEP……………………………………………………………………………………....……..39 POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE….……………………………………………………………....41 SUMMARY AND KEY WORDS…………………………………………………………….…..…….41 UPORABLJENA LITERATURA…………………………………………………………………..….42

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis raziskovalnega problema V letu 2005 v Premogovniku Velenje načrtujejo porabo sredstev za investicije v višini 4.255 mio SIT, približno toliko pa naj bi znašala tudi investicijska vlaganja v letu 2006. Pri investicijah gre predvsem za nadomeščanje iztrošene in tehnološko zastarele opreme. Glavne bodo predvsem investicije v stabilne jamske objekte. Glede na rast investicij v naslednjih letih je potrebno zagotoviti tudi čimveč lastnih sredstev za financiranje le-teh. Decembra 2004 je Premogovnik Velenje na strateško poslovni konferenci sprejel sklep o pripravi različic za obračunavanje amortizacije v naslednjih letih, kot posledice povečanih vlaganj. V sklepu je navedeno: »Gospodarsko področje pripravi variantne obračune amortizacije glede na višino vlaganj v naslednjih letih. Izbrana varianta bo služila upravi za izhodišče pri pogajanjih o letnih količinah proizvodnje in potrebnem prihodku.« Premogovnik Velenje vrednost osnovnih sredstev zmanjšuje z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja in sicer amortizacijo obračunava mesečno in posamično. V Pravilniku o računovodstvu Premogovnika Velenje je zapisano, da podjetje obračuna stroške amortizacije v velikostih, ki so priznane po davčni bilanci. Če zanemarimo vzorec pritoka gospodarskih koristi iz naslova uporabe osnovnih sredstev, bi bila glede na to, da Premogovnik stremi po večjih sredstvih v začetnih letih, zaradi vlaganj ravno v letu 2005 in letu 2006, verjetno najustreznejša metoda degresivnega amortiziranja, kjer v začetnih letih amortiziramo več kot v naslednjih. Problem, ki se pojavi pri tem obračunavanju je, da se v skladu s 15. členom Zakona o davku od dobička pravnih oseb amortizirani znesek, kot odhodek prizna največ do zneska obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih letnih amortizacijskih stopenj, predpisanih s tem zakonom. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen naloge je proučiti učinke različnih metod amortizacije osnovnih sredstev, v prvi vrsti na financiranje naložb ter na poslovnoizidne, finančne in denarne tokove, kot tudi davčni vidik vsake posamezne metode in predlagati Premogovniku Velenje ustreznejšo metodo obračunavanja amortizacije ob povečanih investicijah v osnovna sredstva. Cilji naloge so:

• teoretično proučiti ekonomsko-poslovne in davčne vidike procesa amortiziranja osnovnih sredstev;

• proučiti učinke različnih metod amortiziranja na obseg financiranja naložb, poslovni in finančni izid, ter na obseg davčne osnove;

• na praktičnem primeru preizkusiti uporabnost različnih metod amortiziranja; in sicer na podlagi izbranega vzorca novih osnovnih sredstev (na novo pridobljenih) izbranega podjetja izvesti izračune za obračun amortizacije le-teh;

• presoditi, kateri obračun bi bil najbolj primeren za Premogovnik Velenje glede na cilje njene poslovne in znotraj nje še posebej davčne politike.

5

Trditev: - v obdobju povečanih investicijskih vlaganj je z vidika koriščenja amortizacije zelo

primerna uporaba metode degresivnega amortiziranja osnovnih sredstev; pri tem velja predpostavka, da uporabljena metoda odseva vzorec pojavljanja gospodarskih koristi amortiziranega osnovnega sredstva, vendar uporaba metode degresivnega amortiziranja osnovnih sredstev ni v skladu z davčnimi predpisi.

1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavke Strokovna osnova za diplomsko nalogo sta predvsem Slovenski računovodski standardi (v nadaljevanju SRS), in sicer SRS1 in SRS13 ter poznavanje davčne zakonodaje na področju obdavčitve dobička oziroma dohodka pravnih oseb. Delo temelji na predpostavki, da se zakonodaja, ki se navezuje na osnovna sredstva v obdobju, merodajnem za proučevani problem ne bo spreminjala, prav tako pa tudi ne podatki o planiranih investicijah v osnovna sredstva, dobljeni v Premogovniku Velenje. Predpostavljamo tudi, da so cilji poslovne in posebej davčne politike v Premogovniku Velenje dovolj natančno opredeljeni, da je mogoče presojati vpliv uporabe različnih metod amortiziranja osnovnih sredstev na njihovo uresničevanje. Empirični del je zaradi obsežnosti opravljen le na izbranem vzorcu osnovnih sredstev. Pri tem predpostavljamo, da spoznanja, dobljena na podlagi vzorca, ne odstopajo bistveno od tistih, ki bi jih lahko pridobili ob vključitvi vseh sredstev v raziskovalno nalogo. Omejitve Glede na to, da Premogovnik v internem Pravilniku o računovodstvu določa, da se vodi poslovne knjige na način, ki zagotavlja podatke tudi za ugotovitev davčnih obveznosti v empirični raziskavi, upoštevamo davčne omejitve glede metode amortiziranja, dovoljenih davčnih stopenj in omejitve glede davčno priznanega odhodka iz naslova amortizacije. Zaradi omejenega obsega diplomske naloge so izvedeni izračuni amortizacije na izbranem vzorcu osnovnih sredstev in sicer so za interese podjetja ključni izračuni za leta povečanih vlaganj, to je za leti 2005 in 2006. Kljub temu pa je potrebno opraviti, predvsem pri metodi progresivnega in degresivnega amortiziranja, izračune za celotno dobo koristnosti osnovnega sredstva, saj so zneski amortizacije skozi življenjsko dobo sredstev po teh metodah različni in imajo zato različne učinke na gospodarski položaj podjetja. Izračuni so najprej narejeni po najvišjih dovoljenih letnih amortizacijskih stopnjah, določenih v Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb. Poleg teh je izvedena tudi analiza za amortizacijske stopnje, določene na podlagi ocenjene življenjske dobe na novo pridobljenih sredstev in predvidenega pritoka koristi od njihove uporabe. Omejitev pri proučevanju učinkov amortizacije na gospodarjenje Premogovnika Velenje predstavlja tudi neenakomerna nabava in aktiviranje osnovnih sredstev znotraj poslovnega leta.

6

1.4 Predvidene metode raziskovanja Gre za poslovno in mikroekonomsko raziskavo. Problem najprej proučujemo iz teoretičnega vidika, nato posamezne metode in trditve preverjamo na podlagi praktičnega primera in sicer izračunov amortizacije osnovnih sredstev po določenih metodah amortizacije. Na podlagi izračunov je izvedena analiza vpliva posamezne metode na poslovno in davčno področje. Pri izdelavi naloge smo uporabili metodo deskripcije in kompilacije. Metodo deskripcije uporabljamo na osnovi ugotovitev, dejstev in spoznanj iz teoretičnega dela in iz praktičnega primera. S komparativno metodo pa bomo primerjali dejstva iz obeh delov in tako prišli do novih spoznanj. Pri praktičnem delu bomo uporabili različne matematično statistične metode.

7

2 METODE AMORTIZIRANJA OSNOVNIH SREDSTEV IN VPLIVI NJIHOVE UPORABE NA GOSPODARJENJE PODJETJA Za nemoteno delovanje podjetja moramo poskrbeti, da bodo izrabljena, dotrajana ali zastarela osnovna sredstva zamenjana z novimi (Turk in ostali 2001, 313). Osnovna sredstva so zajeta v vseh sredstvih podjetja izvirno po neodpisani vrednosti, ki je računovodsko izkazana kot razlika med nabavno vrednostjo in že odpisano vrednostjo. Zbirni ali kumulativni znesek osnovnega sredstva, ki je prešel kot amortizacija med stroške oziroma poslovne odhodke, predstavlja njen nabrani popravek vrednosti. Ta se začne pojavljati z začetkom amortiziranja. Stanje nabranega popravka vrednosti predstavlja celotno vrednost sredstva, ki je prešla med stroške. Zaradi načela upoštevanja tako stroškov, kakor prihodkov, ki jih ti ustvarjajo hkrati v istem obdobju, se mora del nabavne vrednosti sredstva priznati kot strošek skozi celotno dobo koristnosti sredstva (Weygandt, Kieso 2000, 99). Ker sredstvo s svojo uporabo podjetju praviloma prinaša prihodek, pa posredno torej le omogoča denarni priliv za nadomestitev. Posledica amortizacije ni kopičenje denarnih sredstev za zamenjavo opredmetenega osnovnega sredstva neposredno (Weygandt, Kieso 1995, 99). Obračun amortizacije nima neposrednega vpliva na denarne tokove, saj višje obračunani stroški amortizacije ne privedejo do višje prodajne cene proizvodov oziroma do višjih prejemkov iz naslova prodaje. Amortizacija je le tisti del prenesene vrednosti osnovnega sredstva, za katerega na podlagi znanih dejavnikov menimo, da je v določnem obdobju fizično, tehnično, gospodarsko ali zakonsko dotrajan. Da bi lahko določili amortizacijski znesek v skladu z dejansko izrabo sredstva in tako omogočili enostavnejšo reprodukcijo ter stvarnejše ugotavljanje stroškovne cene poslovnih učinkov, moramo poznati (Boncelj 2002, 17):

- kakšna je celotna vrednost, ki jo osnovno sredstvo postopno prenaša na proizvode – amortizacijska osnova. V praksi se najpogosteje uporablja kot osnova nabavna vrednost osnovnega sredstva,

- v kakšnem roku se bo sredstvo verjetno povsem izrabilo – doba koristnosti in - kako osnovno sredstvo prenaša svojo vrednost na izdelke po posameznih obdobjih

svoje življenjske dobe – izbira ustrezne metode amortizacije osnovnih sredstev. Postopki amortiziranja osnovnih sredstev (stopnje odpisovanja sredstev, dobe koristnosti sredstev) privedejo do različnih vplivov na vrednost izkazanih sredstev, s tem tudi na bilanco stanja, preko odhodkov iz naslova amortizacije pa tudi na velikost dobička ali izgube v poslovnem izidu in tako tudi na velikost davka od dobička. Ravno zaradi različnih vplivov izbrane metode, mora računovodstvo dobro pretehtati učinke posamezne metode ter se odločiti za tisto, ki je glede na okoliščine najprimernejša (Vorster 2003, 1). 2.1 Vrednotenje in amortiziranje osnovnih sredstev v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi Podjetja za izdelavo poročil o poslovno izidnem in premoženjskem stanju družbe uporabljajo Zakon o gospodarskih družbah in usmeritve iz Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS). Nekatera podjetja pa oblikujejo svoje izkaze tudi po Mednarodnih računovodskih standardih, saj s tem omogočijo lažjo primerjavo s konkurenčnimi podjetji na tujem trgu. Pravne osebe, ki vodijo poslovne knjige po Slovenskih računovodskih standardih (Ur. List RS, št. 107/01), upoštevajo pri končnem obračunu amortizacije teh sredstev naslednje standarde:

8

• Slovenski računovodski standard 1 – opredmetena osnovna sredstva, • Slovenski računovodski standard 2 – neopredmetena osnovna sredstva, • Slovenski računovodski standard 13 – amortizacija.

Ti trije standardi v svojih členih obdelujejo (Štrekelj 2000, 134): 1) razvrščanje opredmetenih osnovnih sredstev (SRS 1) in neopredmetenih

osnovnih sredstev (SRS 2) ter stroškov amortizacije (SRS 13), 2) pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj opredmetenih osnovnih sredstev(SRS

1) in neopredmetenih osnovnih sredstev (SRS 2) ter stroškov amortizacije (SRS 13),

3) začetno računovodsko merjenje opredmetenih osnovnih sredstev (SRS 1) in neopredmetenih osnovnih sredstev (SRS 2) ter stroškov amortizacije (SRS 13),

4) prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev (SRS 1) in neopredmetenih osnovnih sredstev (SRS 2) ter stroškov amortizacije (SRS 13),

5) uskupinjevanje opredmetenih osnovnih sredstev (SRS 1) neopredmetenih osnovnih sredstev (SRS 2) ter stroškov amortizacije (SRS 13),

6) razkrivanje opredmetenih osnovnih sredstev (SRS 1) in neopredmetenih osnovnih sredstev (SRS 2) ter stroškov amortizacije (SRS 13).

Standardi se opirajo predvsem na mednarodne računovodske standarde, mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 5 (2004) ter 4. in 7. direktivo Evropske unije. V nadaljevanju so navedeni standardi predmet obravnave, v kolikor se navezujejo na amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih osnovnih sredstev, kar je tema naloge. Vključene so podane spremembe in dopolnitve SRS, katere je dal Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo junija 2005 v javno razpravo1.

V SRS je zapisano, da se knjigovodska2 vrednost osnovnega sredstva zmanjšuje z amortiziranjem. Pri tem je potrebno paziti, da knjigovodska vrednost ne presega vrednosti sredstva, ki se lahko nadomesti z zneski amortizacije med njegovo uporabo ali s čisto iztržljivo vrednostjo ob njegovi prodaji.

Predmet amortizacije so osnovna sredstva3, ki se v času proizvodnega procesa obrabljajo in katerih vrednost v posameznih obračunskih obdobjih prehaja iz teh sredstev v poslovne učinke. Po SRS so to opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva, ki (Zupančič 2002, 80):

jih po pričakovanju namerava pravna oseba uporabljati več kot eno poslovno leto,

imajo omejeno dobo koristnosti ter

jih ima pravna oseba za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga in storitev, za posojanje drugim za plačilo ali za druge namene.

1 Strokovni svet SIR je v času zaključevanja naloge že sprejel nove SRS, vendar na področju amortiziranja ni sprememb glede na predlog, ki je bil v razpravi. 2 Pred spremembo je bil v uporabi izraz neodpisana vrednost. 3 V SRS 13 je pod točko 13.26 za takšna sredstva podan izraz amortizirljiva sredstva.

9

Stroškov amortizacije ne obračunavamo za naslednja sredstva ( Zupančič 2002, 81)4: - zemljišča in naravna bogastva, - opredmetena osnovna sredstva do njihovega prenosa v uporabo, - opredmetena osnovna sredstva kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega pomena, - spodnji ustroj železniških prog, cest, letališč in podobnega, ter - druga opredmetena osnovna sredstva, katerih uporaba ni časovno omejena. Pravne osebe po SRS 13 samostojno določijo metodo amortiziranja opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, letne amortizacijske stopnje ter razporedijo letno amortizacijo na posamezna obračunska obdobja.

Pri metodah amortiziranja sredstev lahko izbiramo med naslednjimi metodami5: metoda enakomernega časovnega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja ali metoda proizvedenih enot6. Izbrati je treba tisto metodo, ki najbolj ustreza pričakovanemu vzorcu uporabe bodočih gospodarskih koristi od amortizirljivega sredstva (Korošec Laurič 2003, 25). Če vzorca pojavljanja gospodarskih koristi od osnovnega sredstva ni mogoče zanesljivo ugotoviti, se uporabi metoda enakomernega časovnega amortiziranja.

V standardu je izrecno določeno, da davčno določene amortizacijske stopnje niso tudi podlaga za izkazovanje amortizacije v knjigovodskih razvidih poslovnega izida. Amortizacijske stopnje se določijo, glede na predvideno dobo koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega osnovnega sredstva. Ta je odvisna od (Kraševec 2003, 10):

pričakovanega fizičnega izrabljanja; dotrajanost zaradi starosti, uporabe, utrujenost in obremenitev materiala, izpostavljenost klimatskim pogojem, pomanjkljivo vzdrževanje opreme idr. (Torkar 2001, 360),

pričakovanega tehničnega staranja; premalo izkoriščena zmogljivost, spremembe v konstrukciji, učinkovitost oz. neučinkovitost (ibid., 360),

pričakovanega gospodarskega staranja; zmanjšanje povpraševanja, povečanje stroškov, problematika varstva okolja idr. (ibid., 360),

pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporab; sprememba predpisov.

Kot doba koristnosti posameznega sredstva se uporabi po naštetih dejavnikih določena najkrajša doba, saj le tako omogočimo realni prikaz obrabe sredstva.

Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo. V obračunskem obdobju obračunana amortizacija se pripozna kot strošek oziroma poslovni odhodek tega obdobja.

4 Pred vneseno spremembo je ta točka, med sredstva, ki se ne amortizirajo, vključevala tudi opredmetena osnovna sredstva trajno zunaj uporabe. 5 Pred uvedbo spremembe je bila med metodami amortiziranja tudi metoda rastočega časovnega amortiziranja. 6 Spremenjen je izraz uporabnostno funkcionalno amortiziranje.

10

Po SRS se amortizacija osnovnih sredstev obračunava posamično. To pomeni, da mora podjetje za vsako sredstvo posebej opredeliti dobo koristnosti in amortizacijsko osnovo ter izbrati primerno metodo amortiziranja in to nato dosledno uporabljati. Izjema so opredmetena osnovna sredstva, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem računu ali pogodbi ne presega tolarske protivrednosti 500 evrov, saj se le-ta lahko izkazujejo skupinsko kot drobni inventar.

Izbrano metodo amortiziranja je potrebno dosledno uporabljati. Uporabljena metoda amortiziranja se mora pregledati vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta in če se pričakovani vzorec uporabe bodočih koristi7 bistveno spremeni, se mora metoda amortiziranja spremeniti tako, da ustreza spremenjenemu vzorcu. Taka sprememba se obravnava kot sprememba računovodske ocene.

Za realistično izkazovanje vrednosti sredstev se občasno preveri čas koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, amortizacijske stopnje pa se glede na to preračuna, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen (Strašek, Kolkič 2003, 17). Namen preverjanja je, da se strošek amortizacije razporedi na celotno dobo koristnosti.

Amortizacija se med letom obračunava začasno. Začasno amortizacijo se mora na koncu leta popraviti za spremembe, ki so nastale v stanju osnovnih sredstev med letom. Letni obračun amortizacije se sestavi ob koncu leta (Boncelj 2002, 20).

Po SRS je dopustno prevrednotenje osnovnih sredstev in tudi stroškov amortizacije8. Prevrednotenje se lahko opravi na koncu poslovnega leta ali med njim. Prevrednotenje se opravi kot sprememba knjigovodske vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva oziroma v primeru prevrednotenja amortizacije kot sprememba knjigovodske vrednosti stroškov amortizacije (Kolenc 2002, 27).

Amortizacijo je treba obračunavati, tudi če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti amortizirano. Pri metodi proizvedenih enot je znesek amortizacije lahko nič, ker ni proizvodnje.

SRS omenja tudi področje odloženih davkov. In sicer SRS 5.15 (odložene terjatve za davek), SRS 9.14 (odložene obveznosti za davek) in SRS od 19.14 do 19.18. Odloženi davki so neposredno povezani z osnovnim računovodskim načelom soočanja prihodkov in odhodkov, ki pravi, da se ustrezni prihodki soočijo z ustreznimi odhodki z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja (Žuran 2004, 36).

7 Popravki standardov natančneje opredelijo ekonomsko merilo za spreminjanje izbrane metode amortiziranja. Prej je bilo navedeno le to, da lahko samo spremenjene okoliščine upravičujejo spremembo metode amortiziranja. 8 SRS so opustili obračunavanje revalorizacije sredstev in dolgov ter ga nadomestili s prevrednotovanjem (Odar 2002,1). Prevrednotovanje nad izvirno oziroma nabavno vrednost je potrebno zaradi upoštevanja načela poštene vrednosti (fair value). Odar v nadaljevanju razmišlja, da uvedba prevrednotovanja omogoča sestavljanje bilance stanja ob upoštevanju sodobnih metod vrednotenja ter izkazovanje resničnega in poštenega stanja sredstev in dolgov.

11

2.2 Vpliv davčne zakonodaje na vrednotenje in amortiziranje osnovnih sredstev Glede na to, da se poslovni izid, ki ga dosega podjetje s svojim poslovanjem obdavči, morajo gospodarske družbe sestaviti poleg izkazov poslovanja tudi davčno bilanco. To je davčni izkaz, ki ga gospodarske družbe oblikujejo v skladu z Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb, v nadaljevanju ZDDPO-1 (Ur. List RS, št. 40/04)9, z Zakonom o davčnem postopku, s Pravilnikom o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca in drugih pravnih virov, ki dopolnjujejo omenjene predpise (Kokotec–Novak 2003, 17). Na podlagi ugotovljene obveznosti se izračuna davek od dobička za preteklo leto. Davek od dobička se glede na način ugotavljanja in plačevanja uvršča med obvezne dajatve, za katere velja načelo samoobdavčitve. To pomeni, da podjetje samo sestavi in predloži davčni obračun. Davčni izkaz ali davčna bilanca, s katero se ugotavlja davčna osnova, ni nujno enaka podjetniškemu izkazu poslovnega izida. Davčna bilanca je namenjena obdavčevanju, bilanca uspeha pa je osnova za poslovne odločitve in oblikovanje prihodnje poslovne politike (Kokotec–Novak 2003, 1). Davčna zakonodaja se sicer sklicuje na računovodske standarde v svojih določbah o davčni osnovi, in sicer pravi, da se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki v zneskih, ugotovljenih v izkazu uspeha, na podlagi usmeritev iz računovodskih standardov (Hieng 1998, 320). Vendar se v nekaterih primerih določbe v ZDDPO-1 ne ujemajo z računovodskimi usmeritvami. V zakonu je podana razmejitev odhodkov na davčno priznane odhodke in odhodke, ki se pri ugotavljanju davčne osnove ne priznajo. Odhodke, ki se ne štejejo za odhodke po prvem odstavku 12. člena tega zakona, določi minister za finance, pri čemer upošteva naslednje kriterije:

ekonomsko upravičenost zaradi pridobivanja dobička, povezanost z obdavčenimi prihodki, poslovno potrebnost, značaj privatnosti, skladnost z običajno poslovno prakso.

Med davčno priznane odhodke se vštevajo le tisti odhodki davčnega zavezanca, ki so ali bistveni za opravljanje dejavnosti ali so posledica opravljanja le-te, ter so pogoj za ustvarjanje prihodkov podjetij (Vorster 2003, 2).

V 26. členu tega zakona je obravnavano obračunavanje stroškov amortizacije za davčne namene. Zakon določa, da se kot odhodek iz naslova amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev priznajo obračunani stroški, vendar pa največ do zneska, obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter po najvišjih dovoljenih letnih amortizacijskih stopnjah.

Najvišje letne amortizacijske stopnje, ki jih določa davčna zakonodaja, so se že v letu 2003 spremenile (znižale) 10. Tako dobimo zgornjo mejo, do katere se amortizacija prizna kot

9 Zakon od davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-1) je v veljavi od 1.1.2005. Pred tem se je uporabljal

Zakon o davku od dobička pravnih oseb.

10 Do 31.12.2002 je »stari« Zakon o davku od dobička pravnih oseb vseboval večjo porazdelitev po amortizacijskih razredih, in sicer je obsegal 14 razredov in podrazredov. Tako je na primer Oprema za opravljanje dejavnosti rudnikov ter za raziskovanje, pridobivanje in prenos nafte in plina bila v samostojnem amortizacijskem razredu z najvišjo letno amortizacijsko stopnjo v višini 20%. Od začetka leta 2003 se je ta skupina združila v razred Oprema, vozila, mehanizacija z enotno amortizacijsko stopnjo v višini 25%. Večinoma pa so se najvišje dovoljene letne amortizacijske stopnje znižale.

12

odhodek, zmanjšano pa je tudi število skupin za razvrščanje osnovnih sredstev. Tako so najvišje letne amortizacijske stopnje po posameznih amortizacijskih skupinah takšne:

TABELA 1: NAJVIŠJE LETNE AMORTIZACIJSKE STOPNJE PO DAVČNI ZAKONODAJI

SREDSTVO MAX stopnje v % MIN življenjska doba 1. gradbeni objekti 5% 20 2. oprema, vozila, mehanizacija 25% 4 3. osebni avtomobili 12,5% 8 4. računalniki in računalniška oprema 50% 2 5. večletni nasadi 10% 10 6. osnovna čreda 20% 5 7. druga vlaganja 20% 5 8. dobro ime 10% 10

Vir: ZDDPO-1, str. 12, 2004

To so maksimalne amortizacijske stopnje, ki jih je predpisala država z ZDDPO-1. Problem je, če podjetje uporabi višjo amortizacijsko stopnjo za določeno kategorijo osnovnih sredstev oziroma amortizira osnovna sredstva v dobi, ki je krajša od minimalno opredeljene po davčnem zakonu. Pri nas se je z Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb in s skrajšanjem predpisane dobe koristnosti dolgoročnih sredstev v zadnjih letih precej omejila možnost za rabo pospešene amortizacije. Tako pri nas največ podjetij uporablja za amortiziranje osnovnih sredstev metodo enakomernega časovnega amortiziranja, kar je moč povezovati z določbami zakona od dohodka pravnih oseb. Če se podjetje odloči za višjo amortizacijsko stopnjo kot je določena v tem zakonu oziroma je znesek obračunane amortizacije višji kot bi bil ob uporabi metode enakomernega časovnega amortiziranja in predpisanih najvišjih letnih amortizacijskih stopenj, se za davčne namene kot odhodek iz naslova amortizacije ne prizna celotna obračunana amortizacija. Ker v zakonu ni predvideno, da bi se tisti del amortizacije, ki presega davčno dovoljeni znesek za posamezno leto, uporabil za zmanjšanje davčne osnove kasneje (na primer po izteku dobe koristnosti osnovnega sredstva), seveda pomenijo amortizacijske stopnje, ki so višje od zakonsko določenih, dokončno izgubo pravice do uveljavljanja davčnih odhodkov za ta del amortizacije. Ravno iz tega vidika večina podjetij v Sloveniji uporablja za obračunavanje amortizacije metodo enakomernega časovnega amortiziranja, saj bi bila uporaba druge metode in višjih stopenj nespametna odločitev (Hieng 1998, 320). V skladu s spremembami in dopolnitvami ZDDPO-1b je od 1.1.2006 možno presežek davčno nepriznane amortizacije uporabiti kasneje, seveda le ob uporabi enakomernega časovnega amortiziranja in predstavlja ta razlika odbitno začasno razliko ter lahko povzroča možne terjatve za odložene davke. Amortizacija se tako kot po SRS obračunava posamično. Amortizirljiva sredstva in pričetek obračunavanja amortizacije določajo predpisi in računovodski standardi. Za opredmetena osnovna sredstva, katerih doba koristnosti je daljša od enega leta in katerih posamična nabavna vrednost ne presega tolarske protivrednosti 500 EUR, se kot odhodek ob njihovem prenosu v uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti.

13

2.3 Računovodski in davčni okviri vrednotenja in amortiziranja osnovnih sredstev Med določbami iz ZDDPO-1 in smernicami iz SRS nemalokrat prihaja do razhajanj. Zakon se sicer sklicuje na računovodske standarde v svojih določbah o davčni osnovi, in sicer pravi, da se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki v zneskih, ugotovljenih v izkazu uspeha, na podlagi usmeritev iz računovodskih standardov (Hieng 1998, 320). Vendar se v nekaterih primerih določbe v ZDDPO-1 ne ujemajo s predpisi. Do razlik prihaja med dovoljenimi prihodki in odhodki v davčni in poslovni bilanci. Razlika, ki se praviloma pojavlja pri vseh podjetjih, je razlika med odhodki v izkazu poslovnega izida in davčno priznanimi odhodki. Po zakonu se namreč med davčno priznane vštevajo le tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja dejavnosti oziroma so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov, medtem ko računovodski standardi med stroški omenjajo tudi poslovno nepotrebne. Tako se pojavi problem tudi pri določanju odhodka iz naslovna amortizacije osnovnih sredstev v izkazu uspeha. ZDDPO-1 omeji uporabo predpisov iz SRS in tudi suverenost podjetij pri obračunavanju stroškov amortizacije. Po SRS podjetje samo določa življenjsko dobo sredstev in višino stroškov amortizacije znotraj poslovnega leta (Zupančič 2002, 82). V računovodskih standardih sicer najdemo usmeritev, da davčna zakonodaja ne sme vplivati na ocenjevanje življenjske dobe sredstev, pa vendar ni mogoče zanemariti predpisanih najvišjih letnih stopenj amortizacije iz davčne zakonodaje, po katerih se prizna amortizacija kot odhodek v davčni bilanci. Z uporabo višje stopnje bi namreč izgubili pravico do uveljavitve tistega dela amortizacije med davčne odhodke, ki presega zakonsko dovoljenega (Kraševec 2003, 12). Tudi pri izbiri metode pride do razhajanj med računovodskimi usmeritvami in davčnimi določbami. Standardi dopuščajo uporabo različnih metod amortiziranja (progresivno, degresivno, enakomerno, funkcionalno), davčna zakonodaja pa ne. Ta določa, da se kot odhodek iz naslova amortizacije priznajo le stroški amortizacije v višini stroškov, izračunanih po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Tako davčna zakonodaja vpliva na izbiro metode amortizacije, saj so iz vidika pravice do zmanjšanja davčne osnove za stroške amortizacije vse ostale metode neprimerne. 2.4 Vplivi uporabe različnih metod amortiziranja osnovnih sredstev na premoženjsko- finančni položaj, poslovno in finančno uspešnost podjetja Odločitve o nabavi osnovnih sredstev, na primer strojev, naprav in drugih delovnih sredstev, imajo dolgoročno naravo, saj sodelujejo v poslovnem procesu dalj časa. Zato se tudi ugodne ali neugodne poslovne odločitve kažejo skozi več poslovnih obdobij, izvedba popravljalnih ukrepov pa je veliko bolj težavna kot pri kratkoročnih odločitvah. Opravka imamo s tehničnimi odločitvami in so za podjetje največjega pomena, saj (Turk et al. 2001, 308):

1. zanje potrebujemo veliko denarja, ki je vezan na dolgi rok in ga zato ni mogoče uporabiti v drug namen, tudi če bi se izkazalo, da prvotna odločitev ni bila najbolj gospodarna;

14

2. bistveno vplivajo na poslovanje podjetja; saj vplivajo tudi na spremembo obsega ostalih sredstev podjetja (zaloge, terjatve, denar) in tudi na višino dobička, ki ga bo podjetje ustvarilo z uporabo novih sredstev;

3. podjetje ima na voljo omejen obseg denarnih sredstev. Sredstva imajo ob začetku denarno obliko in jo tudi kasneje zmeraj znova prevzemajo. Osnovna sredstva, tako opredmetena kot neopredmetena s postopkom amortizacije postopoma prehajajo v denarna sredstva. In sicer amortizacijo razumemo kot nadomeščanje izgubljene vrednosti, zaradi izrabljanja koristnih lastnosti osnovnega sredstva v postopku proizvodnje proizvodov oziroma storitev podjetja.

Z amortiziranjem nameravajo v podjetju zagotoviti enostavno reprodukcijo, to je vnovično nabavo ali zamenjavo izrabljenih delovnih sredstev. To lahko dosežejo z amortiziranjem tako, da zaračunavajo vrednostno izraženo obrabo delovnih sredstev proizvodom ali storitvam, ki so jih s pomočjo teh delovnih sredstev izdelali ali opravili. Če te vrednosti ne ugotovijo pravilno, se lahko proces proizvodnje ustavi, saj ne bo mogoče zagotoviti novega osnovnega sredstva s podobnimi značilnostmi (ibid., 357).

Ni pa nujno, da bo obračunana amortizacija v posameznem letu ustrezala nabavni vrednosti osnovnih sredstev, pridobljenih med letom. Zato je posebej treba načrtovati stanje in gibanje denarnih sredstev, ki izhajajo iz osnovnih sredstev. V ta namen spremljamo gibanje finančnih in denarnih tokov (ibid., 525). Če uporabimo premajhno amortizacijsko osnovo ali prenizko amortizacijsko stopnjo, je tudi amortizacija obračunana premalo, kar pa iz finančnega zornega kota pomeni, da ni omogočeno realno izkazovanje izrabljenih sredstev, in s tem tudi ni omogočena vnovična nabava sredstev, kar pa je namen zbiranja amortizacijskih sredstev.

Amortiziranje osnovnih sredstev je razporejanje vrednosti amortizirljivega sredstva med stroške v ocenjeni dobi njegove koristnosti. Pomeni torej prenašanje vrednosti osnovnih sredstev med stroške amortizacije. Amortizacija je torej izraz potroška osnovnih sredstev v proizvodnji in tudi izraz zmanjšanja vrednosti osnovnih sredstev. S tega vidika se izbira določene metode amortizacije odraža tako na bilanci stanja kot v izkazu uspeha.

Neodpisana knjigovodska vrednost se zaradi obračunavanja amortizacije zmanjšuje. Kot smo že omenili, je potrebno amortizacijo obračunavati zaradi fizične obrabe in staranja delovnih sredstev – fizičnega, tehničnega in gospodarskega. Zmanjšanje vrednosti osnovnega sredstva se kaže v statičnem izkazu stanja kot zmanjšanje vrednosti celotnih sredstev podjetja. Večja kot bo obračunana amortizacija manjša bo vrednost celotnih sredstev podjetja. Ni pa nujno, da se na primer sredstva kot celota zmanjšajo ravno za toliko, za kolikor se zaradi uporabe drugačne metode vrednotenja spremenijo sredstva v tej obliki (ibid., 530). Amortizacija omogoča stvarnejše ugotavljanje stroškovne cene poslovnih učinkov (Rebernik 1999, 228). Če se ne bi upoštevali stroški delovnih sredstev, tj. ene od prvin poslovnega procesa, ugotovljen ekonomski izid poslovanja ne bi bil stvaren. Znesek obračunane amortizacije vpliva na višino izkazanega celotnega dobička podjetja. Če obračunamo manjšo letno amortizacijo, je potrebno s prihodkom od prodaje poslovnih učinkov pokriti manjšo preneseno vrednost osnovnih sredstev in je tako posledično tudi dobiček v tem letu večji. In nasprotno, če obračunamo večjo letno amortizacijo, je končna neodpisana vrednost osnovnih sredstev manjša, tako s prihodkom pokrivamo večjo vrednost iz osnovnih sredstev in je tudi dobiček v tistem letu manjši.

15

Spremenjena amortizacija pa vpliva tudi na spremembo zneska davkov iz dobička. Višje kot je obračunana letna amortizacija, manjši bo celotni dobiček v poslovnem letu. Glede na to, da se znesek davka računa od dobička poslovnega leta in je davčna stopnja določena, je tudi znesek davka posledično nižji. In nasprotno, ob manjši obračunani amortizaciji je dobiček poslovnega leta višji in tudi znesek davka iz tega naslova večji. Na našem območju je iz davčnega zornega kota dovoljena le uporaba metode enakomernega časovnega amortiziranja, saj kot smo že pisali, se znesek amortizacije prizna kot odhodek v davčnem izkazu le v znesku, izračunanem po tej metodi in najvišjih predpisanih letnih amortizacijskih stopnjah. V nadaljevanju je prikazan vpliv uporabe različnih metod amortizacije na denarne in finančne tokove, izkaz stanja, izkaz poslovnega izida ter na višino davka iz dobička. Predstavljene so tri časovne metode amortizacije, in sicer enakomerno in degresivno časovno amortiziranje ter funkcionalna metoda ali metoda proizvedenih enot. 2.4.1 Vplivi metode enakomernega časovnega amortiziranja na gospodarjenje Časovno amortiziranje temelji na domnevi o prevladujoči vlogi staranja osnovnih sredstev v posameznih obdobjih. Doba trajanja in doba uporabe posameznega osnovnega sredstva sta pogojeni z njegovimi lastnimi posebnostmi, pa tudi z obsegom njegove uporabe v posamezni organizaciji. Po preteku tako ugotovljene najkrajše dobe koristnosti bi morala biti sedanja neodpisana vrednost sredstva enaka nič. Najbolj uporabna in najenostavnejša za uporabo je metoda enakomernega ali linearnega časovnega amortiziranja. Po raziskavah se največ podjetij v Sloveniji odloča za to metodo (Kokotec–Novak 2003, 31), kar pa lahko povežemo z določbami v Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb. Pri metodi enakomernega časovnega amortiziranja je letni znesek amortizacije pri dani nabavni vrednosti osnovnega sredstva vedno enak. Letna amortizacijska stopnja je skozi vsa leta uporabe enaka. Dejstvo, da moramo v življenjski dobi sredstva zbrati 100% njegove vrednosti, nas samoumevno privede do izračuna stopnje amortizacije. Izračun stroškov amortizacije po metodi enakomernega časovnega amortiziranja prikazujemo na primeru v tabeli 2. Z metodo enakomernega časovnega amortiziranja se neodpisana vrednost sredstva enakomerno zmanjšuje. Osnovna sredstva se zmanjšajo za vrednost obračunane amortizacije, razen v primeru novih pridobitev ali izboljšav obstoječega, s čemer povečamo neodpisano vrednost sredstva. Tako se v primeru, da v določenem obračunskem obdobju nimamo pridobitve novih sredstev ali tudi ne izboljšujemo obstoječih, osnovna sredstva zmanjšajo za obračunano amortizacijo.

16

TABELA 2: PRIMER PROCESA ENAKOMERNEGA ČASOVNEGA AMORTIZIRANJA

Leto Amortizacijska osnova

Amortizacijska stopnja

Letna amortizacija

Nabrana (kumulativna) amortizacija

Neodpisana vrednost ob koncu leta

1 5.000.000,00 0,25 1.250.000,00 1.250.000,00 3.750.000,00 2 5.000.000,00 0,25 1.250.000,00 2.500.000,00 2.500.000,00 3 5.000.000,00 0,25 1.250.000,00 3.750.000,00 1.250.000,00 4 5.000.000,00 0,25 1.250.000,00 5.000.000,00 - Vir: Turk et al. 2004, 241 Obračunana amortizacija z vidika finančnih tokov predstavlja dezinvestiranje, to je pritok iz naslova amortizacije ali na drugi strani investicijo v nedokončano proizvodnjo oziroma v dokončane proizvode. Pri enakomernem časovnem amortiziranju so pritoki in odtoki iz naslova amortizacije osnovnih sredstev enakomerno porazdeljeni. Vrednost le-teh se lahko spreminja, zaradi prevrednotenja sredstev. Tako stroški amortizacije nekega osnovnega sredstva, skozi njegovo amortizacijsko dobo, po metodi enakomernega amortiziranja, v vseh letih obračunavanja amortizacije enako obremenjujejo vrednost nedokončanih oziroma dokončanih proizvodov (Melavc, Milost 2003, 193). Iz tega lahko sklepamo, da strošek amortizacije, obračunan po tej metodi, ne bo bistveno prispeval k spremembi lastne cene proizvoda ob predpostavki, da ostane obseg proizvodnje nespremenjen. Ob prodaji proizvodov pa se stroški amortizacije preoblikujejo v odhodke poslovanja. Z uporabo te metode so odhodki iz naslova amortizacije skozi vsa leta enaki in enakomerno obremenjujejo poslovni izid (ibid., 194). Tako je poslovni dobiček skozi vsa leta enak ob drugih nespremenjenih okoliščinah (domnevamo, da je velikost prihodkov in odhodkov, razen amortizacije iz leta v leto stalna). Glede na to, da poslovni dobiček predstavlja osnovo za izračun davka, je tudi ta po metodi časovnega enakomernega amortiziranja skozi vsa leta enak. Omejitev pri tem pa predstavljajo predpisane najvišje letne amortizacijske stopnje. Če bi šlo v našem primeru za obračun amortizacije za osebne avtomobile, se letni odpisani znesek kot odhodek za davčne namene ne bi priznal v celoti. Davčna zakonodaja predpisuje najvišjo letno amortizacijsko stopnjo za osebne avtomobile v višini 12,5% nabavne vrednosti objekta. V tem primeru bi davčno priznana letna amortizacija znašala 625.000 tolarjev in se nam torej razlika med poslovno in davčno priznano amortizacijo v višini 625.000 tolarjev ne bi priznala med odhodke za obračun davka iz dobička. Tako bi ti izgubili pravico do uveljavljanja davčno priznanih odhodkov za ta del obračunane amortizacije. 2.4.2 Vplivi metode degresivnega časovnega amortiziranja na gospodarjenje Po metodi degresivnega ali padajočega časovnega amortiziranja v prvem letu uporabe osnovnega sredstva odpišemo največji znesek amortizacije, nato se vrednost amortizacije zmanjšuje in je v zadnjem letu najmanjša. Uporabljamo jo predvsem, kadar imamo v začetnih letih delovanja osnovnega sredstva večje prihodke ali kadar pričakujemo proti koncu življenjske dobe večje stroške. Glede na to, da

17

sredstvo skozi leta izgublja svoj potencial in so v kasnejših letih uporabe potrebni večji izdatki za stroške vzdrževanja, s to metodo omogočimo manjšo obremenitev proizvodov ali storitev v poznejših letih uporabe sredstev s stroški amortizacije (Turk et al., 2004, 242). Zato v začetnih letih bolj obremenimo prihodke z odhodki iz naslova amortizacije, saj so v teh letih stroški vzdrževanja nižji. Večje prihodke pa lahko pričakujemo v primerih, ko s sredstvom proizvajamo izdelke, ki jih kupci dobro sprejemajo in tržni delež hitro raste. Po drugi strani pa omogoča ta metoda tudi, da se prvotna sredstva hitreje vrnejo v denarno obliko. Višje stroške amortizacije krijemo z višjimi prihodki v začetnih letih, saj mora izbrana metoda amortiziranja osnovnega sredstva odsevati njegovo dejansko izrabo, katera se odraža skozi končni izdelek. Zato moramo v začetnih letih amortiziranja proizvesti več končnega izdelka ter s prodajo le-tega zagotoviti višje prihodke v začetnih letih za kritje stroškov amortizacije. Iz tega zornega kota je ta metoda priporočljiva v obdobjih, ko podjetje načrtuje nove investicije. Za realizacijo le-teh pa je potrebno poskrbeti za preoblikovanje terjatev iz naslova prodaje izdelkov v denarna sredstva. Za hitrejše preoblikovanje vloženih sredstev v denarno obliko, je treba nadzirati finančne in denarne tokove, prihodki in prejemki morajo biti ob izbiri te metode v začetnih letih višji. Za določanje amortizacijske stopnje lahko uporabimo 3 različne pristope:

enostavno ocenimo razmerja med prihodki in stroški znotraj življenjske dobe osnovnega sredstva in določimo amortizacijske stopnje,

po metodi padajoče osnove (declining balance method), na podlagi vsote letnih številk (sum-of-the-years-digit method).

V nadaljevanju prikazujemo izračune degresivnega amortiziranja na podlagi slednjih dveh pristopov (tabela 3 in tabela 4). Metoda ocenitve razmerja med prihodki in stroški ter metoda amortiziranja na podlagi vsote letnih številk sta uporabni tako pri metodi degresivnega kot pri metodi progresivnega amortiziranja. Značilno za metodo padajoče osnove je, da je ob enaki amortizacijski stopnji vsakokratna neodpisana vrednost hkrati tudi osnova za obračun amortizacije v naslednjem letu in je znesek amortizacije iz leta v leto manjši (Melavc, Milost 2003, 193). Pri metodi vsote letnih številk je amortizacijska osnova vsako leto enaka amortizirljivi vrednosti, amortizacijska stopnja pa je za vsako posamezno leto različna. Če izhajamo iz osnovnih podatkov, je izračun vsote letnih številk sledeč: 1 + 2 + 3 + 4 = 10, kar pomeni, da bomo v štirih letih amortizirali 10/10 vrednosti osnovnega sredstva (1/10 + 2/10 + 3/10 + 4/10 = 10/10). V primeru padajočega časovnega amortiziranja po postopku vsote letnih številk v prvem letu vračunamo 4/10 amortizacijske osnove kot amortizacijo, v drugem 3/10 in tako dalje dokler ne odpišemo celotne vrednosti sredstva oziroma dokler ne dosežemo preostalo vrednost sredstva. V primeru naraščajočega časovnega amortiziranja po metodi vsote letnih številk, si stopnje sledijo v nasprotnem vrstnem redu.

18

TABELA 3: PRIMER PROCESA DEGRESIVNEGA ČASOVNEGA AMORTIZIRANJA Z METODO PADAJOČE OSNOVE

Leto Amortizacijska osnova

Amortizacijska stopnja

Letna amortizacija



1 5.000.000,00 0,5 2.500.000,00 2.500.000,00 2.500.000,00 2 2.500.000,00 0,5 1.250.000,00 3.750.000,00 1.250.000,00 3 1.250.000,00 0,5 625.000,00 4.375.000,00 625.000,00 4 625.000,00 0,5 312.500,00 4.687.500,00 312.500,00 312.500,00 5.000.000,00 - Vir: Turk et al. 2004, 242 Knjigovodska vrednost sredstev se v začetnih letih uporabe sredstva zmanjšuje za večji znesek obračunane amortizacije, tako da je zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev družbe, ob uporabi te metode amortiziranja, v začetnih letih hitrejše. Glede na to, da v prvih letih amortizacije odpišemo precejšen del osnovnega sredstva, bi lahko rekli, da je knjigovodska vrednost v teh letih podcenjena, glede na tržno ceno tega osnovnega sredstva, ki bi jo verjetno dosegli na trgu. Z vidika naložb je ta metoda zelo zaželena v primeru, da načrtujemo nove investicije in zato stremimo k temu, da se sredstva hitreje obračajo. S pospešeno amortizacijo takoj v začetnih letih obračunavanja obrabe poskrbimo, da se naša finančna sredstva občutno povečajo iz naslova amortizacijskih sredstev, saj se sredstva hitreje povrnejo v denarno obliko, ob predpostavki, da je metoda amortiziranja usklajena s pritoki iz gospodarskih koristi osnovnega sredstva in so tako prihodki v začetnih letih višji. Investicije zahtevajo preoblikovanje prihodkov v prejemke, zato je potrebno poskrbeti za hitro preoblikovanje terjatev. TABELA 4: PRIMER PROCESA DEGRESIVNEGA ČASOVNEGA AMORTIZIRANJA Z METODO VSOTE LETNIH ŠTEVILK

Leto Amortizacijska

osnova Amortizacijska

stopnja Letna

amortizacija



1 5.000.000,00 4/10 2.000.000,00 2.000.000,00 3.000.000,00 2 5.000.000,00 3/10 1.500.000,00 3.500.000,00 1.500.000,00 3 5.000.000,00 2/10 1.000.000,00 4.500.000,00 500.000,00 4 5.000.000,00 1/10 500.000,00 5.000.000,00 - Vir: Turk et al. 2004, 243

Ker so odtoki iz dezinvestiranja v začetnih letih večji, potrebujemo tudi več prihodkov za kritje višjih stroškov amortizacije. V nasprotnem primeru bo poslovni izid v teh letih nižji kot bi bil ob uporabi drugih metod amortizacije. V zadnjih letih uporabe so stroški amortizacije nižji, kar pomeni, da so tudi odtoki iz investiranja v nedokončano proizvodnjo oziroma v dokončano proizvodnjo nižji. Torej je potrebno s prihodki pokriti manj stroškov in je tako tudi poslovni izid v kasnejših letih večji. Glede na to, da je torej poslovni izid ob drugih nespremenjenih okoliščinah po tej metodi v začetnih letih nižji, bi bil posledično tudi znesek davka iz dobička v tem obdobju nekoliko

19

manjši. Vendar pa uporaba te metode ni v skladu z našo davčno zakonodajo, saj je obračunan znesek amortizacije v začetnih letih višji kot bi bil z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja in predpisanih najvišjih letnih amortizacijskih stopenj. Je pa seveda njena uporaba za poslovne namene možna in upravičena. 2.4.3 Vplivi metode proizvedenih enot oziroma funkcionalnega načina amortiziranja na gospodarjenje Metoda proizvedenih enot, to je funkcionalno ali uporabnostno amortiziranje, temelji na domnevi o prevladujoči vlogi fizične obrabe osnovnega sredstva, ki je neposredno odvisna od obsega njegove uporabe (Cerer 2004, 13). Potroškov v tem smislu sicer ni mogoče izmeriti, vendar domnevamo, da so povezani z obsegom proizvodnje ali opravljanjem storitev. V ta namen ocenimo število pričakovanih mogočih uporab osnovnega sredstva, da bi lahko določili znesek amortizacije za eno uporabo. Vsakokratna uporaba nato vodi do amortiziranja v ustreznem znesku. Bolj kot se sredstvo uporablja, več je potrebno obračunati stroškov amortizacije le-tega. Funkcionalna amortizacija je tako spremenljiv strošek, saj je njena dinamika odvisna od dinamike proizvodnje. Amortizacija, ki bremeni enoto proizvoda, predstavlja količnik med nabavno vrednostjo osnovnega sredstva in številom proizvodov, ki jih nameravamo izdelati v življenjski dobi osnovnega sredstva. V primeru takšnega načina obračunavanja so stroški enakomerno porazdeljeni glede na velikost proizvodnje. Obračun amortizacije na podlagi metode proizvedenih enot amortiziranja prikazujemo na primeru v tabeli 5. Recimo, da za novi stroj, katerega nabavna vrednost je 5.000.000 tolarjev ocenimo, da bo v svoji dobi koristnosti lahko delal 20.000 ur, na leto 5.000 ur. Pripravimo amortizacijski načrt. Če je načrtovana enakomerna proizvodnja enot, kot v našem primeru, so učinki metode proizvedenih enot enaki kot pri enakomernem časovnem amortiziranju. TABELA 5: PRIMER PROCESA AMORTIZIRANJA PO METODI PROIZVEDENIH ENOT

Leto Nabavna vrednost stroja

Amortizacija/enoto v sit/enoto

Letne delovne ure stroja

Letna amortizacija



1 5.000.000,00 250,00 5.000 1.250.000,00 1.250.000,00 3.750.000,00 2 5.000.000,00 250,00 5.000 1.250.000,00 2.500.000,00 2.500.000,00 3 5.000.000,00 250,00 5.000 1.250.000,00 3.750.000,00 1.250.000,00 4 5.000.000,00 250,00 5.000 1.250.000,00 5.000.000,00 -

Vir: Lastni izračuni 11

11 Povzeti so samo podatki o amortizacijski osnovi iz Turk et al. 2004, 241 – 243.

20

Življenjska doba po tej metodi je lahko daljša od ocenjene dobe po časovni metodi, saj je sredstvo tudi po preteku dobe, katero določimo na podlagi časovnega parametra, sposobno proizvajati. V takšnem primeru bi se pri odločitvi, katero metodo uporabljati, po SRS morali odločiti za časovno amortiziranje, saj je doba koristnosti po tej metodi krajša. Vendar pa Horvat (2002,124) navaja, da čas ni dejavnik amortiziranja in ga zato ni smiselno uporabiti kot merilo amortiziranja. Merilo amortiziranja mora izvirati iz učinkov uporabe osnovnega sredstva (Horvat 2002, 124).

V primeru obračunavanja amortizacije po metodi proizvedenih enot je višina obračunavanja amortizacije odvisna od uporabe osnovnega sredstva. Storitveni potencial osnovnih sredstev usiha z njihovo uporabo.V skladu s tem se tudi vrednost sredstev zmanjšuje v sorazmerju z njihovo uporabo oziroma v skladu z rastjo proizvodnje, pri kateri sredstvo sodeluje. Če povzamemo, je obračunana amortizacija večja v primeru povečane uporabe sredstva in se posledično torej tudi vrednost sredstev skladno s tem zmanjša. Manj ko bomo sredstvo uporabljali, manj amortizacije bomo obračunavali in celotna vrednost sredstev se bo počasneje amortizirala.

Glede na to, da amortizacijo obračunavamo v odvisnosti od učinkov osnovnega sredstva, se torej višina stroškov amortizacije giblje skladno s proizvodnjo. Večji kot bodo stroški amortizacije, več bo stroškovnih nosilcev (proizvodov), na katere bomo obesili te nastale stroške. Če bi bila prodaja obdobja enaka proizvodnji, bi lahko v primeru povečane uporabe sredstev za višje odhodke obremenili povečane prihodke od prodaje. Ta metoda omogoča usklajenost rasti stroškov amortizacije z rastjo prihodkov in iz tega vidika stabilen poslovni izid. 2.5 Sklep o metodah amortiziranja osnovnih sredstev in vplivih njihove uporabe na gospodarjenje podjetja Podjetja izrabo osnovnih sredstev obračunavajo s postopkom amortizacije. V ta namen lahko uporabijo katero izmed metod časovnega amortiziranja ali pa se odločijo za funkcionalno metodo amortiziranja. Strokovna pravila iz Slovenskih računovodskih standardov dovoljujejo uporabo katerekoli metode, ki je v skladu z vzorcem pojavljanja gospodarskih koristi osnovnega sredstva in tudi določajo, da podjetje samostojno določi dobo koristnosti sredstva in amortizacijske stopnje, s katerimi bo odpisovalo vrednost osnovnih sredstev. Nasprotno od Slovenskih računovodskih standardov pa Zakon o davku od dohodka pravnih oseb določa kot veljavno le metodo enakomernega časovnega amortiziranja in predpisuje najvišje davčno dovoljene amortizacijske stopnje. Ker večina podjetij enači poslovno z davčno bilanco, pri izdelavi izkazov uporablja določbe iz davčnega zakona in se odloča za uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja in predpisanih amortizacijskih stopenj. Izbrana metoda amortizacije določa višino letnih stroškov amortizacije oziroma razporeditev skozi življenjsko dobo osnovnega sredstva. Tako ima izbira metode amortizacije posledično preko stroškov amortizacije učinek na poslovnoizidne tokove, finančne tokove in nove naložbe, poleg tega po je z izbrano metodo amortiziranja določeno upadanje neodpisane vrednosti osnovnega sredstva in s tem zmanjševanja vrednosti aktive bilance stanja. Ob enakomerni proizvodnji in prodaji v celotni dobi izkoriščanja osnovnega sredstva, omogoča

21

metoda enakomernega časovnega amortiziranja stabilen poslovni izid. V času povečanih investicijskih vlaganj v začetnih letih amortiziranja, je z vidika zagotavljanja hitrejšega preoblikovanja vloženih sredstev, najustreznejša metoda degresivnega časovnega amortiziranja. Metoda proizvedenih enot amortiziranja pa nam omogoča usklajenost stroškov amortizacije z rastjo proizvodnje s fizično obrabo stroja. Pravne osebe morajo proučiti učinke posameznih metod in odločiti, katera izmed metod amortiziranja je skladna z njihovo poslovno politiko.

22

3 OCENA UČINKOV UPORABE RAZLIČNIH METOD AMORTIZACIJE NA PREMOŽENJSKO-FINANČNI POLOŽAJ, POSLOVNO IN FINANČNO USPEŠNOST Premogovnika Velenje V letih 2005 in 2006 Premogovnik Velenje načrtuje povečana investicijska vlaganja. Da bi bil znesek potrebnih finančnih sredstev manjši, morajo zagotoviti čimveč lastnih sredstev iz naslova amortizacije za nove naložbe. Zato so se odločili proučiti učinke uporabe različnih metod amortizacije v naslednjih letih, kot posledice povečanih vlaganj. 3.1 Predstavitev Premogovnika Velenje in ciljev njegove poslovne politike12

Premogovnik Velenje je delniška družba, vpisana v sodni register Okrožnega sodišča v Celju pod številko registrskega vložka 1-510-00. Je povezana družba v večinski lasti Holdinga Slovenske elektrarne. Osnovna dejavnost podjetja je pridobivanje lignita. Premogovnik Velenje skupaj z odvisnimi podjetji, v katerih ima prevladujoč vpliv in pridruženimi podjetji sestavlja poslovni sistem Premogovnik Velenje. Ta podjetja so del vizije prestrukturiranja, s katerim namerava poslovni sistem dolgoročno zagotavljati delovna mesta in hkrati s svojimi izkušnjami in znanji prispevati h kakovosti življenja v regiji. Je eden največjih in najmoderneje opremljenih premogovnikov za podzemno pridobivanje premoga v Evropi. Na področju pridobivanja premoga ima Premogovnik Velenje več kot 130-letno tradicijo. Osnovno poslanstvo družbe je pridobivanje premoga za dolgoročno proizvodnjo električne energije in razvojno prestrukturiranje poslovnega sistema Premogovnik Velenje v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Osnovne strateške usmeritve so:

racionalizacija procesa pridobivanja premoga, zagotavljanje varnosti in humanosti pri izvajanju delovnega procesa, reševanje okoljskih problemov, intenzivno prestrukturiranje povezanih družb Premogovnika Velenje in ustanavljanje

novih podjetij. 3.2 Načrtovane naložbe v osnovna sredstva v l. 2005 – 2006 V letih 2005 in 2006 v Premogovniku Velenje načrtujejo porabo sredstev za investicije v višini pribl. 8.500 mio SIT. Vse naložbe izvajajo v skladu z rudarsko zakonodajo. Na področju opreme bodo nadomestili iztrošeno in tehnološko zastarelo opremo. Plani investicij vključujejo tudi vzdrževalna dela na objektih in opremi, ki v nekaterih primerih pomenijo podaljšanje življenjske dobe in povečanja koristi osnovnih sredstev. Področja načrtovanih investicij so podana v tabeli 6. Porazdelitev investicij po deležih je razvidna iz slike 1. 12 Podatki so povzeti po Poslovnem načrtu Premogovnika Velenje 2005.

23

TABELA 6: PLANIRANE INVESTICIJE V LETIH 2005 in 2006

OPIS SKUPINE Znesek v sit za l. 2005 v tisoč (000)

Znesek v sit za l. 2006 v tisoč (000)

A - Gradbeni objekti jama 500.000 350.000 B - Gradbeni objekti zunaj 320.000 180.000 C - Oprema za odkope 2.016.106 2.016.106 D - Oprema za pripravska delovišča 278.200 180.100 E - Oprema za infrastrukturo 315.164 294.684 F - Oprema za prezračevanje 14.000 44.100 G - Oprema za transport materiala 108.580 104.116 H - Oprema za transport premoga in klasiranje 165.295 542.000 I - Oprema na področju informatike 390.000 124.000 K - Ostala oprema 147.655 241.000 SKUPAJ: 4.255.000 4.076.106 Vir: Poslovni načrt Premogovnika Velenje

SLIKA 1: DELEŽI NABAVE OSNOVNIH SREDSTEV PO SKUPINAH

11,757,520,33

47,38

6,54

7,41

2,55

3,889,17 3,47

A - Gradbeni objekti jama B - Gradbeni objekti zunajC - Oprema za odkope D - Oprema za pripravska deloviščaE - Oprema za infrastrukturo F - Oprema za prezračevanjeG - Oprema za transport materiala H - Oprema za transport premoga in klasiranjeI - Oprema na področju informatike K - Ostala oprema

24

ih metodah ter pri tem upoštevati avčno omejitev glede letne višine amortizacijskih stroškov in podati predlog o davčno in

amortizacije za celotna sredstva bstoječa in nova), smo za potrebe analiziranja višine amortizacijskih stroškov na

ospodarnost podjetja opravili izračune na podlagi vzorca novih nabav osnovnih sredstev ter ko predvideli smer gibanja stroškov amortizacije in proučili učinke posamezne metode na oslovnoizidne tokove in davčno bilanco. Predpostavka je, da pridobljena spoznanja na odlagi vzorca nakazujejo realen prikaz gibanja stroškov po posameznih metodah. mortizacijski načrt smo zato v nadaljevanju naloge pripravili na osnovi podatkov o

ganjih v opremo razreda C – Oprema za odkope, saj obsega največji delež nabave (glej a le

sredstva v obravnavanem časovnem obdobju, pri tem zanemarimo dejstvo

iščine upravičujejo spremembo etode amortiziranja oziroma spremembo amortizacijskih stopenj, učinke sprememb pa je

nkcionalno povezana in podpirajo izvedbo istega dela temeljnega procesa, in sicer delujejo na odkopnem delu procesa. V skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi bi ta sredstva lahko po o i arjajočo enoto. Vendar pa je za celotni oces potrebno zagotoviti tudi drugo

a transport pr ipd..

dstavljali stro amortizacije osnovnih sr v letu 2004

3.3 Podatki za izračunavanje amortizacije osnovnih sredstev Premogovnik Velenje v Pravilniku o vrednotenju osnovnih sredstev (2002,1) navaja, da morajo biti postopki in rezultati vrednotenja skladni s Slovenskimi poslovnofinančnimi standardi in SRS, saj so namenjeni računovodskemu poročanju in so posledica zahtev SRS. Podjetje v skladu s Pravilnikom (2002,15) vodi poslovne knjige in evidence na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti. Iz tega vidika je cilj naloge proučiti višino amortizacijskih stroškov13 po vseh amortizacijskdekonomsko najustreznejši metodi amortizacije z vidika potreb Premogovnika Velenje. Glede amortizacijskih stopenj Pravilnik o računovodstvu (2002, 17) v nadaljevanju določa, da podjetje samostojno določi letne amortizacijske stopnje glede na dobo koristnosti posameznega osnovnega sredstva. Pri izbiri je potrebno upoštevati najkrajšo dobo. Dobo koristnosti in ocenjeno preostalo vrednost opredeli naročnik oziroma uporabnik osnovnega sredstva in jo zapiše na dokument o prejemu osnovnega sredstva (interno naročilo). Zaradi obsežnosti in kompleksnosti izračunavanja stroškov(ogtappAvlasliko 1), in sicer kar 48,4% celotne nabave odpade na razred C. Amortizacija je izračunanza novo nabavljena ponovne nabave osnovnih sredstev, ko se le-ta dokončno amortizirajo. Amortizacijo izračunavamo za vsako skupino sredstev posamično, razdeljeno po dobah aktiviranja. Sredstva skupine C so med sabo funkcionalno povezana. Za obračunavanje amortizacije Pravilnik določa uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter v nadaljevanju navaja, da spremenjene okolmpotrebno razkriti v pojasnilih k računovodskim izkazom. Amortizacija se obračunava posamično. Sredstva skupine C so fu

vezali v takpridobivanja premoga

emoga

menovano denar ustv pr

mo, kot je na primer oprema zopre 13V celotni strukturi odhodkov podjetja so pre ški edstev 9,92% vseh odhodkov.

25

strokovnih sod avcev Premogovnika elenje, ocenjena sredstev in najkrajša davčno priznana življenjska doba, v tabeli 8 pa so

atki o nabavah sredstev, po posamezn eriodah. Nabava sre ev za leto 2006 še i razdeljena po posameznih sredstvih, predvidena je le investicija v približno enakem znesku

stavimo, da bodo zneski nabav po posameznih skupinah snovnih sredstev v letu 2006 identični nabavam iz leta 2005.

TABELA 7: OCENJENA ŽIVLJENJSKA IN NA PRIZNANA DOBA SREDSTEV RAZREDA-C

V tabeli 7 je podana, s strani el Vživljenjska doba podani pod ih p dstnkot v letu 2005, zato v nalogi predpoo

JKRAJŠA DAVČNO

Osnovno sredstvo razreda C Ocenjena življenjska

doba

Najkrajša davčno priznana življenjska

doba Hidravlično podporje 15 4 Stojka Pomožna 10 4 Čelni transporter JOY 6 - 1,75 10 4 Smerni transporter Joy 6 - 1,75 5 4 Smerni transporter 1200mm za G1/C 10 4 Odkopni oz. pridobivalni stroj 10 4 Cilinder za ropanje 5 4 Energetski, telefonski in signalni kabli 5 4 Klešče za ropanje lokov 5 4 Potopna črpalka 4 kW - blatarica 8 4 Stojka Salzgiter 8 4 Vpenjača 8 4 Vir: Interni podatki Premogovnika Velenje

IODAH

TABELA 8: PORAZDELITEV NABAV SREDSTEV RAZREDA C PO PER

Nabavna vrednost v SIT

Aktiviranje 30.6.2005



Aktiviranje 31.12.2006 SKUPAJ

Hidravlično podporje 811.200.000 327.516.000 811.200.000 327.516.000 2.277.432.000Stojka Pomožna 8.000.000 - 8.000.000 - 16.000.000Čelni transporter JOY 6 - 1,75 310.000.000 - 310.000.000 - 620.000.000Smerni transporter Joy 6 - 1,75 185.000.000 - 185.000.000 - 370.000.000Smerni transporter 1200mm za G1/C 12.000.000 12.000.000 12.000.000 12.000.000 48.000.000Odkopni oz. pridobivalni stroj 320.000.000 - 320.000.000 - 640.000.000Cilinder za ropanje 471.426 2.828.574 471.426 2.828.574 6.600.000Energetski, telefonski in signalni kabli 14.333.334 7.166.666 14.333.334 7.166.666 43.000.000Klešče za ropanje lokov 800.000 - 800.000 - 1.600.000Potopna črpalka 4 kW - blatarica 1.666.668 833.332 1.666.668 833.332 5.000.000Stojka Salzgiter 2.050.000 - 2.050.000 - 4.100.000Vpenjača 240.000 - 240.000 - 480.000SKUPAJ 1.665.761.428 350.344.572 1.665.761.428 350.344.572 4.032.212.000 Vir: Interni podatki Premogovnika Velenje

26

roizvodnje, usklajena s sklenjeno pogodbo je:

darskih koristi iz uporabe mortizirljivih sredstev. Termoelektrarna Šoštanj je sicer Premogovnikov glavni odjemalec,

.4 Variantni izračuni amortizacije osnovnih sredstev

o osnovnih sredstvih razreda C – oprema za odkope, so opravljeni mortizacijski načrti, in sicer po naslednjih metodah:

- en stev, - po najvišji davčno dovoljeni amortizacijski stopnji,

tju ter na podlagi najvišje letne davčno priznane stopnje.

redstvih, priloženi v prilogi 1.

men določa tudi življenjsko dobo osnovnih sredstev na podlagi različnih kriterijev. Po tej metodi je v letih 2005 in 2006 letna amortizacija nekoliko nižja, zaradi neenakomerne dinamike aktiviranja osnovnih sredstev znotraj teh dveh let. V

Premogovnik Velenje je sklenil 10 letno pogodbo (2005-2014) s kupcem Termoelektrarna Šoštanj. Planirana letna količina p - od leta 2005 do leta 2014; 3.850 tisoč ton/leto oz. 38,500.000 GJ/letno, - od leta 2014 do leta 2023; 3.000 tisoč ton/leto oz. 30,000.000 GJ/letno. Da bi podjetje utemeljilo ekonomsko smiselnost določene metode amortiziranja, mora z izbrano metodo amortiziranja uskladiti tudi pritoke gospoavendar pa se podjetje poteguje za prodajo in proizvodnjo dodatnih količin premoga, kar dosega s posodobitvijo odkopne opreme in konkurenčnostjo stroškovne cene. 3 Po pridobljenih podatkih a

akomerne časovne amortizacije: - po ocenjeni življenjski dobi sred - degresivne časovne amortizacije : - po metodi vsote letnih števil, - po metodi padajoče osnove ter po - metodi proizvedenih enot (le za sredstva, katerim je možno določiti fizično zmogljivost s proizvedeno količino premoga). V nadaljevanju so podani seštevki izračunov amortiziranih osnovnih sredstev po letih, za vsako amortizacijsko metodo posebej; v tabelah je podana izračunana letna amortizacija, nabrana kumulativna amortizacija in neodpisana vrednost. Podatki o amortizacijski osnovi so podani v prilogah, in sicer po polletjih. Zaradi polletnih aktiviranj je amortizirljivo osnovo po letih težko določiti oziroma ta ne bi izkazovala realne vrednosti. 3.4.1 Učinki enakomernega časovnega amortiziranja izbranih osnovnih sredstev na premoženjsko-finančni položaj, poslovno in finančno uspešnost podjetja Z vidika enakomernega časovnega amortiziranja analiziramo izračune na podlagi ocenjene življenjske dobe sredstev, katero so ocenili tehnologi v podje

AMORTIZACIJA PO OCENJENI ŽIVLJENJSKI DOBI V tabeli 9 je podan seštevek letnih amortizacij sredstev, izračunan na podlagi ocenjene življenjske dobe osnovnih sredstev. Seštevki so dobljeni na podlagi izračunov po posameznih s

Premogovnik Velenje za obračunavanje letne amortizacije uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja ter v ta na

27

kasnejših letih aktiviranj ni in se zato stroški amortizacije enak orazdelijo do obdobja odpi nja vred redst e a sp Kljub spremenlj ne a o te ena no po t sre eje prit naslo ran odtoinve ja v z p letobre ena z stab lastne ta negamo ijsko d h

Iz d ga zor d ar jiz p e 7, k ampos ih sr da acijaena nega č o nikomak nega es sploZne vka iz pr rtizir

TABELA 9: L NJSKE DOBE OSNOVNIH SREDS

omerno pmortizacije mortizacije

sova nosti osnovnih sivi amortizacijsk

ev, ko vrednost letnje vrednost

et nekoliko upade.j metodi doi os

razdeljena po letih. novi letNeodpisana vrednos

pdstev počasn

kajupada, tako so komer

oki iz va dezinvestiranja manjši. Na drugi st i pa so tudi ki iz naslova stiran aloge proizvodov nižji, zato je lastna cena roizvodov skozi a amortiziranja menj enakomerno porazdeljenimi, nižjimi stroški amortizacije, kar nas pripelje do ilne cene proizvodov in tako do dokaj s bilnega poslov a izida, skozi rtizac obo, ob drugih nespremenjenih okoliščina .

avčne nega kota je letna amortizacija po tej meto i sprejemljiva, k e razvidno tudi rilog i prikazuje letne amortizacijske zneske za vse metode ortiziranja po

amezn edstvih vzorca. Iz slik je razvidno, letna amortiz po metodi komer asovnega amortiziranja glede na ocenjen življenjsko dobo li ne preseže simal davčno dovoljenega amortizacijskega zn ka oziroma ga h ne doseže. sek da dobička, zaradi amortizacijskih stroškov i tej metodi amo anja iz leta v

ETNA AMORTIZATEV

CIJA NA PODLAGI OCENJE NE ŽIVLJE

Leto Letna amortizacija Letna davčno priznana

amortizacija

Nabrana kumulativna amortizacija


2005 79.847.767,75 208.220.179 79.847.767,75 3.952.364.232,252006 264.680.917,75 712.246.679 344.528.685,50 3.687.683.314,502007 369.666.300,00 1.008.053.000 714.194.985,50 3.318.017.014,502008 369.666.300,00 1.008.053.000 1.083.861.285,50 2.948.350.714,502009 369.666.300,00 1.008.053.000 1.453.527.585,50 2.578.684.414,502010 349.605.824,00 982.977.405 1.803.133.409,50 2.229.078.590,502011 307.485.824,00 930.327.405 2.110.619.233,50 1.921.592.766,502012 285.426.300,00 902.753.000 2.396.045.533,50 1.636.166.466,502013 285.179.008,25 902.258.417 2.681.224.541,75 1.350.987.458,252014 284.580.258,25 901.060.917 2.965.804.800,00 1.066.407.200,002015 251.728.800,00 819.108.000 3.217.533.600,00 814.678.400,002016 185.528.800,00 653.608.000 3.403.062.400,00 629.149.600,002017 151.828.800,00 569.358.000 3.554.891.200,00 477.320.800,002018 151.828.800,00 569.358.000 3.706.720.000,00 325.492.000,002019 151.828.800,00 569.358.000 3.858.548.800,00 173.663.200,002020 124.788.800,00 467.958.000 3.983.337.600,00 48.874.400,002021 48.874.400,00 183.279.000 4.032.212.000,00 -

SKUPAJ 4.032.212.000,00

Vir: Priloga 1, str. 45-50, v prilogi so podani izračuni po polletjih in po posameznih sredstvih. Podatki o letni amortizaciji po letih so pridobljeni kot seštevki polletnih amortizacij vseh obravnavanih sredstev; podatki so podani v prilogi 1 pod stolpcem polletna amortizacija. V prilogi je v stolpcu 2 prikazana tudi amortizacijska osnova vsakega posameznega sredstva po polletjih. Zaradi polletnih aktiviranj, seštevek po letih ni prikazan v tabeli 9, saj le-ta ne bi izkazoval realne osnove. V prilogi je pod stolpcem 3 podana tudi amortizacijska stopnja za vsako sredstvo posebej. Podatki o nabrani kumulativni amortizaciji so dobljeni na podlagi seštevkov kumulativ vseh sredstev, letna neodpisana vrednost je prav tako dobljena s seštevanjem neodpisane vrednosti vseh sredstev (glej prilogo 1, stolpec neodpisana vrednost). Letna davčno priznana amortizacija je izračunrodukt polletne amortizacijske osnove in najvišje davčno priznane amortizacijske stopnje za ta sredstva, kate

ana kot ra

naša za naša sredstva 25%. pz

28

tkov iz aslova davkov, vendar pa bi uvedba višjih amortizacijskih stopenj zahtevala tudi

členu (Ur. List RS Št. 40/04, 11) uvršča pod 2. razred Opremo, vozila, razen b

zacija.

ortizacijskih s ra biti upravičena oziroma je možna le zaradi spremenje upr išjeposkrbeti za višje pritoke gospodarskih koristi iz osnovnih sredstev. Ob višji amortizaciji bo meli tu emenitev lastne cene proizvodov, kar pa privede, ob drugih nespremenjen nižjega bi moral h povišanbodisi sprem eno pro povečati obseg proizvodnje ter vrednost višje amortiza večje število stroškovnih nosilce e na to, daVelenje nima neposrednega vpliva n , saj le- a matična družba, lahko

rav dtoki le z izvažanjem dodatnih koli oga.

leto ne bo bistveno nihal. Podjetje z ocenjeno življenjsko dobo ne presega davčnih okvirjev, zato so celotni stroški amortizacije, obračunani po tej metodi in teh amortizacijskih stopnjah, davčno priznani. Podjetje pa bi lahko z uporabo maksimalnih davčno priznanih stopenj zmanjšalo svojo davčno obveznost na minimum in poskrbelo za zmanjšanje izdanusklajevanje s pritoki iz gospodarskih koristi amortizirljivih sredstev.

AMORTIZACIJA PO NAJVIŠJI LETNI DAVČNI STOPNJI ZDDPO-1 v 26. ose ne avtomobile in mehanizacijo. Za ta osnovna sredstva je predpisana najvišja letna amortizacijska stopnja v višini 25% oziroma je s to stopnjo določena najkrajša življenjska doba osnovnih sredstev iz tega naslova, in sicer 4 leta. Z uporabo najvišje davčno dovoljene amortizacijske stopnje bi ocenjeno življenjsko stopnjo s strani tehnologov skrajšali. To privede do višjih pritokov iz dezinvestiranja in hitrejšega preoblikovanja vloženih finančnih sredstev v prvotno obliko. Seštevek stroškov amortizacije vseh sredstev na podlagi izbranega vzorca je naveden v tabeli 10, izračuni za vsako sredstvo posebej so priloženi prilogi 2. Dejstvo, da imamo v letih, ki sledijo povečane naložbe v osnovna sredstva in je zato potrebno zagotoviti čimveč lastnih sredstev za kritje le-teh, je uporaba najvišje davčno dovoljene letne amortizacijske stopnje primerna, saj bi tako omogočili relativno hitro preoblikovanje vloženih finančnih sredstev, če bi bil denarni izid vsaj tolikšen kot je obračunana amorti Z vidika neodpisane vrednosti bi bila ta sredstva po štirih letih neuporabna, kar pa ni pravilo, saj so lahko osnovna sredstva fizično še uporabna. Horvat (2002, 122) navaja, da sta pri izbiri amortizacijske metode strokovno relevantni predvsem naslednji zahtevi: 1. metoda amortiziranja mora odsevati vzorec pojavljanja gospodarskih koristi osnovnega

sredstva in 2. metoda amortiziranja mora odsevati vzorec izrabe koristnih lastnosti osnovnega sredstva. Menjava doslej uporabljane metode in am topenj mo

avičeno rabo vnih okoliščin. Za stopnje je potrebno

mo i di večjo obrih dejstvih, do dobička. Tako i v leti e amortizacije

eniti prodajno cc

izvodov bodisi ije razdeliti na v. Gled Premogovnik

a prodajno ceno to določčin prempodjetje u nava pritoke z o

Z davčne strani pa bi bili upravičeni do nižje davčne obremenitve, saj bi z uporabo maksimalne davčno dovoljene letne amortizacije znižali osnovo za obdavčitev (Vorster 2003, 3). Znesek davka bi bil v obdobju štirih let sicer nižji, vendar pa bi po poteku te dobe izgubili možnost zmanjševanja davčne osnove iz naslova odhodkov amortizacije, saj kot določa ZDDPO-1 v 26. členu, se amortizacija dokončno amortiziranega sredstva ne prizna kot

29

dhodek, tudi če se takšno sredstvo še naprej uporablja za opravljanje dejavnosti (Ur. List RS 0/04, 12).

o4 TABELA 10: LETNA AMORTIZACIJA PO NAJVIŠJI DAVČNO DOVOLJENI LETNI AMORTIZACIJSKI STOPNJI

Leto Letna amortizacija Nabrana kumulativna

amortizacija Kumulativna

amortizacija v % Neodpisana vrednost

ob koncu leta 2005 208.220.178,50 208.220.178,50 5,16% 3.823.991.821,502006 712.246.678,50 920.466.857,00 22,83% 3.111.745.143,002007 1.008.053.000,00 1.928.519.857,00 47,83% 2.103.692.143,002008 1.008.053.000,00 2.936.572.857,00 72,83% 1.095.639.143,002009 799.832.821,50 3.736.405.678,50 92,66% 295.806.321,502010 2 5.806.321,50 4.032.212.000,00 100,00% -9

SKUPAJ 4.032.212.000,00

Vir: Priloga 2, str. 50-53, v prilogi so podani izračuni po polletjih in po posameznih sredstvih. Podatki o letni amortizaciji po letih so pridobljeni kot seštevki polletnih amortizacij vseh obravnavanih sredstev; podatki so podani v prilogi 2 pod stolpcem polletna amortizacija. V prilogi je v stolpcu II prikazana tudi amortizacijska osnova vsakega posameznega sredstva po polletjih. Zaradi polletnih aktiviranj, seštevek po letih ni prikazan v tabeli 10, saj le-ta ne bi izkazoval realne osnove. Najvišja davčno dovoljena amortizacijska stopnja za sredstva razreda C je 25%. Podatki o nabrani kumulativni amortizaciji so dobljeni na podlagi seštevkov kumulativ vseh sredstev, letna neodpisana vrednost je prav tako dobljena s seštevanjem neodpisane vrednosti vseh sredstev (glej

11 prikazuje zneske letne amortizacije za vsa osnovna sredstva v proučevani skupini o metodi degresivne časovne amortizacije, izračunanih na podlagi vsote letnih števil

edijo v obratnem zaporedju od najvišje do najnižje.

Podatki v tab acijaam cija po de 7. leta šča,za padati. Pos nesp liščiletih nižji, oziroma tih bo stroza izkega de kturi ovnedo ne bi obč ačetn avanteh sredstev pom čitev tja, am cije davčn ortizacije v prilogi 6, sta pr i letna am ote le jvišja

prilogo 2, stolpec neodpisana vrednost).

3.4.2 Učinki degresivnega časovnega amortiziranja izbranih osnovnih sredstev na premoženjsko-finančni položaj, poslovno in finančno uspešnost podjetja Metodo degresivne časovne amortizacije proučujemo na podlagi: - metode vsote letnih števil, - metode padajoče osnove.

DEGRESIVNA ČASOVNA AMORTIZACIJA PO METODI VSOTE LETNIH ŠTEVIL

Tabela p(izračuni za vsako sredstvo se nahajajo v prilogi 3). Pri tej metodi, podobno kot pri progresivni metodi, določimo amortizacijske stopnje, le da si te sl

eli 11 nam kažejo, kako letna amortiz po tej metodi z leti upada. Letna ortiza gresivni metodi vsote števil do 200 vrtoglavo nara po tem letu pa čne u ledično je letni dobiček ob drugih remenjenih oko nah v začetnih

je lastna cena proizvodov v teh le lj obremenjena s ški. Vendar pa radi n leža stroškov amortizacije v stru odhodkov posl ga izida, letni biček utno nihal. Nižji letni dobiček v z ih letih obračun ja amortizacije

eni tudi nižjo osnovo za obdav dobička podje če so stroški ortiza o upravičeni. Na sliki letne am med ostalimi

ikazan ortizacija po degresivni metodi vs tnih števil in na letna davčno

30

do a amortiz izacije in upob ane po deg po te etne aprilogi 6 pa je razvidno tudi to, da je tudi najvišje obračuna zacija da dovoljena rtizac a poden ernega časo letnih amortizacijskih stopnjah. V letih upadanja letne amo tem v vo ter teg

voljen acija. Vidna je rast letne amort do leta 2007 adanje le-te, račun resivni metodi vsote letnih števil, m letu. Iz slike l mortizacije v

na letna amorti po tej metodi včno oziroma ne preseže letne amo ije, določene n lagi metode akom vnega amortiziranja in najvišjih

rtizacije imamo višji dobiček in s išjo davčno osno davek iz le-a.

TABELA 11: LETNA AMORTIZACIJA PO METODI DEGRESIVNE ČASOVNE AMORTIZACIJE NA PODLAGI VSOTE LETNIH ŠTEVIL

Leto Letna amortizacija Letna davčno priznana

amortizacija Nabrana kumulativna

amortizacija Neodpisana vrednost ob koncu leta

2005 143.664.665,53 208.220.179 143.664.665,53 3.888.547.334,472006 461.601.376,36 712.246.679 605.266.041,89 3.426.945.958,112007 600.174.702,50 1.008.053.000 1.205.440.744,39 2.826.771.255,612008 528.777.264,12 1.008.053.000 1.734.218.008,51 2.297.993.991,492009 457.379.825,71 1.008.053.000 2.191.597.834,22 1.840.614.165,782010 385.982.387,37 982.977.405 2.577.580.221,59 1.454.631.778,412011 321.271.774,30 930.327.405 2.898.851.995,89 1.133.360.004,112012 270.601.161,24 902.753.000 3.169.453.157,13 862.758.842,872013 227.283.722,86 902.258.417 3.396.736.879,99 635.475.120,012014 184.021.238,19 901.060.917 3.580.758.118,18 451.453.881,822015 140.891.809,09 819.108.000 3.721.649.927,27 310.562.072,732016 103.749.572,73 653.608.000 3.825.399.500,00 206.812.500,002017 78.643.700,00 569.358.000 3.904.043.200,00 128.168.800,002018 59.665.100,00 569.358.000 3.963.708.300,00 68.503.700,002019 40.686.500,00 569.358.000 4.004.394.800,00 27.817.200,002020 21.707.900,00 467.958.000 4.026.102.700,00 6.109.300,002021 6.109.300,00 183.279.000 4.032.212.000,00 -

SKUPAJ 4.032.212.000,00

Vir: Priloga 3, str. 53-58, v prilogi so podani izračuni po polletjih in po posameznih sredstvih. Podatki o letni amortizaciji po letih so pridobljeni kot seštevki polletnih amortizacij vseh obravnavanih sredstev; podatki so podani v prilogi 3 pod stolpcem polletna amortizacija. V prilogi je v stolpcu II prikazana tudi amortizacijska osnova vsakega posameznega sredstva po polletjih. Pri tem opozarjamo, da je potrebno po tej metodi amortizirati vsako aktiviranje posebej, nabav med sabo ne seštevamo. Ravno iz tega razloga in zaradi polletnih aktiviranj, seštevek po letih ni prikazan v tabeli 11, saj le-ta ne bi izkazoval realne osnove. Podatki o nabrani kumulativni amortizaciji so dobljeni na podlagi seštevkov kumulativ vseh sredstev, letna neodpisana vrednost je prav tako dobljena s seštevanjem neodpisane vrednosti vseh sredstev (glej prilogo 3, stolpec neodpisana vrednost).

Slike osnovnih sredstev s petletno življenjsko dobo v prilogi 7, nas opozorijo na dejstvo, da so stroški letne amortizacije, obračunane po tej metodi amortiziranja, v prvih dveh letih davčno nesprejemljivi oziroma jih ne moremo v celotnem znesku uveljavljati med davčno priznanimi odhodki, saj so obračunani po previsoki amortizacijski stopnji. In sicer davčno nepriznani stroški amortizacije znašajo (Glej prilogo 3, stolpca polletna amortizacija in davčno priznana amortizacija) 38.363.254,00 sit.

Po vredredstev vesticije, je metoda primerna za vlaganja v začetnih letih, kar nam jasno

ulativna amortizacija iz tabele 11 in priloge 6. In sicer do 2007. leta po tej metodi preoblikujemo kar 1.205.440.744,39 sit vloženih sredstev, kar predstavlja kar 30%

tej metodi so torej pritoki iz naslova amortizacije osnovnih sredstev v začetnih letih višji, nost aktive v začetnih letih bolj upada. Z vidika funkcije amortizacije kot zbiratelja

za nove inskaže tudi nabrana kum

31

enakomerna.

ortizacij po opisani metodi zračuni za to metodo po sredstvih izbranega vzorca so prikazani v prilogi 4).

tabele 12 vidimo, da letna amortizacija tudi po tej metodi do leta 2007 narašča, zaradi zlične porazdelitve aktiviranj skozi leto in naraščanja amortizacijske osnove. Ko ta doseže

vojo najvišjo vrednost, letna amortizacija začne upadati. Letna amortizacija naraste v zadnjih

ortizacijo, sicer zasledimo, da letna amortizacija po degresivni metodi padajoče o preseže davčno priznane amortizacije skozi celotn zacijs ese m n sicer 10.765 prim nost ortizac i metodi padajoče osn rilogi 7 za vs posebej, vidimo, da izacija v pr dovoljeno am konč etih amo o odp alo neodpisano vrednost. Poleg tega pa sreds ocenjeno dobo jo d no polletno tudi v začetnih d Njiho ijsk eseže davčno priznano amor jsko stop za kar 0,15 odstotne to za kar 60%. letih amortiza dstev, amo pnji, ne pre dovoljene letne am sicer a pa e. Vendar pa , kot p h ostalih zadnje zira

vseh vloženih sredstev v izbrana osnovna sredstva. Do konca 2012. leta zberemo skoraj 80 % prvotno vloženih sredstev, če predpostavimo, da je denarni izid iz poslovanja vsaj tolikšen kot je obračunana amortizacija. Glede na to, da letna prodaja z leti upade, bi lahko sklepali na to, da je metoda usklajena s pritoki od gospodarskih koristi amortizirljivih sredstev. Vendar pa je padec prodajne količine pogojen s sanacijo enega odkopnega dela, kar bo privedlo do padca letne proizvodnje, medtem ko je izraba zmogljivosti amortizacijskih sredstev enakomerna oziroma je proizvodnja enega odkopnega dela skozi celotno življenjsko doboPremogovnik bi moral omogočiti povečanje zmogljivosti amortizirljivih sredstev in poskrbeti za dodatne količine proizvodnje in prodaje premoga v začetnih letih amortizacijske dobe osnovnih sredstev, da bi upravičil rabo te amortizacijske metode in obračun višjih stroškov amortizacije v začetnih letih amortiziranja. Vendar pa je to težko izvedljivo, glede na dejstvo, da je izkoriščenost amortizirljivih sredstev pri enakomernem časovnem amortiziranju oziroma enakomerni izrabi amortizirljivih sredstev skozi celotno življenjsko dobo sredstev ocenjena kot maksimalna.

DEGRESIVNA ČASOVNA AMORTIZACIJA PO METODI PADAJOČE

OSNOVE Degresivno letno amortizacijo lahko določamo tudi po metodi padajoče osnove. Pri tem je posebnost te metode, da je amortizacijska osnova določenega leta enaka neodpisani vrednosti sredstva v predhodnem letu. Ker po tej metodi računsko nikoli ne dosežemo odpisa celotne vrednosti sredstva, je dopustno v zadnjem letu življenjske dobe odpisati preostalo vrednost sredstva. Amortizacijska stopnja je določena kot dvakratna stopnja, določena na podlagi

cenjene življenjske dobe. Tabela 12 prikazuje seštevke letnih amo(i

Izrasletih, ko odpišemo še preostalo neodpisano vrednost. Če pogledamo tabelo 14 in primerjamo letno amortizacijo po tej metodi z davčno priznano letno am

snove ne že jo le v zadnje

lletno amorti

.688,00 sit. Če ko dobo. Prerjamo vred

letu amortiziranja, iije po degrez 1a i po e am

ortizacijo v psivn

ako sredstvoove z davčno priznano polletno am letna amort

išemo preostvseh sredste eseže davčno ortizacijo v

nih l rtiziranja, ktva z življenjsko 5 let presega avčno prizna amortizacijo

veh letih. va amortizac a stopnja prtizaci

letnanjo, in sicercija teh sre

čke oziroma rtizacijski sto

V nadaljnjihseže davčnokljub visoki

ortizacije, in zaradi učink dajoče osnovn

jo presežeri vse sredstvih, v m letu amorti ja.

32

TABELA 12: LETNA AMORTIZ ME RESIVNE AMROTIZACIJE AGI P SNOVE

ACIJA PO TODI DEG ČASOVNE NA PODL ADAJOČE O

Letna amortizacija

Nab na Neod a ra pisankumulativna amortizacija

vrednost ob koncu leta

Davčno priznana letna amortizacija

2005 159.695.536 159.695.536 3.872.516.465 208.220.179 2006 475.302.260 634.997.795 3.397.214.205 712.246.679 2007 569.313.362 1.204.311.157 2.827.900.843 1.008.053.0002008 459.939.548 1.664.250.705 2.367.961.295 1.008.053.0002009 375.464.756 2.039.715.461 1.992.496.539 1.008.053.0002010 309.201.852 2.348.917.313 1.683.294.687 982.977.405 2011 286.519.641 2.635.436.954 1.396.775.046 930.327.405 2012 203.264.171 2.838.701.125 1.193.510.875 902.753.000 2013 172.641.615 3.011.342.740 1.020.869.260 902.258.417 2014 147.704.159 3.159.046.899 873.165.101 901.060.917 2015 124.777.668 3.283.824.567 748.387.433 819.108.000 2016 237.742.385 3.521.566.951 510.645.049 653.608.000 2017 65.816.473 3.587.383.424 444.828.576 569.358.000 2018 57.333.461 3.644.716.885 387.495.115 569.358.000 2019 49.943.815 3.694.660.700 337.551.300 569.358.000 2020 43.506.612 3.738.167.312 294.044.688 467.958.000 2021 294.044.688 4.032.212.000 - 183.279.000

Skupaj 4.032.212.000 12.396.030.000

Vir: Priloga 4, str. 58-63, v prilogi so podani izračuni po polletjih in po posameznih sredstvih. Podatki o letni amortizaciji po letih so pridobljeni kot seštevki polletnih amortizacij vseh obravnavanih sredstev, katere podatki so podani v prilogi 4 pod stolpcem polletna amortizacija. V prilogi je v stolpcu II prikazana tudi amortizacijska osnova vsakega posameznega sredstva po polletjih, doloktiviranj, seštevek po letih ni prikazan v tabeli 12, saj le-ta ne bi izka

čena po metodi padajoče osnove. Zaradi polletnih zoval realno osnovo. V prilogi je pod

rilogo 4, stolpec neodpisana vrednost).

ih sredstev. V teh letih bi se tudi pritoki iz dezinvestiranja v izkazu finančnih tokov ovišali. Glede na to, da se amortizacija zadržuje v zalogah poslovnih učinkov, imamo tudi

rtizacijske vre cija v zadnjem letu amortiziranja pri vseh sredstv tizacijo. Torej bi v zadnjih letih am z i prikrajšani za uveljavljanje dela am z smo že omenili, v začetnih letih

ekonomsko upravičena.

astolpcem III podana tudi amortizacijska stopnja za vsako sredstvo posebej, ki je dvakratnik stopnje določene na podlagi ocenjene življenjske dobe sredstev. Podatki o nabrani kumulativni amortizaciji so dobljeni na podlagi seštevkov kumulativ vseh sredstev, letna neodpisana vrednost je prav tako dobljena s seštevanjem neodpisane vrednosti vseh sredstev (glej p

Zbrana sredstva po tej metodi se občutno zvišajo le v letih amortiziranja neodpisane vrednosti

osameznppvečji vpliv na odtoke iz tega naslova. V teh letih bi bili prihodki od prodaje obremenjeni z višjimi stroški amortizacije, kar bi privedlo do nižjega dobička. Posledično bi bil tudi davek iz dobička v teh letih nižji, če le ne bi stroški presegali davčno priznane letne amo

dnosti. Iz slik priloge 7 vidimo, da letna amortizaih preseže najvišjo letno davčno dovoljeno amor

orti iranja po degresivni metodi padajoče osnove bilorti acijskih stroškov v davčni bilanci. Poleg tega pa, kot

presegajo davčno priznano letno amortizacijo tudi sredstva s petletno življenjsko dobo. Davčno nepriznana letna amortizacija, ocenjena po tej metodi znaša 377.848.663,00 sit (glej prilogo 4, razlika med stolpcema polletna amortizacija in davčno priznana amortizacija). Torej metoda ni v skladu z davčno zakonodajo. Poleg tega bi moralo podjetje usklajevati obračun amortizacije s pritoki od gospodarskih koristi tako v začetnih letih kot tudi v letih odpisovanj preostale vrednosti. Torej metoda ni

33

šnost

ocenili zmogljivost na življenjsko dobo:

stev so podani za en odkop,

evanju fizične zmogljivosti sklicujejo na ocenjeno življenjsko dobo, rej enačijo ekonomsko in fizično uporabnost strojev. Tako je vrednost letne amortizacije po etodi proizvedenih enot identična letni amortizaciji po metodi enakomernega časovnega

mortiziranja na podlagi ocenjene življenjske dobe. Iz tabele 13, ki izkazuje letno amortizacijo po tej metodi amortiziranja opazimo, da vrednost enakomerno narašča in v adnjih letih, zaradi odpisovanja strojev z življenjsko dobo 5 oziroma 10 let, upada. Ob

etoda

Glede na to, da je graf metode proizved amorti ja, bi lah tni ob izacije p etodi proiz not ne sledi predvidenemu toku gospodarskih koristi usklaje s pritoksanacijo enega odkopnega dela, kar privede proizv . Obračun amortizacije sledi ideni izrabi zm os v. Ve a se z vamort kot zbiratelja ov pred i, da je poslov vsaj tolikšen k ana etod kot nepreob nje vloženih ko ljeno amortizacijsko dobo osnovnih sredstev in niso predvideni višj zinve v obdoinvesticijskih vlaganj.

3.4.3 Učinki metode proizvedenih enot oziroma funkcionalnega načina amortiziranja izbranih osnovnih na premoženjsko- finančni položaj, poslovno in finančno uspepodjetja Letno amortizacijo na podlagi metode proizvedenih enot predstavljamo le za določena osnovna sredstva, za katera so lahko tehnologi ocenili izkoristek, izražen v letni količini premoga. In sicer so za naslednja sredstva

hidravlično podporje: 18,750.000 ton/15 let, čelni transporter Joy 6-1,75: 12,500.000 ton/10 let, smerni transporter Joy 6-1,75: 6,250.000 ton/5 let, odkopni oz. pridobivalni stroj: 12,500.000 ton/10 let.

Iz teh podatkov sledi, da letno s temi sredstvi lahko proizvedemo le 1.250 tisoč ton premoga na leto, medtem ko je planirana letna količina prodaje premoga do leta 2014 3.850 tisoč ton na leto, od leta 2014 do 2023. leta pa prodaja nekoliko upade, in sicer je planirana prodaja v višini 3.000 tisoč ton na leto. Podatki o zmogljivosti osnovnih sredmedtem ko v celotnem procesu pridobivanja premoga sodelujejo tri odkopne fronte. Nabava osnovnih sredstev v letu 2005 je predvidena za nadomestitev iztrošene opreme na enem odkopnem delu, investicija v letu 2006 pa je predvidena za drugi odkop. Za tretji odkop ni predvidena obnova, temveč sanacija v letu 2014, kar bo privedlo do padca proizvodnje.

Padec proizvodnje zaradi sanacije enega odkopnega dela sicer kaže na usklajenost planov prodaje s proizvodnjo, kar nas privede do sklepa, da je metoda v skladu z računovodsko težnjo po skladnosti obračunanih stroškov sredstev s pritoki od gospodarskih koristi teh sredstev.

Tehnologi se pri ocenjtoma

zpogledu na graf iz priloge 6, ki prikazuje letno amortizacijo opazimo, da sta menakomernega časovnega in metoda proizvedenih enot identični.

enih enot enak grafračun amort

u metode enao m

komernega časovnegavedenih eziran ko sklepali, da le

. Vendar je vanje i omogočeno s do zmanjšanja odnje

predv ogljivosti teh novnih sredste ndar p idika funkcije izacije sredstev za n e investicije, ob postavk denarni izid iz anja ot je obračun amortizacija, m a izkaže ustrezna, saj je

likova sredstev ena merno porazde skozi i pritoki od de stiranja bju povišanih

34

TABELA 13: LETNA A IJA PRO ENIH ENMORTIZAC PO METODI IZVED OT

Leto Letna amortizacija Nabrana kumulativna

Kumulativna Neodpisana vrednost ob amortizacija v

amortizacija % koncu leta 2005 77.040.000,00 77.040.000,00 1,97% 3.830.392.000,002006 252.954.400,00 329.994.400,00 8,45% 3.577.437.600,002007 351.828.800,00 681.823.200,00 17,45% 3.225.608.800,002008 351.828.800,00 1.033.652.000,00 26,45% 2.873.780.000,002009 351.828.800,00 1.385.480.800,00 35,46% 2.521.951.200,002010 333.328.800,00 1.718.809.600,00 43,99% 2.188.622.400,002011 296.328.800,00 2.015.138.400,00 51,57% 1.892.293.600,002012 277.828.800,00 2.292.967.200,00 58,68% 1.614.464.800,002013 277.828.800,00 2.570.796.000,00 65,79% 1.336.636.000,002014 277.828.800,00 2.848.624.800,00 72,90% 1.058.807.200,002015 246.328.800,00 3.094.953.600,00 79,21% 812.478.400,002016 183.328.800,00 3.278.282.400,00 83,90% 629.149.600,002017 151.828.800,00 3.430.111.200,00 87,78% 477.320.800,002018 151.828.800,00 3.581.940.000,00 91,67% 325.492.000,002019 151.828.800,00 3.733.768.800,00 95,56% 173.663.200,002020 124.788.800,00 3.858.557.600,00 98,75% 48.874.400,002021 48.874.400,00 3.907.432.000,00 100,00% -

SKUPAJ 3.907.432.000,00

Vir: Priloga 5, str. 63-65, v prilogi so podani izračuni po polletjih in po posameznih sredstvih. Podatki o letni amortizaciji po letih so pridobljeni kot seštevki polletnih amortizacij vseh obravnavanih sredstev; podatki so podani v prilogi 5 pod stolpcem polletna amortizacija. V prilogi je v stolpcu II prikazana tudi nabavna vrednost sredstev vsakega posameznega sredstva po polletjih, ki je v našem primeru amortizacijska osnova. Zaradi polletnih aktiviranj, seštevek po letih ni prikazan v tabeli 13, saj le-ta ne bi izkazoval realno osnovo. V prilogi je pod stolpcem III pododan delež amortizacije na tono proizvodnje premoga, in sicer tako, da smo nabavno vrednost stroja delili z ocenjeno zmogljivostjo stroja. V prilogi je pod stolpcem IV podatek o mesečnem odkopu, katerega ocenimo na podlagi ocenjene zmogljivosti in ocenjene življenjske dobe. Polletno amortizacijo dobimo kot produkt stolpca III in IV, določeno za 6 mesecev. Izračun polletne amortizacije je opravljen za vsako nabavo posebej, amortizacijska osnova je vsakokratna nabavna vrednost. Podatki o nabrani kumulativni amortizaciji so dobljeni na podlagi seštevkov kumulativ vseh sredstev, letna neodpisana vrednost je prav tako dobljena s seštevanjem neodpisane vrednosti vseh sredstev (glej prilogo 5, stolpec neodpisana vrednost).

3.5 Primerjava učinkov metod amortizacije in predlog izbire načina amortiziranja Premogovnika Velenje

V prilogi 6 se nahaja grafična a a podatk vki zac ne vr ti u a d am iran 4 a 0dosežemo d tda am n zstr let poc e življen e dobe e nzm vosti na ivljenjsk n e ram acije po m todi enak n j vam acijskih s penj ozir o Iostalih metod am rtiziranja ič h

naliz ov po sešte h letnih amorti ij, neodpisaednos in nabrane kum lativne amortiz cije za vsa sre stva vzorca po vseh metodah ortiz ja. Iz tabele 1 preberemo, d najvišjo letno amortizacijo 1. 08.053.000 sit

ob uporabi meto e enakomernega časovnega amor iziranja z uporabo najvišje letne včne ortizacijske stop je. Ob analiziranju informacij i tabele 14 bi lahko sklepali, da oški ne amortizacije, ocenjene ob u orabi ostalih metod amortiziranja, na podlagi enjen jsk oziroma pri m todi proizvede ih enot, na podlagi ocenjene oglji ž o dobo osnov ih sredstev, n presegajo iz ačunane letne ortiz e omernega časov ega amortiziran a in najvišjih da čno dovoljenih ortiz to oma je tudi nik li ne dosežejo. z tega bi sledilo, da je uporaba

o davčno uprav ena oziroma la ko letne stroške amortizacije po

35

TA A 14: LETNA AAMORTIZIRANJA

BEL AMORTIZ CIJA PO DOLOČENIH METODAH

Leta Davčno priznana letna amortizacija

Enakomerna amortizacija po

ocenjeni življenjski dobi

Degresivna Degresivna amortizacija vsote

letnih števil amortizacija

padajoče osnove Funkcionalna amortizacija

2005 208.220.179 79.847.768 143.664.666 159.695.536 77.040.000 2006 712.246.679 264.680.918 461.601.376 475.302.260 252.954.400 2007 1.008.053.000 369.666.300 600.174.703 569.313.362 351.828.800 2008 1.008.053.000 369.666.300 528.777.264 459.939.548 351.828.800 2009 799.832.822 369.666.300 457.379.826 375.464.756 351.828.800 2010 295.806.322 349.605.824 385.982.387 309.201.852 333.328.800 2011 307.485.824 321.271.774 286.519.641 296.328.800 2012 285.426.300 270.601.161 203.264.171 277.828.800 2013 285.179.008 227.283.723 172.641.615 277.828.800 2014 284.580.258 184.021.238 147.704.159 277.828.800 2015 251.728.800 140.891.809 124.777.668 246.328.800 2 742.385 183.328.800 016 185.528.800 103.749.573 237.2017 151.828.800 78.643.700 65.816.473 151.828.800 2018 151.828.800 59.665.100 57.333.461 151.828.800 2 .800 40.686.500 49.943.815 151.828.800 019 151.8282020 124.788.800 21.707.900 43.506.612 124.788.800 2 0 6.109.300 294.044.688 48.874.400 021 48.874.40

4.032.212.000 4.032.212.000 4.032.212.000 4.032.212.000 3.907.432.000

Vir: Priloge 1-4, str. 45-65, v prilogi so podani izračuni po polletjih in po posameznih sredstvih. Podatki o letni amortizaciji po letih so pridobljeni kot seštevki polletnih amortizacij vseh obravnavanih sredstev; podatki so podani v prilogah 1-4 pod stolpcem polletna amortizacija.

vseh metodah amortiziranja uveljavljamo v davčni napovedi med davčno priznanimi odhodki. Vendar pa, če analiziramo podatke iz tabel 9-16, pri tem primerjamo letno amortizacijo z davčno priznano amortizacijo, vidimo, da po metodi degresivnega amortiziranja po padajoči osnovi, presežemo najvišjo davčno priznano letno amortizacijo v zadnjem letu amortiziranja. Priloga 7 pa nam da jasnejšo sliko. In sicer vidimo, da so davčno utemeljene naslednje amortizacijske metode, pri predpostavki, da letna amortizacija ne preseže zneska, obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja in najvišje davčno dovoljene amortizacijske stopnje:

- enakomerno časovno amortiziranje po ocenjeni življenjski dobi,

- degresivna metoda amortiziranja na podlagi vsote letnih števil, razen za sredstva z ocenjeno življenjsko dobo 5 let,

- funkcionalna metoda amortiziranja.

Letna amortizacija po metodi enakomernega časovnega amortiziranja je dokaj enakomerno porazdeljena po letih. Graf sicer ni linearen, kar pa je posledica različne življenjske dobe sredstev vzorca, porazdelitve aktiviranj in odpisovanj osnovnih sredstev. Isto smer ima funkcija ocenjene letne amortizacije po funkcionalni metodi, to pa zato, ker se zmogljivost strojev ocenjuje glede na prvotno ocenjeno življenjsko dobo sredstev. Funkciji degresivnih metod amortiziranja kažeta trend upadanja letne amortizacije z leti. Pri funkciji degresivne metode amortiziranja po padajoči osnovi v letih odpisovanja osnovnih sredstev prihaja do nihanja, in sicer vrednost letnih stroškov amortizacije zaradi odpisa preostale neodpisane

36

včno dovoljene stopnje je vrednost letne amortizacije sicer najvišja, in

dobe, predpisane z davčno zakonodajo, odpišejo v relativno krajšem času. Po tem

avek iz le-tega

vrednosti v končnih letih amortiziranja posameznega sredstva bliskovito naraste. Nasprotno od te metode pa degresivno amortiziranje po metodi vsote letnih števil, v začetih letih narašča do leta 2007, ko doseže svojo najvišjo letno amortizacijo, nakar začne upadati.

Metoda enakomernega časovnega amortiziranja omogoča relativno enakomerno porazdelitev letnih stroškov amortizacije skozi amortizacijsko dobo in tako tudi relativno stabilen poslovni izid podjetja, če ostaja letna raven prihodkov in drugih odhodkov nespremenjena. Posledično je tudi davek iz dobička v vseh letih amortiziranja, zaradi dokaj stabilne davčne osnove, linearen. Vendar pa učinek izbrane metode amortiziranja ni skladen s ciljem povečanih vlaganj v začetnih letih amortiziranja. To je razvidno tudi iz slike v prilogi 6, ki prikazuje nabrano kumulativno amortizacijo.

Ob uporabi najvišje dase vložena finančna sredstva najprej povrnejo v prvotno obliko (glej prilogo 6, slika Nabrane kumulativne amortizacije), kar nam omogoča tudi vlaganja v nove investicije v bistveno krajšem času, kakor ob uporabi ocenjene življenjske dobe, če predpostavljamo, da bo denarni izid iz poslovanja vsaj tolikšen kot obračunana amortizacija. Vendar pa pri tem opozorimo, da višje obračunana amortizacija v bistvu ne privede do višjih prejemkov, če opazujemo oblikovanje prodajne cene in količine proizvodov, s čemer so določeni prejemki od prodaje. Do »amortizacijskega denarja« podjetje prihaja iz prejemkov iz naslova prihodkov od prodaje, če z njimi uspe pokriti izdatke iz odhodkov in je preostali denarni izid vsaj tolikšen kot obračunana amortizacija. Podjetje lahko pri odločanju o namenu uporabe iz tega naslova pridobljenega denarja zaradi višje obračunane amortizacije več, sicer istega denarnega izida »rezervira« za naložbe v osnovna sredstva. Prihodki so ob uporabi te stopnje bolj obremenjeni s stroški amortizacije, kar pa pripelje do nižjega poslovnega dobička oz. tudi do nižje davčne osnove in s tem nižje davčne obremenitve. V letih amortiziranja po najvišji davčno dovoljeni amortizacijski stopnji je dobiček podjetja bistveno nižji. Tudi sredstva ob uporabi najkrajše življenjskeobdobju je dobiček podjetja višji in privede do višje davčne obremenitve, saj zaradi dokončno amortiziranih sredstev izgubimo možnost zmanjševanja davčne osnove za odhodke iz stroškov amortizacije. Degresivna metoda vsote letnih števil v začetnih letih amortiziranja, takoj za metodo enakomernega časovnega amortiziranja z uporabo najvišje davčno upravičene amortizacijske stopnje, odpiše največ vrednosti osnovnih sredstev. Nabrana kumulativna amortizacija v začetnih letih hitro narašča, zato je uporaba te metode primerna za povečana vlaganja v začetnih letih amortiziranja. Če letno amortizacijo po tej metodi primerjamo z isto po metodi enakomernega časovnega amortiziranja vidimo, da so stroški amortizacije, obračunani po degresivni metodi vse do 2012. leta občutno višji od stroškov, določenih po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Do leta 2007 stroški letne amortizacije po tej metodi strmo naraščajo, po tem letu je vidno upadanje letne amortizacije. V začetnih letih so prihodki bolj obremenjeni s stroški amortizacije, zato je poslovni izid nižji in tudi dposledično manjši. Za zagotovitev enakega poslovnega izida kot v letih pred povišano amortizacijo, bi morali povečati proizvodnjo ali povečati ceno proizvodov in tako omogočiti povišanje prihodkov za kritje povečanih stroškov amortizacije v začetnih letih. Stroški amortizacije za sredstva z ocenjeno življenjsko dobo 5 let v prvih dveh letih niso v davčnih okvirjih. Degresivna metoda padajoče osnove sicer kaže na upadanje letne amortizacije, ki pa se v zadnjih letih odpisa amortiziranja sredstev poviša. Tako bi imeli v letih povišane amortizacije (glej sliko Letna amortizacija v prilogi 6) tudi nižji poslovni dobiček in tudi nižjo davčno obremenitev. Vendar pa je letna amortizacija dokaj nestabilna in bi uporaba te metode

37

seganja višjih stroškov amortizacije v začetnih letih, zaradi povečanih vlaganj v osnovna sredstva (če pogledamo sliko Nabrana kumulativna amortizacija v prilogi

prilogi 6 vidimo, da je obračunana

sredstev za zagotovitev višjih

a in visoke obdavčitve po letu 2010.

morebiti privedla do različnih težav pri uravnavanju stroškov amortizacije s prihodki od prodaje za zagotovitev stabilnega poslovnega izida, saj bi moralo podjetje v zadnjih letih amortiziranja povečati planirano proizvodnjo, da bi bila metoda iz ekonomskega vidika upravičena. Z vidika do

6) vidimo, da v začetnih letih amortiziranja po tej metodi ne preoblikujemo dosti sredstev oziroma zberemo več sredstev po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Če pogledamo slike v prilogi 7 vidimo, da pri vseh sredstvih v letih odpisovanja preostale neodpisane vrednosti presežemo najvišjo davčno priznano letno amortizacijo.

Obračunavanje amortizacije po metodi proizvedenih enot je sicer v skladu z dejansko izrabo amortizirljivih sredstev, vendar pa ni usklajeno s potrebo po višjih pritokih od dezinvestiranja v obdobju povišanih investicijskih vlaganj, ob predpostavki, da je denarni izid iz poslovanja vsaj tolikšen kot je obračunana amortizacija. Sicer pa je padec planirane prodaje usklajen s sanacijo enega odkopnega dela, kar bo privedlo do usklajenosti planirane prodaje s proizvodnimi plani. Obračun amortizacije je skozi leta amortiziranja enakomerno porazdeljen, saj je predvidena enakomerna izraba zmogljivosti obravnavanih osnovnih sredstev. Ob primerjavi funkcij iz grafa letne amortizacije v amortizacija po tej metodi identična metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Preoblikovanje vloženih sredstev je tako enakomerno porazdeljeno skozi amortizacijsko dobo osnovnih sredstev in niso predvideni višji pritoki od dezinvestiranja v obdobju povišanih investicijskih vlaganj.

Cilj naloge je proučitev učinkov metod amortizacije in predlaganje najustreznejše metode amortiziranja v obdobju povečanih vlaganj. Torej iščemo metodo, po kateri bomo preoblikovali čimveč vloženih sredstev v prvotno finančno obliko, za kritje investicij z lastnimi sredstvi. Premogovnik Velenje uporablja za obračunavanje letne amortizacije metodo enakomernega časovnega amortiziranja na podlagi ocenjene življenjske dobe osnovnih sredstev. Zato kot primernejšo metodo amortiziranja osnovnih amortizacijskih sredstev lahko predlagamo le dve izmed proučevanih metod. In sicer metodo enakomernega časovnega amortiziranja ob uporabi najvišje letne davčno dovoljene amortizacijske stopnje in degresivno metodo časovnega amortiziranja na podlagi vsote letnih števil. Edino po teh dveh metodah, če pogledamo sliki Letne amortizacije in Nabrane kumulativne amortizacije v prilogi 6, v začetnih letih amortiziranja obračunamo več stroškov amortizacije, kakor po metodi enakomernega časovnega amortiziranja na podlagi ocenjene življenjske dobe, katero ima organizacija v uporabi.

Ob uporabi najvišje davčno dovoljene letne amortizacijske stopnje do leta 2010 preoblikujemo vsa prvotno vložena sredstva, medtem ko po degresivni metodi vsote števil do istega leta le 63,92% vrednosti vloženih sredstev. Pomanjkljivost uveljavljanja letne amortizacije po najvišji dovoljeni amortizacijski stopnji je, da v teh letih, ob drugih nespremenjenih okoliščinah, izkazujemo dosti nižji poslovni izid. Da bi se temu izognili, bi morali bodisi povečati proizvodnjo bodisi povišati ceno proizvodov, sorazmerno z rastjo stroškov amortizacije. Poleg tega se sredstva odpišejo pred dejansko izrabo in čeprav jih nameravamo tudi naprej uporabljati v proizvodnem procesu, stroškov amortizacije za dokončno amortizirana sredstva v davčni napovedi ne moremo uveljavljati. To bi pripeljalo do višjega poslovnega izid

Amortiziranje z degresivno metodo vsote letnih števil nam sicer omogoča nekoliko nižjo amortizacijo kot uporaba enakomernega amortiziranja z najvišjo davčno dovoljeno letno amortizacijsko stopnjo, vendar tudi prihodki ne bi bili v tolikšni meri obremenjeni s stroški

38

nižji. Tako imamo ob uporabi te metode amortiziranja možnost zmanjševanja davčne osnove, skozi celotno dobo

Izbira metode degresivnega časovnega amortiziranja se kaže za gospodarnejšo od uporabe nakomernega časovnega amortiziranja in najvišjih letnih davčnih amortizacijskih stopenj, aradi možnosti uveljavljanja stroškov amortizacije med davčno priznanimi odhodki v davčni apovedi tudi po letu 2010. Vendar pa obračun amortizacije po tej metodi ni usklajen s redvidenim pritokom gospodarskih koristi iz uporabe amortizirljivih osnovnih sredstev,

glede na dejstvo, da je izraba opreme na enem odkopnem delu enakomerna oziroma je redvidena enakomerna proizvodnja in prodaja od izrabe zmogljivosti enega odkopnega dela.

čine proizvodnje in prodaje premoga po letu 2014 je načrtovan zaradi sanacije nega odkopnega dela. Poleg tega se je za obračun amortizacije osnovnih sredstev z ocenjeno ivljenjsko dobo pet let, zaradi izgube možnosti uveljavljanja, določenega dela

ortizacijskih stroškov teh osnovnih sredstev po degresivni metodi amortiziranja, med avčne odhodke, potrebno odločiti za drugo amortizacijsko metodo.

vidika kritja povišanih investicijskih vlaganj z amortizacijskimi sredstvi, bi bila uporaba degresivne metode amortiziranja najustreznejša. Vendar pa zaradi neusklajenosti

bračunavanja amortizacije s pritoki od gospodarskih koristi teh amortizirljivih sredstev redlagamo uporabo doslej uporabljene metode amortiziranja, ki najbolje sledi pritokom od ospodarskih koristi osnovnih sredstev, kar je po SRS pogoj za obračun amortizacije.

amortizacije in bi imeli nekoliko višji poslovni izid po tej metodi, a učinek na dobiček ne bi bil relevanten, saj stroški amortizacije predstavljajo le 10% vseh stroškov v strukturi odhodkov poslovnega izida. Kljub nekoliko višjemu poslovnem izidu, kakor po prej omenjeni metodi, bi morali tudi tukaj poskrbeti za povečanje prihodkov za kritje višje amortizacije. Če primerjamo poslovni izid po degresivni metodi in ob najvišji davčno dovoljeni amortizacijski stopnji, je le-ta po prvi metodi v začetnih letih, zaradi nižjih stroškov amortizacije nekoliko višji in v kasnejših letih, ko ne obračunavamo več amortizacije na podlagi najvišje davčne stopnje, po degresivni metodi pa še vedno uveljavljamo stroške amortizacije kot davčno priznane odhodke, poslovni izid nekoliko

koristnosti osnovnega sredstva in je davek iz dobička nižji. Omejitev pri tej metodi se pojavi tudi pri amortiziranju osnovnih sredstev z ocenjeno življenjsko dobo pet let. V začetnih letih amortiziranja za ta sredstva ne bi mogli v davčni napovedi uveljavljati celotnega zneska obračunane amortizacije.

eznp

pPadec letne koliežamd

Z

opg

39

tudi amortizacijska sredstva. Poslovni sistem z obračunavanjem

ogovnik Velenje se je odločil proučiti možnost uporabe druge metode

ahko uveljavljajo le stroški amortizacije v letni višini, obračunani po metodi

de so mnenja, da druge metode amortiziranja

nja na gospodarnost podjetja in davčno utemeljenost stroškov amortizacije po teh

e do spoznanja, da podjetje za obračun letne amortizacije lahko uporabi metodo degresivnega časovnega amortiziranja, vendar ob upoštevanju ocenjene življenjske dobe osnovnih sredstev. Z vidika poslovne politike podjetja bi bilo smiselno skrajšati ocenjeno življenjsko dobo na davčno določeno najkrajšo dobo amortiziranja in tudi v bodoče uporabljati metodo

4 SKLEP Osnovna sredstva se v proizvodnji fizično obrabljajo in tehnično zastarevajo. Fizična in ekonomska iztrošenost osnovnih sredstev privede podjetje v položaj, ko ni več racionalna uporaba teh sredstev, zato jih mora nadomestiti. Visoke zneske investicijskih vlaganj v osnovna sredstva lahko podjetje krije iz lastnih in tujih virov. Eden izmed lastnih virov financiranja investicij so obrabe osnovnih sredstev ter prenašanjem njihove vrednosti med nove učinke, če predpostavimo, da je denarni izid iz poslovanja vsaj tolikšen kot obračunana amortizacija, zbira denar za ponovni nakup bodisi takega bodisi drugačnega sredstva. Postopek preoblikovanja sredstev imenujemo amortiziranje osnovnih sredstev. Za določanje amortizacijskih stroškov je potrebno določiti amortizacijsko osnovo, oceniti življenjsko dobo osnovnih sredstev in tako določiti amortizacijsko stopnjo ter izbrati ustrezno metodo amortiziranja, ki bo odsevala realno izrabo osnovnih sredstev. Z izbrano metodo amortiziranja lahko uresničujemo določeno poslovno politiko podjetja. Na primer metodo enakomernega časovnega amortiziranja lahko uporabimo za zagotovitev stabilnega poslovnega izida, degresivno amortiziranje ob ocenitvi višjih stroškov vzdrževanja ob koncu življenjske dobe osnovnega sredstva, progresivno metodo pri uvajanju izdelka na trg ipd..

oslovni sistem PremPamortiziranja, katere učinki bodo usklajeni s poslovno politiko povečanih investicijskih vlaganj v začetnih letih. Podjetje želi zagotoviti več lastnih sredstev iz naslova amortizacije za kritje stroškov naložb. Na to področje pa poseže davčna zakonodaja z določbo, da se med davčno priznanimi odhodki lenakomernega časovnega amortiziranja in predpisanih najvišjih amortizacijskih stopenj. Računovodska stroka v Slovenskih računovodskih standardih izrecno navaja: »…samostojno se je treba odločiti, katera metoda amortiziranja se bo uporabljala…«.»Amortizacijske stopnje, ki so predpisane pri sestavljanju davčne prijave, niso tudi podlaga za amortiziranje v knjigovodskih razvidih poslovnega izida«. Ker pa mnoga podjetja ne vodijo ločeno poslovnih bilanc od davčnih, uporabljajo pri oblikovanju računovodskih izkazov določbe iz Zakona o davku od dohodka pravnih oseb in se v večini odločajo za uporabo metode enakomernega asovnega amortiziranja. Pri sprejemanju te metoč

niso davčno uporabne in se jih ne poslužujejo. Do enakega zaključka pridemo ob proučitvi teoretičnih spoznanj. Pravilnik o vrednotenju osnovnih sredstev Premogovnik Velenje vsebuje člen, ki predpisuje vodenje poslovnih knjig in evidenc za ugotovitev davčnih obveznosti v skladu z davčno zakonodajo. V nalogi izvedemo določene izračune in analiziramo učinke posameznih metod amortizirametodah. Analiziranje informacij, dobljenih na podlagi različnih matematičnih metod, prived

40

nakomernega časovnega amortiziranja, a bi nas to stalo višje obdavčitve dobička podjetja v letih po dokončnem amortiziranju po tej metodi.

Z izdelanimi izračuni in analizami smo potrdili izhodiščno trditev, da je v času povečanih vesticij najprimernejša uporaba metode degresivnega časovnega amortiziranja, poleg tega

pa na drugi strani delno zavrgli sekundarno trditev, da uporaba te metode ne ustreza davčni olitiki. Vendar pa je potrebno uporabo določene metode amortiziranja podpreti tudi z

skega vidika, z vidika usklajenosti s pritoki od gospodarskih koristi osnovnih redstev.

cenjujemo, da smo dosegli namen in podali poslovnemu sistemu Premogovnik Velenje strezen predlog o uporabi metode amortizacije, ki bo ustrezal njihovi poslovni politiki.

e

in

pekonoms Ou

41

tod amortiziranja, omejene z nem izkazu

lahko uveljavlja le stroške amortizacije v letni višini, obračunani po metodi enakomernega

se slovenska podjetja odločajo v veliki večini za to metodo amortiziranja stev. Včasih pa metoda enakomernega amortiziranja ni v skladu s poslovno ja in njihovimi cilji, pa tudi ne s predvidenim pritokom gospodarskih koristi iz

orabe amortizirljivih sredstev.

ods of depreciation, which re limited by tax laws. The tax laws state that only the costs of depreciation in the yearly

d according to the straight-line method and according to the highest allowed depreciation rates can be counted among the expenditures for a period stated in the tax

The straight-line method is sometimes not in accordance with the company olicy and their goals and also not with foreseen inflow of economical benefits from the use f depreciated assets.

ine business system has decided to examine the tax entitlement and n methods with the business policy of increased investments. ets pattern from the planned investments scheme we have

e calculations of yearly depreciations based on the different methods of . The analysis of the acquired data shows us that in our case the use of different

e KEY W

Depfixe

POVZETEK

Diplomska naloga obravnava problem uporabe različnih medavčno zakonodajo, ki v svojih členih navaja, da se med odhodke obdobja v davč

časovnega amortiziranja in to do višine najvišjih predpisanih amortizacijskih stopenj. Ta določba poskrbi, daosnovnih sredpolitiko podjetup

Poslovni sistem Premogovnik Velenje se je odločil proučiti davčno upravičenost in usklajenost vseh metod amortiziranja osnovnih sredstev, s poslovno politiko podjetja povečanih investicijskih vlaganj. Na podlagi vzorca osnovnih sredstev iz načrta planiranih investicij, smo izvedli izračune letnih amortizacij ob uporabi različnih metod amortiziranja. Analiza dobljenih informacij nas privede do spoznanja, da je v našem primeru dopustna uporaba različnih metod amortiziranja tudi z davčnega vidika.

LJUČNE BESEDE:K

Amortizacija, davčno priznani odhodki, davek od dobička, metode amortiziranja, investicije v osnovna sredstva.

SUMMARY

This diploma thesis deals with the problem of using different methaamount calculate

statement. This provision causes the majority of Slovene companies to decide for this kind of depreciation. po The PV Coalmharmonisation of all depreciatio

n the basis of the fixed assOproduced th

epreciationdm thods of depreciation is allowed even from the tax viewpoint.

ORDS

reciation, Tax deductible cost, Corporation tax, Method of depreciation, Investments in d assets.

42

LI Lit

6.

7.

dstvu, financah in reviziji. Portorož: Zveza ekonomistov in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

. Turk, Ivan. Kavčič, Slavka. Kokotec–Novak, Majda. 2001. Poslovodno

vodstvo. Ljubljana:

tna

onstruction

iley & Sons. 19. Zupančič, Vera. 2002. Izkaz uspeha- amortizacija. V: Revija IKS. Ljubljana: IKS

Revija za računovodstvo in finance št.1-2.

TERATURA IN VIRI

eratura

1. Boncelj, Dragica. 2002. Spremembe v vrednotenju in izkazovanju opredmetenih osnovnih sredstev, ki izhajajo iz prenovljenih SRS. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Cerer, Fani. 2004. Raz2. lika med dobičkom poslovnega leta in davčnim dobičkom. Diplomsko delo. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta.

3. Hieng, Romana. 1998. Razmerja med računovodskimi izkazi in davčnimi napovedmi. V: 30. simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

4. Horvat, Robert. 2002. Pripoznanje stroškov amortizacije po procesih in učinkih. V: 34. simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

5. Kokotec-Novak, Majda. 2003. Davščine in davčno svetovanje. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta. Kolenc, Dejan. 2002. Novosti, ki jih prinašajo prenovljeni Slovenski računovodski standardi na področju vrednotenja in prikazovanja aktivnih postavk bilance stanja. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Korošec, Lavrič, Simona. 2003. Ocenjevanje vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev za namene računovodskega poročanja. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Kraševec, Tomaž. 2003. Revidiranje opredmetenih osn8. ovnih sredstev. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

9. Melavc, Dane. Milost, Franko. 2003. Računovodstvo. Koper: Fakulteta za management. Odar, Marjan. 2002. Problemi povezani z vrednotenjem sredstev po SRS in ne10. katere možne rešitve. V: Revija Revizor. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

11. Strašek Kolkic, Andreja. 2003. Računovodstvo poštene vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Štrekelj, Vlado. 2000. Predsta12. vitev novosti v predlogu prenovljenih SRS 1-opredmetena osnovna sredstva. V: Zbornik referatov 3. letna konferenca preizkušenih računovodij. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

13. Torkar, Milan. Vrednotenje sredstev. 2001. V: Zbornik 33. simpozija o sodobnih metodah v računovo

14računovodstvo. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

15. Turk, Ivan. Melavc, Dane. Korošec, Bojana. 2004. Uvod v računoSlovenski inštitut za revizijo.

16. Vezjak, Blanka. 2000. Obvezna razkritja po SRS. V: Zbornik referatov 3. lekonferenca preizkušenih računovodij. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

17. Vorster, Mike. 2003. Six Steps to Demystify Depreciation. Boston: CEquipment.

18. Weygandt, Jerry, J. Kieso, Donald, E. Kimmel, Paul, D. 2000. Financial Accounting. New York: John W

43

20. Žuran, Mihaela. 2004. Odloženi davki. V: Revija Revizor 11/04. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

iri

1. Poslovni načrt 2005. 2005. Velenje: Premogovnik Velenje. 2. Pravilnik o računovodstvu. 2003. Velenje: Premogovnik Velenje. 3. Pravilnik o vrednotenju osnovnih sredstev. 2002. Velenje: Premogovnik Velenje. 4. Slovenski računovodski standardi. 2001. Uradni list, št. 107/01. 5. Zakon o davku od dobička pravnih oseb. 2003. Uradni list RS, št. 14/03. 6. Zakon o davku od dohodka pravnih oseb. 2004. Uradni list RS. št. 40/04. 7. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah. 2001. Uradni

list RS, št. 45/01.

V

44

SEZNAM PRILOG:

amortiziranja na podlagi ocenjene življenjske dobe osnovnih sredstev …………......…….………...45 letne amortizacije za osnovna sredstva izbranega vzorca po metodi enakomernega časovnega ranja na podlagi najvišje davčno upravičene amortizacijske stopnje……...………………..50

RILOGA 3: Izračuni letne amortizacije za osnovna sredstva izbranega vzorca po metodi degresivnega časovnega

ABELA 4: Primer procesa degresivnega časovnega amortiziranja z metodo vsote letnih številk……………..…18 TABELA 5: Primer procesa funkcionalnega amortiziranja……………………………………………….…..19

ane investicije v letih 2005 in 2006…………………………………………………….…23 ABELA 7: Ocenjena življenjska doba sredstev razreda C ……………………………..………………...…..25

ABELA 9: Letna amortizacija na podlagi ocenjene življenjske dobe osnovnih sredstev ……...………………....27 ABELA 10: Letna amortizacija po najvišji davčno dovoljeni letni amortizacijski stopnji ……..………………...29 ABELA 11: Letna amortizacija po metodi degresivne časovne amortizacije na podlagi vsote letnih števil.………30

TABELA 12: Letna amortizacija po metodi degresivne časovne amortizacije na podlagi padajoče osnove..………32 TABELA 13: Letna amortizacija po funkcionalni metodi……………………………………….……………34 TABELA 14: Letna amortizacija po določenih metodah amortiziranja……………………………………..….35

SEZNAM SLIK

SLIKA 1: Deleži nabave osnovnih sredstev po skupinah………………………………………………..……23

PRILOGA 1: Izračuni letne amortizacije za osnovna sredstva izbranega vzorca po metodi enakomernega časovnega PRILOGA 2: Izračuni amortiziP amortiziranja na podlagi vsote letnih števil……………………………………………..…….....53 PRILOGA 4: Izračuni letne amortizacije za osnovna sredstva izbranega vzorca po metodi degresivnega časovnega amortiziranja na podlagi padajoče osnove……………………………………….……….……58 PRILOGA 5: Izračuni letne amortizacije po funkcionalni metodi amortiziranja za naslednja osnovna sredstva: Hidravlično podporje; Čelni transporter Joy 6-1,75; Smerni transporter Joy 6-1,75 in Odkopni oz. pridobivalni stroj………………………………………………………………………...…...63 PRILOGA 6: Grafični prikaz letne amortizacije, neodpisane vrednosti ob koncu leta in nabrane kumulativne amortizacije za celotna sredstva po analiziranih metodah amortiziranja……………..…………….66 PRILOGA 7: Grafični prikaz letne amortizacije po vseh metodah amortiziranja ločeno po posameznih osnovnih sredstvih vzorca…………………………………………………..……………………..…...67 SEZNAM TABEL

TABELA 1: Najvišje letne amortizacijske stopnje po davčni zakonodaji…...……………………………..…….12 TABELA 2: Primer procesa enakomernega časovnega amortiziranja……………….………………………....16 TABELA 3: Primer procesa degresivnega časovnega amortiziranja z metodo padajoče osnove……………..…...18 T

TABELA 6: PlanirTTABELA 8: Porazdelitev nabav sredstev razreda C po periodah …………………………………..………….25 TTT

45

PRILOGA 1: Izračuni letne amortizacije za osnovna sredstva izbranega vzorca po metodi enakomernega časovnega amortiziranja na podlagi ocenjene življenjske dobe osnovnih sredstev

Amortizacijska


stopnja Polletna amortizacija

Nabrana kumulativna amortizacija

Neodpisana vrednost ob koncu polletja

Davčno priznana polletna amortizacija

HIDRAVLIČNO PODPORJE

2. Polletje 2005 811.200.000 0,06667 27.040.000 27.040.000 2.250.392.000 101.400.000

1. Polletje 2006 1.138.716.000 0,06667 37.957.200 64.997.200 2.212.434.800 142.339.500

2. Polletje 2006 1.949.916.000 0,06667 64.997.200 129.994.400 2.147.437.600 243.739.500

1. Polletje 2007 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 205.908.800 2.071.523.200 284.679.000

2. Polletje 2007 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 281.823.200 1.995.608.800 284.679.000

1. Polletje 2008 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 357.737.600 1.919.694.400 284.679.000

2. Polletje 2008 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 433.652.000 1.843.780.000 284.679.000

1. Polletje 2009 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 509.566.400 1.767.865.600 284.679.000

2. Polletje 2009 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 585.480.800 1.691.951.200 284.679.000

1. Polletje 2010 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 661.395.200 1.616.036.800 284.679.000

2. Polletje 2010 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 737.309.600 1.540.122.400 284.679.000

1. Polletje 2011 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 813.224.000 1.464.208.000 284.679.000

2. Polletje 2011 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 889.138.400 1.388.293.600 284.679.000

1. Polletje 2012 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 965.052.800 1.312.379.200 284.679.000

2. Polletje 2012 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 1.040.967.200 1.236.464.800 284.679.000

1. Polletje 2013 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 1.116.881.600 1.160.550.400 284.679.000

2. Polletje 2013 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 1.192.796.000 1.084.636.000 284.679.000

1. Polletje 2014 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 1.268.710.400 1.008.721.600 284.679.000

2. Polletje 2014 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 1.344.624.800 932.807.200 284.679.000

1. Polletje 2015 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 1.420.539.200 856.892.800 284.679.000

2. Polletje 2015 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 1.496.453.600 780.978.400 284.679.000

1. Polletje 2016 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 1.572.368.000 705.064.000 284.679.000

2. Polletje 2016 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 1.648.282.400 629.149.600 284.679.000

1. Polletje 2017 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 1.724.196.800 553.235.200 284.679.000

2. Polletje 2017 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 1.800.111.200 477.320.800 284.679.000

1. Polletje 2018 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 1.876.025.600 401.406.400 284.679.000

2. Polletje 2018 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 1.951.940.000 325.492.000 284.679.000

1. Polletje 2019 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 2.027.854.400 249.577.600 284.679.000

2. Polletje 2019 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 2.103.768.800 173.663.200 284.679.000

1. Polletje 2020 2.277.432.000 0,06667 75.914.400 2.179.683.200 97.748.800 284.679.000

2. Polletje 2020 1.466.232.000 0,06667 48.874.400 2.228.557.600 48.874.400 183.279.000

1. Polletje 2021 1.138.716.000 0,06667 37.957.200 2.266.514.800 10.917.200 142.339.500

2. Polletje 2021 327.516.000 0,06667 10.917.200 2.277.432.000 - 40.939.500

Skupaj 2.277.432.000 -

STOJKA POMOŽNA

2. Polletje 2005 8.000.000 0,10 400.000 400.000 15.600.000 1.000.000

1. Polletje 2006 8.000.000 0,10 400.000 800.000 15.200.000 1.000.000

2. Polletje 2006 16.000.000 0,10 800.000 1.600.000 14.400.000 2.000.000

1. Polletje 2007 16.000.000 0,10 800.000 2.400.000 13.600.000 2.000.000

2. Polletje 2007 16.000.000 0,10 800.000 3.200.000 12.800.000 2.000.000

1. Polletje 2008 16.000.000 0,10 800.000 4.000.000 12.000.000 2.000.000

2. Polletje 2008 16.000.000 0,10 800.000 4.800.000 11.200.000 2.000.000

1. Polletje 2009 16.000.000 0,10 800.000 5.600.000 10.400.000 2.000.000

46

2. Polletje 2009 16.000.000 0,10 800.000 6.400.000 9.600.000 2.000.000

1. Polletje 2010 16.000.000 0,10 800.000 7.200.000 8.800.000 2.000.000

2. Polletje 2010 16.000.000 0,10 800.000 8.000.000 8.000.000 2.000.000

1. Polletje 2011 16.000.000 0,10 800.000 8.800.000 7.200.000 2.000.000

2. Polletje 2011 16.000.000 0,10 800.000 9.600.000 6.400.000 2.000.000

1. Polletje 2012 16.000.000 0,10 800.000 10.400.000 5.600.000 2.000.000

2. Polletje 2012 16.000.000 0,10 800.000 11.200.000 4.800.000 2.000.000

1. Polletje 2013 16.000.000 0,10 800.000 12.000.000 4.000.000 2.000.000

2. Polletje 2013 16.000.000 0,10 800.000 12.800.000 3.200.000 2.000.000

1. Polletje 2014 16.000.000 0,10 800.000 13.600.000 2.400.000 2.000.000

2. Polletje 2014 16.000.000 0,10 800.000 14.400.000 1.600.000 2.000.000

1. Polletje 2015 16.000.000 0,10 800.000 15.200.000 800.000 2.000.000

2. Polletje 2015 8.000.000 0,10 400.000 15.600.000 400.000 1.000.000

1. Polletje 2016 8.000.000 0,10 400.000 16.000.000 - 1.000.000

Skupaj 16.000.000 -

ČELNI TRANSPORTER JOY 6-175

2. Polletje 2005 310.000.000 0,10 15.500.000 15.500.000 604.500.000 38.750.000

1. Polletje 2006 310.000.000 0,10 15.500.000 31.000.000 589.000.000 38.750.000

2. Polletje 2006 620.000.000 0,10 31.000.000 62.000.000 558.000.000 77.500.000

1. Polletje 2007 620.000.000 0,10 31.000.000 93.000.000 527.000.000 77.500.000

2. Polletje 2007 620.000.000 0,10 31.000.000 124.000.000 496.000.000 77.500.000

1. Polletje 2008 620.000.000 0,10 31.000.000 155.000.000 465.000.000 77.500.000

2. Polletje 2008 620.000.000 0,10 31.000.000 186.000.000 434.000.000 77.500.000

1. Polletje 2009 620.000.000 0,10 31.000.000 217.000.000 403.000.000 77.500.000

2. Polletje 2009 620.000.000 0,10 31.000.000 248.000.000 372.000.000 77.500.000

1. Polletje 2010 620.000.000 0,10 31.000.000 279.000.000 341.000.000 77.500.000

2. Polletje 2010 620.000.000 0,10 31.000.000 310.000.000 310.000.000 77.500.000

1. Polletje 2011 620.000.000 0,10 31.000.000 341.000.000 279.000.000 77.500.000

2. Polletje 2011 620.000.000 0,10 31.000.000 372.000.000 248.000.000 77.500.000

1. Polletje 2012 620.000.000 0,10 31.000.000 403.000.000 217.000.000 77.500.000

2. Polletje 2012 620.000.000 0,10 31.000.000 434.000.000 186.000.000 77.500.000

1. Polletje 2013 620.000.000 0,10 31.000.000 465.000.000 155.000.000 77.500.000

2. Polletje 2013 620.000.000 0,10 31.000.000 496.000.000 124.000.000 77.500.000

1. Polletje 2014 620.000.000 0,10 31.000.000 527.000.000 93.000.000 77.500.000

2. Polletje 2014 620.000.000 0,10 31.000.000 558.000.000 62.000.000 77.500.000

1. Polletje 2015 620.000.000 0,10 31.000.000 589.000.000 31.000.000 77.500.000

2. Polletje 2015 310.000.000 0,10 15.500.000 604.500.000 15.500.000 38.750.000

1. Polletje 2016 310.000.000 0,10 15.500.000 620.000.000 - 38.750.000

Skupaj 620.000.000 -

SMERNI TRANSPORTER 1200mm

2. Polletje 2005 12.000.000 0,10 600.000 600.000 47.400.000 1.500.000

1. Polletje 2006 24.000.000 0,10 1.200.000 1.800.000 46.200.000 3.000.000

2. Polletje 2006 36.000.000 0,10 1.800.000 3.600.000 44.400.000 4.500.000

1. Polletje 2007 48.000.000 0,10 2.400.000 6.000.000 42.000.000 6.000.000

2. Polletje 2007 48.000.000 0,10 2.400.000 8.400.000 39.600.000 6.000.000

1. Polletje 2008 48.000.000 0,10 2.400.000 10.800.000 37.200.000 6.000.000

2. Polletje 2008 48.000.000 0,10 2.400.000 13.200.000 34.800.000 6.000.000

1. Polletje 2009 48.000.000 0,10 2.400.000 15.600.000 32.400.000 6.000.000

2. Polletje 2009 48.000.000 0,10 2.400.000 18.000.000 30.000.000 6.000.000

1. Polletje 2010 48.000.000 0,10 2.400.000 20.400.000 27.600.000 6.000.000

47

2. Polletje 2010 48.000.000 0,10 2.400.000 22.800.000 25.200.000 6.000.000

1. Polletje 2011 48.000.000 0,10 2.400.000 25.200.000 22.800.000 6.000.000

2. Polletje 2011 48.000.000 0,10 2.400.000 27.600.000 20.400.000 6.000.000

1. Polletje 2012 48.000.000 0,10 2.400.000 30.000.000 18.000.000 6.000.000

2. Polletje 2012 48.000.000 0,10 2.400.000 32.400.000 15.600.000 6.000.000

1. Polletje 2013 48.000.000 0,10 2.400.000 34.800.000 13.200.000 6.000.000

2. Polletje 2013 48.000.000 0,10 2.400.000 37.200.000 10.800.000 6.000.000

1. Polletje 2014 48.000.000 0,10 2.400.000 39.600.000 8.400.000 6.000.000

2. Polletje 2014 48.000.000 0,10 2.400.000 42.000.000 6.000.000 6.000.000

1. Polletje 2015 48.000.000 0,10 2.400.000 44.400.000 3.600.000 6.000.000

2. Polletje 2015 36.000.000 0,10 1.800.000 46.200.000 1.800.000 4.500.000

1. Polletje 2016 24.000.000 0,10 1.200.000 47.400.000 600.000 3.000.000

2. Polletje 2016 12.000.000 0,10 600.000 48.000.000 - 1.500.000

Skupaj 48.000.000 -

ODKOPNI OZ. PRIDOBIVALNI STROJ

2. Polletje 2005 320.000.000 0,10 16.000.000 16.000.000 624.000.000 40.000.000

1. Polletje 2006 320.000.000 0,10 16.000.000 32.000.000 608.000.000 40.000.000

2. Polletje 2006 640.000.000 0,10 32.000.000 64.000.000 576.000.000 80.000.000

1. Polletje 2007 640.000.000 0,10 32.000.000 96.000.000 544.000.000 80.000.000

2. Polletje 2007 640.000.000 0,10 32.000.000 128.000.000 512.000.000 80.000.000

1. Polletje 2008 640.000.000 0,10 32.000.000 160.000.000 480.000.000 80.000.000

2. Polletje 2008 640.000.000 0,10 32.000.000 192.000.000 448.000.000 80.000.000

1. Polletje 2009 640.000.000 0,10 32.000.000 224.000.000 416.000.000 80.000.000

2. Polletje 2009 640.000.000 0,10 32.000.000 256.000.000 384.000.000 80.000.000

1. Polletje 2010 640.000.000 0,10 32.000.000 288.000.000 352.000.000 80.000.000

2. Polletje 2010 640.000.000 0,10 32.000.000 320.000.000 320.000.000 80.000.000

1. Polletje 2011 640.000.000 0,10 32.000.000 352.000.000 288.000.000 80.000.000

2. Polletje 2011 640.000.000 0,10 32.000.000 384.000.000 256.000.000 80.000.000

1. Polletje 2012 640.000.000 0,10 32.000.000 416.000.000 224.000.000 80.000.000

2. Polletje 2012 640.000.000 0,10 32.000.000 448.000.000 192.000.000 80.000.000

1. Polletje 2013 640.000.000 0,10 32.000.000 480.000.000 160.000.000 80.000.000

2. Polletje 2013 640.000.000 0,10 32.000.000 512.000.000 128.000.000 80.000.000

1. Polletje 2014 640.000.000 0,10 32.000.000 544.000.000 96.000.000 80.000.000

2. Polletje 2014 640.000.000 0,10 32.000.000 576.000.000 64.000.000 80.000.000

1. Polletje 2015 640.000.000 0,10 32.000.000 608.000.000 32.000.000 80.000.000

2. Polletje 2015 320.000.000 0,10 16.000.000 624.000.000 16.000.000 40.000.000

1. Polletje 2016 320.000.000 0,10 16.000.000 640.000.000 - 40.000.000

Skupaj 640.000.000 -

POTOPNA ČRPALKA 4KW- BLATARICA

2. Polletje 2005 1.666.668 0,125 104.167 104.167 4.895.833 208.334

1. Polletje 2006 2.500.000 0,125 156.250 260.417 4.739.583 312.500

2. Polletje 2006 4.166.668 0,125 260.417 520.834 4.479.167 520.834

1. Polletje 2007 5.000.000 0,125 312.500 833.334 4.166.667 625.000

2. Polletje 2007 5.000.000 0,125 312.500 1.145.834 3.854.167 625.000

1. Polletje 2008 5.000.000 0,125 312.500 1.458.334 3.541.667 625.000

2. Polletje 2008 5.000.000 0,125 312.500 1.770.834 3.229.167 625.000

1. Polletje 2009 5.000.000 0,125 312.500 2.083.334 2.916.667 625.000

2. Polletje 2009 5.000.000 0,125 312.500 2.395.834 2.604.167 625.000

1. Polletje 2010 5.000.000 0,125 312.500 2.708.334 2.291.667 625.000

2. Polletje 2010 5.000.000 0,125 312.500 3.020.834 1.979.167 625.000

48

1. Polletje 2011 5.000.000 0,125 312.500 3.333.334 1.666.667 625.000

2. Polletje 2011 5.000.000 0,125 312.500 3.645.834 1.354.167 625.000

1. Polletje 2012 5.000.000 0,125 312.500 3.958.334 1.041.667 625.000

2. Polletje 2012 5.000.000 0,125 312.500 4.270.834 729.167 625.000

1. Polletje 2013 5.000.000 0,125 312.500 4.583.334 416.667 625.000

2. Polletje 2013 3.333.332 0,125 208.333 4.791.667 208.333 416.667

1. Polletje 2014 2.500.000 0,125 156.250 4.947.917 52.083 312.500

2. Polletje 2014 833.332 0,125 52.083 5.000.000 - 104.167

Skupaj 5.000.000 -

STOJKA SALZGITER

2. Polletje 2005 2.050.000 0,125 128.125 128.125 3.971.875 256.250

1. Polletje 2006 2.050.000 0,125 128.125 256.250 3.843.750 256.250

2. Polletje 2006 4.100.000 0,125 256.250 512.500 3.587.500 512.500

1. Polletje 2007 4.100.000 0,125 256.250 768.750 3.331.250 512.500

2. Polletje 2007 4.100.000 0,125 256.250 1.025.000 3.075.000 512.500

1. Polletje 2008 4.100.000 0,125 256.250 1.281.250 2.818.750 512.500

2. Polletje 2008 4.100.000 0,125 256.250 1.537.500 2.562.500 512.500

1. Polletje 2009 4.100.000 0,125 256.250 1.793.750 2.306.250 512.500

2. Polletje 2009 4.100.000 0,125 256.250 2.050.000 2.050.000 512.500

1. Polletje 2010 4.100.000 0,125 256.250 2.306.250 1.793.750 512.500

2. Polletje 2010 4.100.000 0,125 256.250 2.562.500 1.537.500 512.500

1. Polletje 2011 4.100.000 0,125 256.250 2.818.750 1.281.250 512.500

2. Polletje 2011 4.100.000 0,125 256.250 3.075.000 1.025.000 512.500

1. Polletje 2012 4.100.000 0,125 256.250 3.331.250 768.750 512.500

2. Polletje 2012 4.100.000 0,125 256.250 3.587.500 512.500 512.500

1. Polletje 2013 4.100.000 0,125 256.250 3.843.750 256.250 512.500

2. Polletje 2013 2.050.000 0,125 128.125 3.971.875 128.125 256.250

1. Polletje 2014 2.050.000 0,125 128.125 4.100.000 - 256.250

Skupaj 4.100.000 -

VPENJAČA

2. Polletje 2005 240.000 0,125 15.000 15.000 465.000 30.000

1. Polletje 2006 240.000 0,125 15.000 30.000 450.000 30.000

2. Polletje 2006 480.000 0,125 30.000 60.000 420.000 60.000

1. Polletje 2007 480.000 0,125 30.000 90.000 390.000 60.000

2. Polletje 2007 480.000 0,125 30.000 120.000 360.000 60.000

1. Polletje 2008 480.000 0,125 30.000 150.000 330.000 60.000

2. Polletje 2008 480.000 0,125 30.000 180.000 300.000 60.000

1. Polletje 2009 480.000 0,125 30.000 210.000 270.000 60.000

2. Polletje 2009 480.000 0,125 30.000 240.000 240.000 60.000

1. Polletje 2010 480.000 0,125 30.000 270.000 210.000 60.000

2. Polletje 2010 480.000 0,125 30.000 300.000 180.000 60.000

1. Polletje 2011 480.000 0,125 30.000 330.000 150.000 60.000

2. Polletje 2011 480.000 0,125 30.000 360.000 120.000 60.000

1. Polletje 2012 480.000 0,125 30.000 390.000 90.000 60.000

2. Polletje 2012 480.000 0,125 30.000 420.000 60.000 60.000

1. Polletje 2013 480.000 0,125 30.000 450.000 30.000 60.000

2. Polletje 2013 240.000 0,125 15.000 465.000 15.000 30.000

1. Polletje 2014 240.000 0,125 15.000 480.000 - 30.000

Skupaj 480.000 -

SMERNI TRANSPORTER JOY 6-1,75

49

2. Polletje 2005 185.000.000 0,20 18.500.000 18.500.000 351.500.000 23.125.000

1. Polletje 2006 185.000.000 0,20 18.500.000 37.000.000 333.000.000 23.125.000

2. Polletje 2006 370.000.000 0,20 37.000.000 74.000.000 296.000.000 46.250.000

1. Polletje 2007 370.000.000 0,20 37.000.000 111.000.000 259.000.000 46.250.000

2. Polletje 2007 370.000.000 0,20 37.000.000 148.000.000 222.000.000 46.250.000

1. Polletje 2008 370.000.000 0,20 37.000.000 185.000.000 185.000.000 46.250.000

2. Polletje 2008 370.000.000 0,20 37.000.000 222.000.000 148.000.000 46.250.000

1. Polletje 2009 370.000.000 0,20 37.000.000 259.000.000 111.000.000 46.250.000

2. Polletje 2009 370.000.000 0,20 37.000.000 296.000.000 74.000.000 46.250.000

1. Polletje 2010 370.000.000 0,20 37.000.000 333.000.000 37.000.000 46.250.000

2. Polletje 2010 185.000.000 0,20 18.500.000 351.500.000 18.500.000 23.125.000

1. Polletje 2011 185.000.000 0,20 18.500.000 370.000.000 - 23.125.000

Skupaj 370.000.000 -

CILINDER ZA ROPANJE

2. Polletje 2005 471.426 0,20 47.143 47.143 6.552.857 58.928

1. Polletje 2006 3.300.000 0,20 330.000 377.143 6.222.857 412.500

2. Polletje 2006 3.771.426 0,20 377.143 754.285 5.845.715 471.428

1. Polletje 2007 6.600.000 0,20 660.000 1.414.285 5.185.715 825.000

2. Polletje 2007 6.600.000 0,20 660.000 2.074.285 4.525.715 825.000

1. Polletje 2008 6.600.000 0,20 660.000 2.734.285 3.865.715 825.000

2. Polletje 2008 6.600.000 0,20 660.000 3.394.285 3.205.715 825.000

1. Polletje 2009 6.600.000 0,20 660.000 4.054.285 2.545.715 825.000

2. Polletje 2009 6.600.000 0,20 660.000 4.714.285 1.885.715 825.000

1. Polletje 2010 6.600.000 0,20 660.000 5.374.285 1.225.715 825.000

2. Polletje 2010 6.128.574 0,20 612.857 5.987.143 612.857 766.072

1. Polletje 2011 3.300.000 0,20 330.000 6.317.143 282.857 412.500

2. Polletje 2011 2.828.574 0,20 282.857 6.600.000 - 353.572

Skupaj 6.600.000 -

KLEŠČE ZA ROPANJE

2. Polletje 2005 800.000 0,20 80.000 80.000 1.520.000 100.000

1. Polletje 2006 800.000 0,20 80.000 160.000 1.440.000 100.000

2. Polletje 2006 1.600.000 0,20 160.000 320.000 1.280.000 200.000

1. Polletje 2007 1.600.000 0,20 160.000 480.000 1.120.000 200.000

2. Polletje 2007 1.600.000 0,20 160.000 640.000 960.000 200.000

1. Polletje 2008 1.600.000 0,20 160.000 800.000 800.000 200.000

2. Polletje 2008 1.600.000 0,20 160.000 960.000 640.000 200.000

1. Polletje 2009 1.600.000 0,20 160.000 1.120.000 480.000 200.000

2. Polletje 2009 1.600.000 0,20 160.000 1.280.000 320.000 200.000

1. Polletje 2010 1.600.000 0,20 160.000 1.440.000 160.000 200.000

2. Polletje 2010 800.000 0,20 80.000 1.520.000 80.000 100.000

1. Polletje 2011 800.000 0,20 80.000 1.600.000 - 100.000

Skupaj 1.600.000 -

ENERGETSKI, TELEFONSKI, SIGNALNI KABLI

2. Polletje 2005 14.333.334 0,20 1.433.333 1.433.333 41.566.667 1.791.667

1. Polletje 2006 21.500.000 0,20 2.150.000 3.583.333 39.416.667 2.687.500

2. Polletje 2006 35.833.334 0,20 3.583.333 7.166.667 35.833.333 4.479.167

1. Polletje 2007 43.000.000 0,20 4.300.000 11.466.667 31.533.333 5.375.000

2. Polletje 2007 43.000.000 0,20 4.300.000 15.766.667 27.233.333 5.375.000

1. Polletje 2008 43.000.000 0,20 4.300.000 20.066.667 22.933.333 5.375.000

2. Polletje 2008 43.000.000 0,20 4.300.000 24.366.667 18.633.333 5.375.000

50

1. Polletje 2009 43.000.000 0,20 4.300.000 28.666.667 14.333.333 5.375.000

2. Polletje 2009 43.000.000 0,20 4.300.000 32.966.667 10.033.333 5.375.000

1. Polletje 2010 43.000.000 0,20 4.300.000 37.266.667 5.733.333 5.375.000

2. Polletje 2010 28.666.666 0,20 2.866.667 40.133.333 2.866.667 3.583.333

1. Polletje 2011 21.500.000 0,20 2.150.000 42.283.333 716.667 2.687.500

2. Polletje 2011 7.166.666 0,20 716.667 43.000.000 - 895.833

Skupaj 43.000.000 -

PRILOGA 2: Izračuni letne amortizacije za osnovna sredstva izbranega vzorca po metodi enakomernega časovnega amortiziranja na podlagi najvišje davčno upravičene amortizacijske stopnje

Amortizacijska osnova Amortizacijska

stopnja Polletna amortizacija Nabrana kumulativna

amortizacija Neodpisana vrednost ob

koncu polletja


2. Polletje 2005 811.200.000 0,25 101.400.000 101.400.000 2.176.032.000

1. Polletje 2006 1.138.716.000 0,25 142.339.500 243.739.500 2.033.692.500

2. Polletje 2006 1.949.916.000 0,25 243.739.500 487.479.000 1.789.953.000

1. Polletje 2007 2.277.432.000 0,25 284.679.000 772.158.000 1.505.274.000

2. Polletje 2007 2.277.432.000 0,25 284.679.000 1.056.837.000 1.220.595.000

1. Polletje 2008 2.277.432.000 0,25 284.679.000 1.341.516.000 935.916.000

2. Polletje 2008 2.277.432.000 0,25 284.679.000 1.626.195.000 651.237.000

1. Polletje 2009 2.277.432.000 0,25 284.679.000 1.910.874.000 366.558.000

2. Polletje 2009 1.466.232.000 0,25 183.279.000 2.094.153.000 183.279.000

1. Polletje 2010 1.138.716.000 0,25 142.339.500 2.236.492.500 40.939.500

2. Polletje 2010 327.516.000 0,25 40.939.500 2.277.432.000 -

Skupaj 2.277.432.000

STOJKA POMOŽNA

2. Polletje 2005 8.000.000 0,25 1.000.000 1.000.000 15.000.000

1. Polletje 2006 8.000.000 0,25 1.000.000 2.000.000 14.000.000

2. Polletje 2006 16.000.000 0,25 2.000.000 4.000.000 12.000.000

1. Polletje 2007 16.000.000 0,25 2.000.000 6.000.000 10.000.000

2. Polletje 2007 16.000.000 0,25 2.000.000 8.000.000 8.000.000

1. Polletje 2008 16.000.000 0,25 2.000.000 10.000.000 6.000.000

2. Polletje 2008 16.000.000 0,25 2.000.000 12.000.000 4.000.000

1. Polletje 2009 16.000.000 0,25 2.000.000 14.000.000 2.000.000

2. Polletje 2009 8.000.000 0,25 1.000.000 15.000.000 1.000.000

1. Polletje 2010 8.000.000 0,25 1.000.000 16.000.000 -

Skupaj 16.000.000

ČELNI TRANSPORTER JOY 6-175

2. Polletje 2005 310.000.000 0,25 38.750.000 38.750.000 581.250.000

1. Polletje 2006 310.000.000 0,25 38.750.000 77.500.000 542.500.000

2. Polletje 2006 620.000.000 0,25 77.500.000 155.000.000 465.000.000

1. Polletje 2007 620.000.000 0,25 77.500.000 232.500.000 387.500.000

2. Polletje 2007 620.000.000 0,25 77.500.000 310.000.000 310.000.000

1. Polletje 2008 620.000.000 0,25 77.500.000 387.500.000 232.500.000

2. Polletje 2008 620.000.000 0,25 77.500.000 465.000.000 155.000.000

1. Polletje 2009 620.000.000 0,25 77.500.000 542.500.000 77.500.000

51

2. Polletje 2009 310.000.000 0,25 38.750.000 581.250.000 38.750.000

1. Polletje 2010 310.000.000 0,25 38.750.000 620.000.000 -

Skupaj 620.000.000

SMERNI TRANSPORTER 1200mm

2. Polletje 2005 12.000.000 0,25 1.500.000 1.500.000 46.500.000

1. Polletje 2006 24.000.000 0,25 3.000.000 4.500.000 43.500.000

2. Polletje 2006 36.000.000 0,25 4.500.000 9.000.000 39.000.000

1. Polletje 2007 48.000.000 0,25 6.000.000 15.000.000 33.000.000

2. Polletje 2007 48.000.000 0,25 6.000.000 21.000.000 27.000.000

1. Polletje 2008 48.000.000 0,25 6.000.000 27.000.000 21.000.000

2. Polletje 2008 48.000.000 0,25 6.000.000 33.000.000 15.000.000

1. Polletje 2009 48.000.000 0,25 6.000.000 39.000.000 9.000.000

2. Polletje 2009 36.000.000 0,25 4.500.000 43.500.000 4.500.000

1. Polletje 2010 24.000.000 0,25 3.000.000 46.500.000 1.500.000

2. Polletje 2010 12.000.000 0,25 1.500.000 48.000.000 -

Skupaj 48.000.000


2. Polletje 2005 320.000.000 0,25 40.000.000 40.000.000 600.000.000

1. Polletje 2006 320.000.000 0,25 40.000.000 80.000.000 560.000.000

2. Polletje 2006 640.000.000 0,25 80.000.000 160.000.000 480.000.000

1. Polletje 2007 640.000.000 0,25 80.000.000 240.000.000 400.000.000

2. Polletje 2007 640.000.000 0,25 80.000.000 320.000.000 320.000.000

1. Polletje 2008 640.000.000 0,25 80.000.000 400.000.000 240.000.000

2. Polletje 2008 640.000.000 0,25 80.000.000 480.000.000 160.000.000

1. Polletje 2009 640.000.000 0,25 80.000.000 560.000.000 80.000.000

2. Polletje 2009 320.000.000 0,25 40.000.000 600.000.000 40.000.000

1. Polletje 2010 320.000.000 0,25 40.000.000 640.000.000 -

Skupaj 640.000.000

POTOPNA ČRPALKA 4KW- BLATARICA

2. Polletje 2005 1.666.668 0,25 208.334 208.334 4.791.667

1. Polletje 2006 2.500.000 0,25 312.500 520.834 4.479.167

2. Polletje 2006 4.166.668 0,25 520.834 1.041.667 3.958.333

1. Polletje 2007 5.000.000 0,25 625.000 1.666.667 3.333.333

2. Polletje 2007 5.000.000 0,25 625.000 2.291.667 2.708.333

1. Polletje 2008 5.000.000 0,25 625.000 2.916.667 2.083.333

2. Polletje 2008 5.000.000 0,25 625.000 3.541.667 1.458.333

1. Polletje 2009 5.000.000 0,25 625.000 4.166.667 833.333

2. Polletje 2009 3.333.332 0,25 416.667 4.583.334 416.667

1. Polletje 2010 2.500.000 0,25 312.500 4.895.834 104.167

2. Polletje 2010 833.332 0,25 104.167 5.000.000 -

Skupaj 5.000.000

STOJKA SALZGITER

2. Polletje 2005 2.050.000 0,25 256.250 256.250 3.843.750

1. Polletje 2006 2.050.000 0,25 256.250 512.500 3.587.500

2. Polletje 2006 4.100.000 0,25 512.500 1.025.000 3.075.000

1. Polletje 2007 4.100.000 0,25 512.500 1.537.500 2.562.500

2. Polletje 2007 4.100.000 0,25 512.500 2.050.000 2.050.000

1. Polletje 2008 4.100.000 0,25 512.500 2.562.500 1.537.500

2. Polletje 2008 4.100.000 0,25 512.500 3.075.000 1.025.000

1. Polletje 2009 4.100.000 0,25 512.500 3.587.500 512.500

52

2. Polletje 2009 2.050.000 0,25 256.250 3.843.750 256.250

1. Polletje 2010 2.050.000 0,25 256.250 4.100.000 -

Skupaj 4.100.000

VPENJAČA

2. Polletje 2005 240.000 0,25 30.000 30.000 450.000

1. Polletje 2006 240.000 0,25 30.000 60.000 420.000

2. Polletje 2006 480.000 0,25 60.000 120.000 360.000

1. Polletje 2007 480.000 0,25 60.000 180.000 300.000

2. Polletje 2007 480.000 0,25 60.000 240.000 240.000

1. Polletje 2008 480.000 0,25 60.000 300.000 180.000

2. Polletje 2008 480.000 0,25 60.000 360.000 120.000

1. Polletje 2009 480.000 0,25 60.000 420.000 60.000

2. Polletje 2009 240.000 0,25 30.000 450.000 30.000

1. Polletje 2010 240.000 0,25 30.000 480.000 -

Skupaj 480.000


2. Polletje 2005 185.000.000 0,25 23.125.000 23.125.000 346.875.000

1. Polletje 2006 185.000.000 0,25 23.125.000 46.250.000 323.750.000

2. Polletje 2006 370.000.000 0,25 46.250.000 92.500.000 277.500.000

1. Polletje 2007 370.000.000 0,25 46.250.000 138.750.000 231.250.000

2. Polletje 2007 370.000.000 0,25 46.250.000 185.000.000 185.000.000

1. Polletje 2008 370.000.000 0,25 46.250.000 231.250.000 138.750.000

2. Polletje 2008 370.000.000 0,25 46.250.000 277.500.000 92.500.000

1. Polletje 2009 370.000.000 0,25 46.250.000 323.750.000 46.250.000

2. Polletje 2009 185.000.000 0,25 23.125.000 346.875.000 23.125.000

1. Polletje 2010 185.000.000 0,25 23.125.000 370.000.000 -

Skupaj 370.000.000

CILINDER ZA ROPANJE

2. Polletje 2005 471.426 0,25 58.928 58.928 6.541.072

1. Polletje 2006 3.300.000 0,25 412.500 471.428 6.128.572

2. Polletje 2006 3.771.426 0,25 471.428 942.857 5.657.144

1. Polletje 2007 6.600.000 0,25 825.000 1.767.857 4.832.144

2. Polletje 2007 6.600.000 0,25 825.000 2.592.857 4.007.144

1. Polletje 2008 6.600.000 0,25 825.000 3.417.857 3.182.144

2. Polletje 2008 6.600.000 0,25 825.000 4.242.857 2.357.144

1. Polletje 2009 6.600.000 0,25 825.000 5.067.857 1.532.144

2. Polletje 2009 6.128.574 0,25 766.072 5.833.928 766.072

1. Polletje 2010 3.300.000 0,25 412.500 6.246.428 353.572

2. Polletje 2010 2.828.574 0,25 353.572 6.600.000 -

Skupaj 6.600.000

KLEŠČE ZA ROPANJE

2. Polletje 2005 800.000 0,25 100.000 100.000 1.500.000

1. Polletje 2006 800.000 0,25 100.000 200.000 1.400.000

2. Polletje 2006 1.600.000 0,25 200.000 400.000 1.200.000

1. Polletje 2007 1.600.000 0,25 200.000 600.000 1.000.000

2. Polletje 2007 1.600.000 0,25 200.000 800.000 800.000

1. Polletje 2008 1.600.000 0,25 200.000 1.000.000 600.000

2. Polletje 2008 1.600.000 0,25 200.000 1.200.000 400.000

1. Polletje 2009 1.600.000 0,25 200.000 1.400.000 200.000

2. Polletje 2009 800.000 0,25 100.000 1.500.000 100.000

53

1. Polletje 2010 800.000 0,25 100.000 1.600.000 -

Skupaj 1.600.000


2. Polletje 2005 14.333.334 0,25 1.791.667 1.791.667 41.208.333

1. Polletje 2006 21.500.000 0,25 2.687.500 4.479.167 38.520.833

2. Polletje 2006 35.833.334 0,25 4.479.167 8.958.334 34.041.667

1. Polletje 2007 43.000.000 0,25 5.375.000 14.333.334 28.666.667

2. Polletje 2007 43.000.000 0,25 5.375.000 19.708.334 23.291.667

1. Polletje 2008 43.000.000 0,25 5.375.000 25.083.334 17.916.667

2. Polletje 2008 43.000.000 0,25 5.375.000 30.458.334 12.541.667

1. Polletje 2009 43.000.000 0,25 5.375.000 35.833.334 7.166.667

2. Polletje 2009 28.666.666 0,25 3.583.333 39.416.667 3.583.333

1. Polletje 2010 21.500.000 0,25 2.687.500 42.104.167 895.833

2. Polletje 2010 7.166.666 0,25 895.833 43.000.000 -

Skupaj 43.000.000

PRILOGA 3: Izračuni letne amortizacije za osnovna sredstva izbranega vzorca po metodi degresivnega časovnega amortiziranja na podlagi vsote letnih števil Stopnje so določene na podlagi življenjske dobe sredstev, in sicer po metodi vsote letnih števil. V prvem letu amortiziranja pri na primer Hidravličnem podporju obračunamo 15/120 vrednosti. Stopnja z leti upada. Izračuni so opravljeni za vsako aktiviranje posebej, leta amortiziranja so določena z ocenjeno življenjsko dobo. Pri tem vrednosti nabav ne seštevamo, temveč vsako posebej amortiziramo.

Amortizacijska osnova Polletna amortizacija Nabrana kumulativna amortizacija

Neodpisana vrednost ob koncu polletja

Davčno priznana amortizacija


2. Polletje 2005 811.200.000 50.700.000 50.700.000 2.226.732.000 101.400.000 1. Polletje 2006 1.138.716.000 71.169.750 121.869.750 2.155.562.250 142.339.500 2. Polletje 2006 1.949.916.000 118.489.750 240.359.500 2.037.072.500 243.739.500 1. Polletje 2007 2.277.432.000 137.594.850 377.954.350 1.899.477.650 284.679.000 2. Polletje 2007 2.277.432.000 130.834.850 508.789.200 1.768.642.800 284.679.000 1. Polletje 2008 2.277.432.000 128.105.550 636.894.750 1.640.537.250 284.679.000 2. Polletje 2008 2.277.432.000 121.345.550 758.240.300 1.519.191.700 284.679.000 1. Polletje 2009 2.277.432.000 118.616.250 876.856.550 1.400.575.450 284.679.000 2. Polletje 2009 2.277.432.000 111.856.250 988.712.800 1.288.719.200 284.679.000 1. Polletje 2010 2.277.432.000 109.126.950 1.097.839.750 1.179.592.250 284.679.000 2. Polletje 2010 2.277.432.000 102.366.950 1.200.206.700 1.077.225.300 284.679.000 1. Polletje 2011 2.277.432.000 99.637.650 1.299.844.350 977.587.650 284.679.000 2. Polletje 2011 2.277.432.000 92.877.650 1.392.722.000 884.710.000 284.679.000 1. Polletje 2012 2.277.432.000 90.148.350 1.482.870.350 794.561.650 284.679.000 2. Polletje 2012 2.277.432.000 83.388.350 1.566.258.700 711.173.300 284.679.000 1. Polletje 2013 2.277.432.000 80.659.050 1.646.917.750 630.514.250 284.679.000 2. Polletje 2013 2.277.432.000 73.899.050 1.720.816.800 556.615.200 284.679.000 1. Polletje 2014 2.277.432.000 71.169.750 1.791.986.550 485.445.450 284.679.000 2. Polletje 2014 2.277.432.000 64.409.750 1.856.396.300 421.035.700 284.679.000 1. Polletje 2015 2.277.432.000 61.680.450 1.918.076.750 359.355.250 284.679.000

54

2. Polletje 2015 2.277.432.000 54.920.450 1.972.997.200 304.434.800 284.679.000 1. Polletje 2016 2.277.432.000 52.191.150 2.025.188.350 252.243.650 284.679.000 2. Polletje 2016 2.277.432.000 45.431.150 2.070.619.500 206.812.500 284.679.000 1. Polletje 2017 2.277.432.000 42.701.850 2.113.321.350 164.110.650 284.679.000 2. Polletje 2017 2.277.432.000 35.941.850 2.149.263.200 128.168.800 284.679.000 1. Polletje 2018 2.277.432.000 33.212.550 2.182.475.750 94.956.250 284.679.000 2. Polletje 2018 2.277.432.000 26.452.550 2.208.928.300 68.503.700 284.679.000 1. Polletje 2019 2.277.432.000 23.723.250 2.232.651.550 44.780.450 284.679.000 2. Polletje 2019 2.277.432.000 16.963.250 2.249.614.800 27.817.200 284.679.000 1. Polletje 2020 2.277.432.000 14.233.950 2.263.848.750 13.583.250 284.679.000 2. Polletje 2020 1.466.232.000 7.473.950 2.271.322.700 6.109.300 183.279.000 1. Polletje 2021 1.138.716.000 4.744.650 2.276.067.350 1.364.650 142.339.500 2. Polletje 2021 327.516.000 1.364.650 2.277.432.000 - 40.939.500

Skupaj 2.277.432.000 -

STOJKA POMOŽNA

2. Polletje 2005 8.000.000 727.273 727.273 15.272.727 1.000.000 1. Polletje 2006 8.000.000 727.273 1.454.545 14.545.455 1.000.000 2. Polletje 2006 16.000.000 1.381.818 2.836.364 13.163.636 2.000.000 1. Polletje 2007 16.000.000 1.381.818 4.218.182 11.781.818 2.000.000 2. Polletje 2007 16.000.000 1.236.364 5.454.545 10.545.455 2.000.000 1. Polletje 2008 16.000.000 1.236.364 6.690.909 9.309.091 2.000.000 2. Polletje 2008 16.000.000 1.090.909 7.781.818 8.218.182 2.000.000 1. Polletje 2009 16.000.000 1.090.909 8.872.727 7.127.273 2.000.000 2. Polletje 2009 16.000.000 945.455 9.818.182 6.181.818 2.000.000 1. Polletje 2010 16.000.000 945.455 10.763.636 5.236.364 2.000.000 2. Polletje 2010 16.000.000 800.000 11.563.636 4.436.364 2.000.000 1. Polletje 2011 16.000.000 800.000 12.363.636 3.636.364 2.000.000 2. Polletje 2011 16.000.000 654.545 13.018.182 2.981.818 2.000.000 1. Polletje 2012 16.000.000 654.545 13.672.727 2.327.273 2.000.000 2. Polletje 2012 16.000.000 509.091 14.181.818 1.818.182 2.000.000 1. Polletje 2013 16.000.000 509.091 14.690.909 1.309.091 2.000.000 2. Polletje 2013 16.000.000 363.636 15.054.545 945.455 2.000.000 1. Polletje 2014 16.000.000 363.636 15.418.182 581.818 2.000.000 2. Polletje 2014 16.000.000 218.182 15.636.364 363.636 2.000.000 1. Polletje 2015 16.000.000 218.182 15.854.545 145.455 2.000.000 2. Polletje 2015 8.000.000 72.727 15.927.273 72.727 1.000.000 1. Polletje 2016 8.000.000 72.727 16.000.000 - 1.000.000

Skupaj 16.000.000 -

ČELNI TRANSPORTER JOY 6-1,75

2. Polletje 2005 310.000.000 28.181.818 28.181.818 591.818.182 38.750.000 1. Polletje 2006 310.000.000 28.181.818 56.363.636 563.636.364 38.750.000 2. Polletje 2006 620.000.000 53.545.455 109.909.091 510.090.909 77.500.000 1. Polletje 2007 620.000.000 53.545.455 163.454.545 456.545.455 77.500.000 2. Polletje 2007 620.000.000 47.909.091 211.363.636 408.636.364 77.500.000 1. Polletje 2008 620.000.000 47.909.091 259.272.727 360.727.273 77.500.000 2. Polletje 2008 620.000.000 42.272.727 301.545.455 318.454.545 77.500.000 1. Polletje 2009 620.000.000 42.272.727 343.818.182 276.181.818 77.500.000 2. Polletje 2009 620.000.000 36.636.364 380.454.545 239.545.455 77.500.000 1. Polletje 2010 620.000.000 36.636.364 417.090.909 202.909.091 77.500.000 2. Polletje 2010 620.000.000 31.000.000 448.090.909 171.909.091 77.500.000 1. Polletje 2011 620.000.000 31.000.000 479.090.909 140.909.091 77.500.000 2. Polletje 2011 620.000.000 25.363.636 504.454.545 115.545.455 77.500.000 1. Polletje 2012 620.000.000 25.363.636 529.818.182 90.181.818 77.500.000 2. Polletje 2012 620.000.000 19.727.273 549.545.455 70.454.545 77.500.000 1. Polletje 2013 620.000.000 19.727.273 569.272.727 50.727.273 77.500.000

55

2. Polletje 2013 620.000.000 14.090.909 583.363.636 36.636.364 77.500.000 1. Polletje 2014 620.000.000 14.090.909 597.454.545 22.545.455 77.500.000 2. Polletje 2014 620.000.000 8.454.545 605.909.091 14.090.909 77.500.000 1. Polletje 2015 620.000.000 8.454.545 614.363.636 5.636.364 77.500.000 2. Polletje 2015 310.000.000 2.818.182 617.181.818 2.818.182 38.750.000 1. Polletje 2016 310.000.000 2.818.182 620.000.000 - 38.750.000

Skupaj 620.000.000 -

SMERNI TRANSPORTER 1200 mm

2. Polletje 2005 12.000.000 1.090.909 1.090.909 46.909.091 1.500.000 1. Polletje 2006 24.000.000 2.181.818 3.272.727 44.727.273 3.000.000 2. Polletje 2006 36.000.000 3.163.636 6.436.364 41.563.636 4.500.000 1. Polletje 2007 48.000.000 4.145.455 10.581.818 37.418.182 6.000.000 2. Polletje 2007 48.000.000 3.927.273 14.509.091 33.490.909 6.000.000 1. Polletje 2008 48.000.000 3.709.091 18.218.182 29.781.818 6.000.000 2. Polletje 2008 48.000.000 3.490.909 21.709.091 26.290.909 6.000.000 1. Polletje 2009 48.000.000 3.272.727 24.981.818 23.018.182 6.000.000 2. Polletje 2009 48.000.000 3.054.545 28.036.364 19.963.636 6.000.000 1. Polletje 2010 48.000.000 2.836.364 30.872.727 17.127.273 6.000.000 2. Polletje 2010 48.000.000 2.618.182 33.490.909 14.509.091 6.000.000 1. Polletje 2011 48.000.000 2.400.000 35.890.909 12.109.091 6.000.000 2. Polletje 2011 48.000.000 2.181.818 38.072.727 9.927.273 6.000.000 1. Polletje 2012 48.000.000 1.963.636 40.036.364 7.963.636 6.000.000 2. Polletje 2012 48.000.000 1.745.455 41.781.818 6.218.182 6.000.000 1. Polletje 2013 48.000.000 1.527.273 43.309.091 4.690.909 6.000.000 2. Polletje 2013 48.000.000 1.309.091 44.618.182 3.381.818 6.000.000 1. Polletje 2014 48.000.000 1.090.909 45.709.091 2.290.909 6.000.000 2. Polletje 2014 48.000.000 872.727 46.581.818 1.418.182 6.000.000 1. Polletje 2015 48.000.000 654.545 47.236.364 763.636 6.000.000 2. Polletje 2015 36.000.000 436.364 47.672.727 327.273 4.500.000 1. Polletje 2016 24.000.000 218.182 47.890.909 109.091 3.000.000 2. Polletje 2016 12.000.000 109.091 48.000.000 - 1.500.000

Skupaj 48.000.000 -


2. Polletje 2005 320.000.000 29.090.909 29.090.909 610.909.091 40.000.000 1. Polletje 2006 320.000.000 29.090.909 58.181.818 581.818.182 40.000.000 2. Polletje 2006 640.000.000 55.272.727 113.454.545 526.545.455 80.000.000 1. Polletje 2007 640.000.000 55.272.727 168.727.273 471.272.727 80.000.000 2. Polletje 2007 640.000.000 49.454.545 218.181.818 421.818.182 80.000.000 1. Polletje 2008 640.000.000 49.454.545 267.636.364 372.363.636 80.000.000 2. Polletje 2008 640.000.000 43.636.364 311.272.727 328.727.273 80.000.000 1. Polletje 2009 640.000.000 43.636.364 354.909.091 285.090.909 80.000.000 2. Polletje 2009 640.000.000 37.818.182 392.727.273 247.272.727 80.000.000 1. Polletje 2010 640.000.000 37.818.182 430.545.455 209.454.545 80.000.000 2. Polletje 2010 640.000.000 32.000.000 462.545.455 177.454.545 80.000.000 1. Polletje 2011 640.000.000 32.000.000 494.545.455 145.454.545 80.000.000 2. Polletje 2011 640.000.000 26.181.818 520.727.273 119.272.727 80.000.000 1. Polletje 2012 640.000.000 26.181.818 546.909.091 93.090.909 80.000.000 2. Polletje 2012 640.000.000 20.363.636 567.272.727 72.727.273 80.000.000 1. Polletje 2013 640.000.000 20.363.636 587.636.364 52.363.636 80.000.000 2. Polletje 2013 640.000.000 14.545.455 602.181.818 37.818.182 80.000.000 1. Polletje 2014 640.000.000 14.545.455 616.727.273 23.272.727 80.000.000 2. Polletje 2014 640.000.000 8.727.273 625.454.545 14.545.455 80.000.000 1. Polletje 2015 640.000.000 8.727.273 634.181.818 5.818.182 80.000.000 2. Polletje 2015 320.000.000 2.909.091 637.090.909 2.909.091 40.000.000

56

1. Polletje 2016 320.000.000 2.909.091 640.000.000 - 40.000.000

Skupaj 640.000.000 -

POTOPNA ČRPALKA 4 KW - BLATARICA

2. Polletje 2005 1.666.668 185.185 185.185 4.814.815 208.334 1. Polletje 2006 2.500.000 277.778 462.963 4.537.037 312.500 2. Polletje 2006 4.166.668 439.815 902.778 4.097.222 520.834 1. Polletje 2007 5.000.000 520.833 1.423.611 3.576.389 625.000 2. Polletje 2007 5.000.000 474.537 1.898.148 3.101.852 625.000 1. Polletje 2008 5.000.000 451.389 2.349.537 2.650.463 625.000 2. Polletje 2008 5.000.000 405.093 2.754.630 2.245.370 625.000 1. Polletje 2009 5.000.000 381.944 3.136.574 1.863.426 625.000 2. Polletje 2009 5.000.000 335.648 3.472.222 1.527.778 625.000 1. Polletje 2010 5.000.000 312.500 3.784.722 1.215.278 625.000 2. Polletje 2010 5.000.000 266.204 4.050.926 949.074 625.000 1. Polletje 2011 5.000.000 243.056 4.293.982 706.018 625.000 2. Polletje 2011 5.000.000 196.759 4.490.741 509.259 625.000 1. Polletje 2012 5.000.000 173.611 4.664.352 335.648 625.000 2. Polletje 2012 5.000.000 127.315 4.791.667 208.333 625.000 1. Polletje 2013 5.000.000 104.167 4.895.833 104.167 625.000 2. Polletje 2013 3.333.332 57.870 4.953.704 46.296 416.667 1. Polletje 2014 2.500.000 34.722 4.988.426 11.574 312.500 2. Polletje 2014 833.332 11.574 5.000.000 - 104.167

Skupaj 5.000.000 -

STOJKA SALZGITER

2. Polletje 2005 2.050.000 227.778 227.778 3.872.222 256.250 1. Polletje 2006 2.050.000 227.778 455.556 3.644.444 256.250 2. Polletje 2006 4.100.000 427.083 882.639 3.217.361 512.500 1. Polletje 2007 4.100.000 427.083 1.309.722 2.790.278 512.500 2. Polletje 2007 4.100.000 370.139 1.679.861 2.420.139 512.500 1. Polletje 2008 4.100.000 370.139 2.050.000 2.050.000 512.500 2. Polletje 2008 4.100.000 313.194 2.363.194 1.736.806 512.500 1. Polletje 2009 4.100.000 313.194 2.676.389 1.423.611 512.500 2. Polletje 2009 4.100.000 256.250 2.932.639 1.167.361 512.500 1. Polletje 2010 4.100.000 256.250 3.188.889 911.111 512.500 2. Polletje 2010 4.100.000 199.306 3.388.194 711.806 512.500 1. Polletje 2011 4.100.000 199.306 3.587.500 512.500 512.500 2. Polletje 2011 4.100.000 142.361 3.729.861 370.139 512.500 1. Polletje 2012 4.100.000 142.361 3.872.222 227.778 512.500 2. Polletje 2012 4.100.000 85.417 3.957.639 142.361 512.500 1. Polletje 2013 4.100.000 85.417 4.043.056 56.944 512.500 2. Polletje 2013 2.050.000 28.472 4.071.528 28.472 256.250 1. Polletje 2014 2.050.000 28.472 4.100.000 - 256.250

Skupaj 4.100.000 -

VPENJAČA

2. Polletje 2005 240.000 26.667 26.667 453.333 30.000 1. Polletje 2006 240.000 26.667 53.333 426.667 30.000 2. Polletje 2006 480.000 50.000 103.333 376.667 60.000 1. Polletje 2007 480.000 50.000 153.333 326.667 60.000 2. Polletje 2007 480.000 43.333 196.667 283.333 60.000 1. Polletje 2008 480.000 43.333 240.000 240.000 60.000 2. Polletje 2008 480.000 36.667 276.667 203.333 60.000 1. Polletje 2009 480.000 36.667 313.333 166.667 60.000 2. Polletje 2009 480.000 30.000 343.333 136.667 60.000 1. Polletje 2010 480.000 30.000 373.333 106.667 60.000

57

2. Polletje 2010 480.000 23.333 396.667 83.333 60.000 1. Polletje 2011 480.000 23.333 420.000 60.000 60.000 2. Polletje 2011 480.000 16.667 436.667 43.333 60.000 1. Polletje 2012 480.000 16.667 453.333 26.667 60.000 2. Polletje 2012 480.000 10.000 463.333 16.667 60.000 1. Polletje 2013 480.000 10.000 473.333 6.667 60.000 2. Polletje 2013 240.000 3.333 476.667 3.333 30.000 1. Polletje 2014 240.000 3.333 480.000 - 30.000

Skupaj 480.000 -


2. Polletje 2005 185.000.000 30.833.333 30.833.333 339.166.667 23.125.000 1. Polletje 2006 185.000.000 30.833.333 61.666.667 308.333.333 23.125.000 2. Polletje 2006

370.000.000 55.500.000 117.166.667 252.833.333 46.250.000 1. Polletje 2007 370.000.000 55.500.000 172.666.667 197.333.333 46.250.000 2. Polletje 2007 370.000.000 43.166.667 215.833.333 154.166.667 46.250.000 1. Polletje 2008 370.000.000 43.166.667 259.000.000 111.000.000 46.250.000 2. Polletje 2008 370.000.000 30.833.333 289.833.333 80.166.667 46.250.000 1. Polletje 2009 370.000.000 30.833.333 320.666.667 49.333.333 46.250.000 2. Polletje 2009 370.000.000 18.500.000 339.166.667 30.833.333 46.250.000 1. Polletje 2010 370.000.000 18.500.000 357.666.667 12.333.333 46.250.000 2. Polletje 2010 185.000.000 6.166.667 363.833.333 6.166.667 23.125.000 1. Polletje 2011 185.000.000 6.166.667 370.000.000 - 23.125.000

Skupaj 370.000.000 -

CILINDER ZA ROPANJE

2. Polletje 2005 471.426 78.571 78.571 6.521.429 58.928 1. Polletje 2006 3.300.000 550.000 628.571 5.971.429 412.500 2. Polletje 2006 3.771.426 612.857 1.241.428 5.358.572 471.428 1. Polletje 2007 6.600.000 990.000 2.231.428 4.368.572 825.000 2. Polletje 2007 6.600.000 958.572 3.189.999 3.410.001 825.000 1. Polletje 2008 6.600.000 770.000 3.959.999 2.640.001 825.000 2. Polletje 2008 6.600.000 738.572 4.698.571 1.901.429 825.000 1. Polletje 2009 6.600.000 550.000 5.248.571 1.351.429 825.000 2. Polletje 2009 6.600.000 518.572 5.767.143 832.857 825.000 1. Polletje 2010 6.600.000 330.000 6.097.143 502.857 825.000 2. Polletje 2010 6.128.574 298.572 6.395.714 204.286 766.072 1. Polletje 2011 3.300.000 110.000 6.505.714 94.286 412.500 2. Polletje 2011 2.828.574 94.286 6.600.000 - 353.572

Skupaj 6.600.000 -

KLEŠČE ZA ROPANJE LOKOV

2. Polletje 2005 800.000 133.333 133.333 1.466.667 100.000 1. Polletje 2006 800.000 133.333 266.667 1.333.333 100.000 2. Polletje 2006 1.600.000 240.000 506.667 1.093.333 200.000 1. Polletje 2007 1.600.000 240.000 746.667 853.333 200.000 2. Polletje 2007 1.600.000 186.667 933.333 666.667 200.000 1. Polletje 2008 1.600.000 186.667 1.120.000 480.000 200.000 2. Polletje 2008 1.600.000 133.333 1.253.333 346.667 200.000 1. Polletje 2009 1.600.000 133.333 1.386.667 213.333 200.000 2. Polletje 2009 1.600.000 80.000 1.466.667 133.333 200.000 1. Polletje 2010 1.600.000 80.000 1.546.667 53.333 200.000 2. Polletje 2010 800.000 26.667 1.573.333 26.667 100.000 1. Polletje 2011 800.000 26.667 1.600.000 - 100.000

Skupaj 1.600.000 -

ENERGETSKI, TELEFONSKI IN SIGNALNI KABLI

2. Polletje 2005 14.333.334 2.388.889 2.388.889 40.611.111 1.791.667

58

1. Polletje 2006 21.500.000 3.583.333 5.972.222 37.027.778 2.687.500 2. Polletje 2006 35.833.334 5.494.445 11.466.667 31.533.333 4.479.167 1. Polletje 2007 43.000.000 6.450.000 17.916.667 25.083.333 5.375.000 2. Polletje 2007 43.000.000 5.494.444 23.411.111 19.588.889 5.375.000 1. Polletje 2008 43.000.000 5.016.667 28.427.778 14.572.222 5.375.000 2. Polletje 2008 43.000.000 4.061.111 32.488.889 10.511.111 5.375.000 1. Polletje 2009 43.000.000 3.583.333 36.072.222 6.927.778 5.375.000 2. Polletje 2009 43.000.000 2.627.778 38.700.000 4.300.000 5.375.000 1. Polletje 2010 43.000.000 2.150.000 40.850.000 2.150.000 5.375.000 2. Polletje 2010 28.666.666 1.194.444 42.044.444 955.556 3.583.333 1. Polletje 2011 21.500.000 716.667 42.761.111 238.889 2.687.500 2. Polletje 2011 7.166.666 238.889 43.000.000 - 895.833

Skupaj 43.000.000 -

PRILOGA 4: Izračuni letne amortizacije za osnovna sredstva izbranega vzorca po metodi degresivnega časovnega amortiziranja padajoče osnove

Amortizacijska


stopnja Polletna

amortizacija Nabrana kumulativna

amortizacija Neodpisana vrednost

ob koncu polletja Davčno priznana

amortizacija


2. Polletje 2005 811.200.000,00 0,133 54.080.000,00 54.080.000,00 757.120.000,00 101.400.000,00

1. Polletje 2006 1.084.636.000,00 0,133 72.309.066,67 126.389.066,67 1.012.326.933,33 142.339.500,00

2. Polletje 2006 1.823.526.933,33 0,133 121.568.462,22 247.957.528,89 1.701.958.471,11 243.739.500,00

1. Polletje 2007 2.029.474.471,11 0,133 135.298.298,07 383.255.826,96 1.894.176.173,04 284.679.000,00

2. Polletje 2007 1.894.176.173,04 0,133 126.278.411,54 509.534.238,50 1.767.897.761,50 284.679.000,00

1. Polletje 2008 1.767.897.761,50 0,133 117.859.850,77 627.394.089,27 1.650.037.910,73 284.679.000,00

2. Polletje 2008 1.650.037.910,73 0,133 110.002.527,38 737.396.616,65 1.540.035.383,35 284.679.000,00

1. Polletje 2009 1.540.035.383,35 0,133 102.669.025,56 840.065.642,20 1.437.366.357,80 284.679.000,00

2. Polletje 2009 1.437.366.357,80 0,133 95.824.423,85 935.890.066,06 1.341.541.933,94 284.679.000,00

1. Polletje 2010 1.341.541.933,94 0,133 89.436.128,93 1.025.326.194,99 1.252.105.805,01 284.679.000,00

2. Polletje 2010 1.252.105.805,01 0,133 83.473.720,33 1.108.799.915,32 1.168.632.084,68 284.679.000,00

1. Polletje 2011 1.168.632.084,68 0,133 77.908.805,65 1.186.708.720,97 1.090.723.279,03 284.679.000,00

2. Polletje 2011 1.090.723.279,03 0,133 72.714.885,27 1.259.423.606,24 1.018.008.393,76 284.679.000,00

1. Polletje 2012 1.018.008.393,76 0,133 67.867.226,25 1.327.290.832,49 950.141.167,51 284.679.000,00

2. Polletje 2012 950.141.167,51 0,133 63.342.744,50 1.390.633.576,99 886.798.423,01 284.679.000,00

1. Polletje 2013 886.798.423,01 0,133 59.119.894,87 1.449.753.471,85 827.678.528,15 284.679.000,00

2. Polletje 2013 827.678.528,15 0,133 55.178.568,54 1.504.932.040,40 772.499.959,60 284.679.000,00

1. Polletje 2014 772.499.959,60 0,133 51.499.997,31 1.556.432.037,70 720.999.962,30 284.679.000,00

2. Polletje 2014 720.999.962,30 0,133 48.066.664,15 1.604.498.701,86 672.933.298,14 284.679.000,00

1. Polletje 2015 672.933.298,14 0,133 44.862.219,88 1.649.360.921,73 628.071.078,27 284.679.000,00

2. Polletje 2015 628.071.078,27 0,133 41.871.405,22 1.691.232.326,95 586.199.673,05 284.679.000,00

1. Polletje 2016 586.199.673,05 0,133 39.079.978,20 1.730.312.305,15 547.119.694,85 284.679.000,00

2. Polletje 2016 547.119.694,85 0,133 36.474.646,32 1.766.786.951,48 510.645.048,52 284.679.000,00

1. Polletje 2017 510.645.048,52 0,133 34.043.003,23 1.800.829.954,71 476.602.045,29 284.679.000,00

2. Polletje 2017 476.602.045,29 0,133 31.773.469,69 1.832.603.424,40 444.828.575,60 284.679.000,00

1. Polletje 2018 444.828.575,60 0,133 29.655.238,37 1.862.258.662,77 415.173.337,23 284.679.000,00

2. Polletje 2018 415.173.337,23 0,133 27.678.222,48 1.889.936.885,25 387.495.114,75 284.679.000,00

1. Polletje 2019 387.495.114,75 0,133 25.833.007,65 1.915.769.892,90 361.662.107,10 284.679.000,00

2. Polletje 2019 361.662.107,10 0,133 24.110.807,14 1.939.880.700,04 337.551.299,96 284.679.000,00

1. Polletje 2020 337.551.299,96 0,133 22.503.420,00 1.962.384.120,04 315.047.879,96 284.679.000,00

59

2. Polletje 2020 315.047.879,96 0,133 21.003.192,00 1.983.387.312,04 294.044.687,96 183.279.000,00

1. Polletje 2021 294.044.687,96 0,133 19.602.979,20 2.002.990.291,24 274.441.708,76 142.339.500,00

2. Polletje 2021 274.441.708,76 0,133 18.296.113,92 2.021.286.405,15 256.145.594,85 40.939.500,00

2. Polletje 2021 256.145.594,85 256.145.594,85 2.277.432.000,00 -

Skupaj 2.277.432.000,00

STOJKA POMOŽNA

2. Polletje 2005 8.000.000,00 0,2 800.000,00 800.000,00 7.200.000,00 1.000.000,00

1. Polletje 2006 7.200.000,00 0,2 720.000,00 1.520.000,00 6.480.000,00 1.000.000,00

2. Polletje 2006 14.480.000,00 0,2 1.448.000,00 2.968.000,00 13.032.000,00 2.000.000,00

1. Polletje 2007 13.032.000,00 0,2 1.303.200,00 4.271.200,00 11.728.800,00 2.000.000,00

2. Polletje 2007 11.728.800,00 0,2 1.172.880,00 5.444.080,00 10.555.920,00 2.000.000,00

1. Polletje 2008 10.555.920,00 0,2 1.055.592,00 6.499.672,00 9.500.328,00 2.000.000,00

2. Polletje 2008 9.500.328,00 0,2 950.032,80 7.449.704,80 8.550.295,20 2.000.000,00

1. Polletje 2009 8.550.295,20 0,2 855.029,52 8.304.734,32 7.695.265,68 2.000.000,00

2. Polletje 2009 7.695.265,68 0,2 769.526,57 9.074.260,89 6.925.739,11 2.000.000,00

1. Polletje 2010 6.925.739,11 0,2 692.573,91 9.766.834,80 6.233.165,20 2.000.000,00

2. Polletje 2010 6.233.165,20 0,2 623.316,52 10.390.151,32 5.609.848,68 2.000.000,00

1. Polletje 2011 5.609.848,68 0,2 560.984,87 10.951.136,19 5.048.863,81 2.000.000,00

2. Polletje 2011 5.048.863,81 0,2 504.886,38 11.456.022,57 4.543.977,43 2.000.000,00

1. Polletje 2012 4.543.977,43 0,2 454.397,74 11.910.420,31 4.089.579,69 2.000.000,00

2. Polletje 2012 4.089.579,69 0,2 408.957,97 12.319.378,28 3.680.621,72 2.000.000,00

1. Polletje 2013 3.680.621,72 0,2 368.062,17 12.687.440,45 3.312.559,55 2.000.000,00

2. Polletje 2013 3.312.559,55 0,2 331.255,95 13.018.696,41 2.981.303,59 2.000.000,00

1. Polletje 2014 2.981.303,59 0,2 298.130,36 13.316.826,77 2.683.173,23 2.000.000,00

2. Polletje 2014 2.683.173,23 0,2 268.317,32 13.585.144,09 2.414.855,91 2.000.000,00

1. Polletje 2015 2.414.855,91 0,2 241.485,59 13.826.629,68 2.173.370,32 2.000.000,00

2. Polletje 2015 2.173.370,32 0,2 217.337,03 14.043.966,71 1.956.033,29 1.000.000,00

1. Polletje 2016 1.956.033,29 0,2 195.603,33 14.239.570,04 1.760.429,96 1.000.000,00

1. Polletje 2016 1.760.429,96 1.760.429,96 16.000.000,00 -

Skupaj 16.000.000,00


2. Polletje 2005 310.000.000,00 0,2 31.000.000,00 31.000.000,00 279.000.000,00 38.750.000,00

1. Polletje 2006 279.000.000,00 0,2 27.900.000,00 58.900.000,00 251.100.000,00 38.750.000,00

2. Polletje 2006 561.100.000,00 0,2 56.110.000,00 115.010.000,00 504.990.000,00 77.500.000,00

1. Polletje 2007 504.990.000,00 0,2 50.499.000,00 165.509.000,00 454.491.000,00 77.500.000,00

2. Polletje 2007 454.491.000,00 0,2 45.449.100,00 210.958.100,00 409.041.900,00 77.500.000,00

1. Polletje 2008 409.041.900,00 0,2 40.904.190,00 251.862.290,00 368.137.710,00 77.500.000,00

2. Polletje 2008 368.137.710,00 0,2 36.813.771,00 288.676.061,00 331.323.939,00 77.500.000,00

1. Polletje 2009 331.323.939,00 0,2 33.132.393,90 321.808.454,90 298.191.545,10 77.500.000,00

2. Polletje 2009 298.191.545,10 0,2 29.819.154,51 351.627.609,41 268.372.390,59 77.500.000,00

1. Polletje 2010 268.372.390,59 0,2 26.837.239,06 378.464.848,47 241.535.151,53 77.500.000,00

2. Polletje 2010 241.535.151,53 0,2 24.153.515,15 402.618.363,62 217.381.636,38 77.500.000,00

1. Polletje 2011 217.381.636,38 0,2 21.738.163,64 424.356.527,26 195.643.472,74 77.500.000,00

2. Polletje 2011 195.643.472,74 0,2 19.564.347,27 443.920.874,53 176.079.125,47 77.500.000,00

1. Polletje 2012 176.079.125,47 0,2 17.607.912,55 461.528.787,08 158.471.212,92 77.500.000,00

2. Polletje 2012 158.471.212,92 0,2 15.847.121,29 477.375.908,37 142.624.091,63 77.500.000,00

1. Polletje 2013 142.624.091,63 0,2 14.262.409,16 491.638.317,54 128.361.682,46 77.500.000,00

2. Polletje 2013 128.361.682,46 0,2 12.836.168,25 504.474.485,78 115.525.514,22 77.500.000,00

1. Polletje 2014 115.525.514,22 0,2 11.552.551,42 516.027.037,20 103.972.962,80 77.500.000,00

2. Polletje 2014 103.972.962,80 0,2 10.397.296,28 526.424.333,48 93.575.666,52 77.500.000,00

60

1. Polletje 2015 93.575.666,52 0,2 9.357.566,65 535.781.900,13 84.218.099,87 77.500.000,00

2. Polletje 2015 84.218.099,87 0,2 8.421.809,99 544.203.710,12 75.796.289,88 38.750.000,00

1. Polletje 2016 75.796.289,88 0,2 7.579.628,99 551.783.339,11 68.216.660,89 38.750.000,00

1. Polletje 2016 68.216.660,89 68.216.660,89 620.000.000,00 -

Skupaj 620.000.000,00


2. Polletje 2005 12.000.000,00 0,2 1.200.000,00 1.200.000,00 10.800.000,00 1.500.000,00

1. Polletje 2006 22.800.000,00 0,2 2.280.000,00 3.480.000,00 20.520.000,00 3.000.000,00

2. Polletje 2006 32.520.000,00 0,2 3.252.000,00 6.732.000,00 29.268.000,00 4.500.000,00

1. Polletje 2007 41.268.000,00 0,2 4.126.800,00 10.858.800,00 37.141.200,00 6.000.000,00

2. Polletje 2007 37.141.200,00 0,2 3.714.120,00 14.572.920,00 33.427.080,00 6.000.000,00

1. Polletje 2008 33.427.080,00 0,2 3.342.708,00 17.915.628,00 30.084.372,00 6.000.000,00

2. Polletje 2008 30.084.372,00 0,2 3.008.437,20 20.924.065,20 27.075.934,80 6.000.000,00

1. Polletje 2009 27.075.934,80 0,2 2.707.593,48 23.631.658,68 24.368.341,32 6.000.000,00

2. Polletje 2009 24.368.341,32 0,2 2.436.834,13 26.068.492,81 21.931.507,19 6.000.000,00

1. Polletje 2010 21.931.507,19 0,2 2.193.150,72 28.261.643,53 19.738.356,47 6.000.000,00

2. Polletje 2010 19.738.356,47 0,2 1.973.835,65 30.235.479,18 0,00 17.764.520,82 6.000.00

1. Polletje 2011 17.764.520,82 0,2 32.011.931,26 1.776.452,08 15.988.068,74 6.000.000,00

2. Polletje 2011 15.988.068,74 0,2 1.598.806,87 33.610.738,13 14.389.261,87 6.000.000,00

1. Polletje 2012 14.389.261,87 0,2 1.438.926,19 35.049.664,32 12.950.335,68 6.000.000,00

2. Polletje 2012 12.950.335,68 0,2 1.295.033,57 36.344.697,89 11.655.302,11 6.000.000,00

1. Polletje 2013 11.655.302,11 0,2 1.165.530,21 37.510.228,10 10.489.771,90 6.000.000,00

2. Polletje 2013 10.489.771,90 0,2 1.048.977,19 38.559.205,29 9.440.794,71 6.000.000,00

1. Polletje 2014 9.440.794,71 0,2 944.079,47 39.503.284,76 8.496.715,24 6.000.000,00

2. Polletje 2014 8.496.715,24 0,2 849.671,52 40.352.956,28 7.647.043,72 6.000.000,00

1. Polletje 2015 7.647.043,72 0,2 764.704,37 41.117.660,66 6.882.339,34 6.000.000,00

2. Polletje 2015 6.882.339,34 0,2 688.233,93 41.805.894,59 6.194.105,41 4.500.000,00

1. Polletje 2016 6.194.105,41 0,2 619.410,54 42.425.305,13 5.574.694,87 3.000.000,00

2. Polletje 2016 5.574.694,87 0,2 557.469,49 42.982.774,62 5.017.225,38 1.500.000,00

2. Polletje 2016 5.017.225,38 5.017.225,38 48.000.000,00 -

Skupaj 48.000.000,00


2. Polletje 2005 320.000.000,00 0,2 32.000.000,00 32.000.000,00 288.000.000,00 40.000.000,00

1. Polletje 2006 288.000.000,00 0,2 28.800.000,00 60.800.000,00 259.200.000,00 40.000.000,00

2. Polletje 2006 579.200.000,00 0,2 57.920.000,00 118.720.000,00 521.280.000,00 80.000.000,00

1. Polletje 2007 521.280.000,00 0,2 52.128.000,00 170.848.000,00 469.152.000,00 80.000.000,00

2. Polletje 2007 469.152.000,00 0,2 46.915.200,00 217.763.200,00 422.236.800,00 80.000.000,00

1. Polletje 2008 422.236.800,00 0,2 42.223.680,00 259.986.880,00 380.013.120,00 80.000.000,00

2. Polletje 2008 380.013.120,00 0,2 38.001.312,00 297.988.192,00 342.011.808,00 80.000.000,00

1. Polletje 2009 342.011.808,00 0,2 34.201.180,80 332.189.372,80 307.810.627,20 80.000.000,00

2. Polletje 2009 307.810.627,20 0,2 30.781.062,72 362.970.435,52 277.029.564,48 80.000.000,00

1. Polletje 2010 277.029.564,48 0,2 80.000.000,00 27.702.956,45 390.673.391,97 249.326.608,03

2. Polletje 2010 249.326.608,03 0,2 24.932.660,80 415.606.052,77 224.393.947,23 80.000.000,00

1. Polletje 2011 224.393.947,23 0,2 22.439.394,72 438.045.447,49 201.954.552,51 80.000.000,00

2. Polletje 2011 201.954.552,51 0,2 20.195.455,25 458.240.902,74 181.759.097,26 80.000.000,00

1. Polletje 2012 181.759.097,26 0,2 18.175.909,73 476.416.812,47 163.583.187,53 80.000.000,00

2. Polletje 2012 163.583.187,53 0,2 16.358.318,75 492.775.131,22 147.224.868,78 80.000.000,00

1. Polletje 2013 147.224.868,78 0,2 14.722.486,88 507.497.618,10 132.502.381,90 80.000.000,00

2. Polletje 2013 132.502.381,90 0,2 13.250.238,19 520.747.856,29 119.252.143,71 80.000.000,00

1. Polletje 2014 119.252.143,71 0,2 11.925.214,37 532.673.070,66 107.326.929,34 80.000.000,00

61

2. Polletje 2014 107.326.929,34 0,2 10.732.692,93 543.405.763,60 96.594.236,40 80.000.000,00

1. Polletje 2015 96.594.236,40 0,2 9.659.423,64 553.065.187,24 86.934.812,76 80.000.000,00

2. Polletje 2015 86.934.812,76 0,2 8.693.481,28 561.758.668,51 78.241.331,49 40.000.000,00

1. Polletje 2016 78.241.331,49 0,2 7.824.133,15 569.582.801,66 70.417.198,34 40.000.000,00

1. Polletje 2016 70.417.198,34 70.417.198,34 640.000.000,00 -

Skupaj 640.000.000,00

POTOPNA ČRPALKA 4 KW - BLATARICA

2. Polletje 2005 1.666.668,00 0,25 208.333,50 208.333,50 1.458.334,50 208.333,50

1. Polletje 2006 2.291.666,50 0,25 286.458,31 494.791,81 2.005.208,19 312.500,00

2. Polletje 2006 3.671.876,19 0,25 458.984,52 953.776,34 3.212.891,66 520.833,50

1. Polletje 2007 4.046.223,66 0,25 505.777,96 1.459.554,29 3.540.445,71 625.000,00

2. Polletje 2007 3.540.445,71 0,25 442.555,71 1.902.110,01 3.097.889,99 625.000,00

1. Polletje 2008 3.097.889,99 0,25 387.236,25 2.289.346,26 2.710.653,74 625.000,00

2. Polletje 2008 2.710.653,74 0,25 338.831,72 2.628.177,97 2.371.822,03 625.000,00

1. Polletje 2009 2.371.822,03 0,25 296.477,75 2.924.655,73 2.075.344,27 625.000,00

2. Polletje 2009 2.075.344,27 0,25 259.418,03 3.184.073,76 1.815.926,24 625.000,00

1. Polletje 2010 1.815.926,24 0,25 226.990,78 3.411.064,54 1.588.935,46 625.000,00

2. Polletje 2010 1.588.935,46 0,25 198.616,93 3.609.681,47 1.390.318,53 625.000,00

1. Polletje 2011 1.390.318,53 0,25 173.789,82 3.783.471,29 1.216.528,71 625.000,00

2. Polletje 2011 1.216.528,71 0,25 152.066,09 3.935.537,38 1.064.462,62 625.000,00

1. Polletje 2012 1.064.462,62 0,25 133.057,83 4.068.595,21 931.404,79 625.000,00

2. Polletje 2012 931.404,79 0,25 116.425,60 4.185.020,81 814.979,19 625.000,00

1. Polletje 2013 814.979,19 0,25 101.872,40 4.286.893,20 713.106,80 625.000,00

2. Polletje 2013 713.106,80 0,25 89.138,35 4.376.031,55 623.968,45 416.666,50

1. Polletje 2014 623.968,45 0,25 77.996,06 4.454.027,61 545.972,39 312.500,00

2. Polletje 2014 545.972,39 0,25 68.246,55 4.522.274,16 477.725,84 104.166,50

2. Polletje 2014 477.725,84 477.725,84 5.000.000,00 -

Skupaj 5.000.000,00

STOJKA SALZGITER

2. Polletje 2005 2.050.000,00 0,25 256.250,00 256.250,00 1.793.750,00 256.250,00

1. Polletje 2006 1.793.750,00 0,25 224.218,75 480.468,75 1.569.531,25 256.250,00

2. Polletje 2006 3.619.531,25 0,25 452.441,41 932.910,16 3.167.089,84 512.500,00

1. Polletje 2007 3.167.089,84 0,25 395.886,23 1.328.796,39 2.771.203,61 512.500,00

2. Polletje 2007 2.771.203,61 0,25 346.400,45 1.675.196,84 2.424.803,16 512.500,00

1. Polletje 2008 2.424.803,16 0,25 303.100,40 1.978.297,23 2.121.702,77 512.500,00

2. Polletje 2008 2.121.702,77 0,25 265.212,85 2.243.510,08 1.856.489,92 512.500,00

1. Polletje 2009 1.856.489,92 0,25 232.061,24 2.475.571,32 1.624.428,68 512.500,00

2. Polletje 2009 1.624.428,68 0,25 203.053,59 2.678.624,90 1.421.375,10 512.500,00

1. Polletje 2010 1.421.375,10 0,25 177.671,89 2.856.296,79 1.243.703,21 512.500,00

2. Polletje 2010 1.243.703,21 0,25 155.462,90 3.011.759,69 1.088.240,31 512.500,00

1. Polletje 2011 1.088.240,31 0,25 136.030,04 3.147.789,73 952.210,27 512.500,00

2. Polletje 2011 952.210,27 0,25 119.026,28 3.266.816,01 833.183,99 512.500,00

1. Polletje 2012 833.183,99 0,25 104.148,00 3.370.964,01 729.035,99 512.500,00

2. Polletje 2012 729.035,99 0,25 91.129,50 3.462.093,51 637.906,49 512.500,00

1. Polletje 2013 637.906,49 0,25 79.738,31 3.541.831,82 558.168,18 512.500,00

2. Polletje 2013 558.168,18 0,25 69.771,02 3.611.602,84 488.397,16 256.250,00

1. Polletje 2014 488.397,16 0,25 61.049,64 3.672.652,49 427.347,51 256.250,00

1. Polletje 2014 427.347,51 427.347,51 4.100.000,00 -

Skupaj 4.100.000,00

VPENJAČA

62

2. Polletje 2005 240.000,00 0,25 30.000,00 30.000,00 210.000,00 30.000,00

1. Polletje 2006 210.000,00 0,25 26.250,00 56.250,00 183.750,00 30.000,00

2. Polletje 2006 423.750,00 0,25 52.968,75 109.218,75 370.781,25 60.000,00

1. Polletje 2007 370.781,25 0,25 46.347,66 155.566,41 324.433,59 60.000,00

2. Polletje 2007 324.433,59 0,25 40.554,20 196.120,61 283.879,39 60.000,00

1. Polletje 2008 283.879,39 0,25 35.484,92 231.605,53 248.394,47 60.000,00

2. Polletje 2008 248.394,47 0,25 31.049,31 262.654,84 217.345,16 60.000,00

1. Polletje 2009 217.345,16 0,25 27.168,15 289.822,98 190.177,02 60.000,00

2. Polletje 2009 190.177,02 0,25 23.772,13 313.595,11 166.404,89 60.000,00

1. Polletje 2010 166.404,89 0,25 20.800,61 334.395,72 145.604,28 60.000,00

2. Polletje 2010 145.604,28 0,25 18.200,53 352.596,26 127.403,74 60.000,00

1. Polletje 2011 127.403,74 0,25 15.925,47 368.521,72 111.478,28 60.000,00

2. Polletje 2011 111.478,28 0,25 13.934,78 382.456,51 97.543,49 60.000,00

1. Polletje 2012 97.543,49 0,25 12.192,94 394.649,45 85.350,55 60.000,00

2. Polletje 2012 85.350,55 0,25 10.668,82 405.318,26 74.681,74 60.000,00

1. Polletje 2013 74.681,74 0,25 9.335,22 414.653,48 65.346,52 60.000,00

2. Polletje 2013 65.346,52 0,25 8.168,31 422.821,80 57.178,20 30.000,00

1. Polletje 2014 57.178,20 0,25 7.147,28 429.969,07 50.030,93 30.000,00

1. Polletje 2014 50.030,93 50.030,93 480.000,00 -

Skupaj 480.000,00


2. Polletje 2005 185.000.000,00 0,4 37.000.000,00 37.000.000,00 148.000.000,00 23.125.000,00

1. Polletje 2006 148.000.000,00 0,4 29.600.000,00 66.600.000,00 118.400.000,00 23.125.000,00

2. Polletje 2006 303.400.000,00 0,4 60.680.000,00 127.280.000,00 242.720.000,00 46.250.000,00

1. Polletje 2007 242.720.000,00 0,4 48.544.000,00 175.824.000,00 194.176.000,00 46.250.000,00

2. Polletje 2007 194.176.000,00 0,4 38.835.200,00 214.659.200,00 155.340.800,00 46.250.000,00

1. Polletje 2008 155.340.800,00 0,4 31.068.160,00 245.727.360,00 124.272.640,00 46.250.000,00

2. Polletje 2008 124.272.640,00 0,4 24.854.528,00 270.581.888,00 99.418.112,00 46.250.000,00

1. Polletje 2009 99.418.112,00 0,4 19.883.622,40 290.465.510,40 79.534.489,60 46.250.000,00

2. Polletje 2009 79.534.489,60 0,4 15.906.897,92 306.372.408,32 63.627.591,68 46.250.000,00

1. Polletje 2010 63.627.591,68 0,4 12.725.518,34 319.097.926,66 50.902.073,34 46.250.000,00

2. Polletje 2010 50.902.073,34 0,4 10.180.414,67 329.278.341,32 40.721.658,68 23.125.000,00

1. Polletje 2011 40.721.658,68 0,4 8.144.331,74 337.422.673,06 32.577.326,94 23.125.000,00

1. Polletje 2011 32.577.326,94 32.577.326,94 370.000.000,00 -

Skupaj 370.000.000,00

CILINDER ZA ROPANJE LOKOV

2. Polletje 2005 471.426,00 0,4 94.285,20 94.285,20 377.140,80 58.928,25

1. Polletje 2006 3.205.714,80 0,4 641.142,96 735.428,16 2.564.571,84 412.500,00

2. Polletje 2006 3.035.997,84 0,4 607.199,57 1.342.627,73 2.428.798,27 471.428,25

1. Polletje 2007 5.257.372,27 0,4 1.051.474,45 2.394.102,18 4.205.897,82 825.000,00

2. Polletje 2007 4.205.897,82 0,4 841.179,56 3.235.281,75 3.364.718,25 825.000,00

1. Polletje 2008 3.364.718,25 0,4 672.943,65 3.908.225,40 2.691.774,60 825.000,00

2. Polletje 2008 2.691.774,60 0,4 538.354,92 4.446.580,32 2.153.419,68 825.000,00

1. Polletje 2009 2.153.419,68 0,4 430.683,94 4.877.264,25 1.722.735,75 825.000,00

2. Polletje 2009 1.722.735,75 0,4 344.547,15 5.221.811,40 1.378.188,60 825.000,00

1. Polletje 2010 1.378.188,60 0,4 275.637,72 5.497.449,12 1.102.550,88 825.000,00

2. Polletje 2010 1.102.550,88 0,4 220.510,18 5.717.959,30 882.040,70 766.071,75

1. Polletje 2011 882.040,70 0,4 176.408,14 5.894.367,44 705.632,56 412.500,00

2. Polletje 2011 705.632,56 0,4 141.126,51 6.035.493,95 564.506,05 353.571,75

2. Polletje 2011 564.506,05 564.506,05 6.600.000,00 -

63

Skupaj 6.600.000,00


2. Polletje 2005 800.000,00 0,4 160.000,00 160.000,00 640.000,00 100.000,00

1. Polletje 2006 640.000,00 0,4 128.000,00 288.000,00 512.000,00 100.000,00

2. Polletje 2006 1.312.000,00 0,4 262.400,00 550.400,00 1.049.600,00 200.000,00

1. Polletje 2007 1.049.600,00 0,4 209.920,00 760.320,00 839.680,00 200.000,00

2. Polletje 2007 839.680,00 0,4 167.936,00 928.256,00 671.744,00 200.000,00

1. Polletje 2008 671.744,00 0,4 134.348,80 1.062.604,80 537.395,20 200.000,00

2. Polletje 2008 537.395,20 0,4 107.479,04 1.170.083,84 429.916,16 200.000,00

1. Polletje 2009 429.916,16 0,4 85.983,23 1.256.067,07 343.932,93 200.000,00

2. Polletje 2009 343.932,93 0,4 68.786,59 1.324.853,66 275.146,34 200.000,00

1. Polletje 2010 275.146,34 0,4 55.029,27 1.379.882,93 220.117,07 200.000,00

2. Polletje 2010 220.117,07 0,4 44.023,41 1.423.906,34 176.093,66 100.000,00

1. Polletje 2011 176.093,66 0,4 35.218,73 1.459.125,07 140.874,93 100.000,00

1. Polletje 2011 140.874,93 140.874,93 1.600.000,00 -

Skupaj 1.600.000,00


2. Polletje 2005 14.333.334,00 0,4 2.866.666,80 2.866.666,80 11.466.667,20 1.791.666,75

1. Polletje 2006 18.633.333,20 0,4 3.726.666,64 6.593.333,44 14.906.666,56 2.687.500,00

2. Polletje 2006 29.240.000,56 0,4 5.848.000,11 12.441.333,55 23.392.000,45 4.479.166,75

1. Polletje 2007 30.558.666,45 0,4 6.111.733,29 18.553.066,84 24.446.933,16 5.375.000,00

2. Polletje 2007 24.446.933,16 0,4 4.889.386,63 23.442.453,47 19.557.546,53 5.375.000,00

1. Polletje 2008 19.557.546,53 0,4 3.911.509,31 27.353.962,78 15.646.037,22 5.375.000,00

2. Polletje 2008 15.646.037,22 0,4 3.129.207,44 30.483.170,22 12.516.829,78 5.375.000,00

1. Polletje 2009 12.516.829,78 0,4 2.503.365,96 32.986.536,18 10.013.463,82 5.375.000,00

2. Polletje 2009 10.013.463,82 0,4 2.002.692,76 34.989.228,94 8.010.771,06 5.375.000,00

1. Polletje 2010 8.010.771,06 0,4 1.602.154,21 36.591.383,15 6.408.616,85 5.375.000,00

2. Polletje 2010 6.408.616,85 0,4 1.281.723,37 37.873.106,52 5.126.893,48 3.583.333,25

1. Polletje 2011 5.126.893,48 0,4 1.025.378,70 38.898.485,22 4.101.514,78 2.687.500,00

2. Polletje 2011 4.101.514,78 0,4 820.302,96 39.718.788,17 3.281.211,83 895.833,25

2. Polletje 2011 3.281.211,83 3.281.211,83 43.000.000,00 -

Skupaj 43.000.000,00 PRILOGA 5: Izračuni letne amortizacije po funkcionalni metodi amortiziranja za naslednja osnovna sredstva: Hidravlično podporje; Čelni transporter Joy 6-1,75; Smerni transporter Joy 6-1,75 in Odkopni oz. pridobivalni stroj.

Nabavna

vrednost stroja Amortizacija/tono

v sit/tono

Mesečne odkop v

tonah Polletna amortizacija Nabrana kumulativna

amortizacija

Neodpisana vrednost ob

koncu polletja


2. Polletje 2005 811.200.000,00 43,26 104.166,67 27.040.000,00 27.040.000,00 2.250.392.000,001. Polletje 2006 1.138.716.000,00 60,73 104.166,67 37.957.200,00 64.997.200,00 2.212.434.800,002. Polletje 2006 1.949.916.000,00 104,00 104.166,67 64.997.200,00 129.994.400,00 2.147.437.600,001. Polletje 2007 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 205.908.800,00 2.071.523.200,002. Polletje 2007 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 281.823.200,00 1.995.608.800,001. Polletje 2008 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 357.737.600,00 1.919.694.400,002. Polletje 2008 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 433.652.000,00 1.843.780.000,001. Polletje 2009 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 509.566.400,00 1.767.865.600,00

64

2. Polletje 2009 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 585.480.800,00 1.691.951.200,001. Polletje 2010 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 661.395.200,00 1.616.036.800,002. Polletje 2010 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 737.309.600,00 1.540.122.400,001. Polletje 2011 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 813.224.000,00 1.464.208.000,002. Polletje 2011 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 889.138.400,00 1.388.293.600,001. Polletje 2012 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 965.052.800,00 1.312.379.200,002. Polletje 2012 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 1.040.967.200,00 1.236.464.800,001. Polletje 2013 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 1.116.881.600,00 1.160.550.400,002. Polletje 2013 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 1.192.796.000,00 1.084.636.000,001. Polletje 2014 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 1.268.710.400,00 1.008.721.600,002. Polletje 2014 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 1.344.624.800,00 932.807.200,001. Polletje 2015 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 1.420.539.200,00 856.892.800,002. Polletje 2015 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 1.496.453.600,00 780.978.400,001. Polletje 2016 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 1.572.368.000,00 705.064.000,002. Polletje 2016 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 1.648.282.400,00 629.149.600,001. Polletje 2017 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 1.724.196.800,00 553.235.200,002. Polletje 2017 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 1.800.111.200,00 477.320.800,001. Polletje 2018 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 1.876.025.600,00 401.406.400,002. Polletje 2018 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 1.951.940.000,00 325.492.000,001. Polletje 2019 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 2.027.854.400,00 249.577.600,002. Polletje 2019 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 2.103.768.800,00 173.663.200,001. Polletje 2020 2.277.432.000,00 121,46 104.166,67 75.914.400,00 2.179.683.200,00 97.748.800,00 2. Polletje 2020 1.466.232.000,00 78,20 104.166,67 48.874.400,00 2.228.557.600,00 48.874.400,00 1. Polletje 2021 1.138.716.000,00 60,73 104.166,67 37.957.200,00 2.266.514.800,00 10.917.200,00

2. Polletje 2021 327.516.000,00 17,47 104.166,67 10.917.200,00 2.277.432.000,00 -

SKUPAJ 2.277.432.000,00

ČELNI TRANSPORTER YOJ 6-1,75

2. Polletje 2005 310.000.000,00 24,80 104.166,67 15.500.000,00 15.500.000,00 604.500.000,001. Polletje 2006 310.000.000,00 24,80 104.166,67 15.500.000,00 31.000.000,00 589.000.000,002. Polletje 2006 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 62.000.000,00 558.000.000,001. Polletje 2007 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 93.000.000,00 527.000.000,002. Polletje 2007 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 124.000.000,00 496.000.000,001. Polletje 2008 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 155.000.000,00 465.000.000,002. Polletje 2008 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 186.000.000,00 434.000.000,001. Polletje 2009 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 217.000.000,00 403.000.000,002. Polletje 2009 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 248.000.000,00 372.000.000,001. Polletje 2010 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 279.000.000,00 341.000.000,002. Polletje 2010 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 310.000.000,00 310.000.000,001. Polletje 2011 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 341.000.000,00 279.000.000,002. Polletje 2011 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 372.000.000,00 248.000.000,001. Polletje 2012 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 403.000.000,00 217.000.000,002. Polletje 2012 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 434.000.000,00 186.000.000,001. Polletje 2013 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 465.000.000,00 155.000.000,002. Polletje 2013 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 496.000.000,00 124.000.000,001. Polletje 2014 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 527.000.000,00 93.000.000,00 2. Polletje 2014 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 558.000.000,00 62.000.000,00 1. Polletje 2015 620.000.000,00 49,60 104.166,67 31.000.000,00 589.000.000,00 31.000.000,00 2. Polletje 2015 310.000.000,00 24,80 104.166,67 15.500.000,00 604.500.000,00 15.500.000,00

1. Polletje 2016 310.000.000,00 24,80 104.166,67 15.500.000,00 620.000.000,00 -

SKUPAJ 620.000.000,00


2. Polletje 2005 185.000.000,00 29,60 104.166,67 18.500.000,00 18.500.000,00 351.500.000,001. Polletje 2006 185.000.000,00 29,60 104.166,67 18.500.000,00 37.000.000,00 333.000.000,00

65

2. Polletje 2006 370.000.000,00 59,20 104.166,67 37.000.000,00 74.000.000,00 296.000.000,001. Polletje 2007 370.000.000,00 59,20 104.166,67 37.000.000,00 111.000.000,00 259.000.000,002. Polletje 2007 370.000.000,00 59,20 104.166,67 37.000.000,00 148.000.000,00 222.000.000,001. Polletje 2008 370.000.000,00 59,20 104.166,67 37.000.000,00 185.000.000,00 185.000.000,002. Polletje 2008 370.000.000,00 59,20 104.166,67 37.000.000,00 222.000.000,00 148.000.000,001. Polletje 2009 370.000.000,00 59,20 104.166,67 37.000.000,00 259.000.000,00 111.000.000,002. Polletje 2009 370.000.000,00 59,20 104.166,67 37.000.000,00 296.000.000,00 74.000.000,00 1. Polletje 2010 370.000.000,00 59,20 104.166,67 37.000.000,00 333.000.000,00 37.000.000,00 2. Polletje 2010 185.000.000,00 29,60 104.166,67 18.500.000,00 351.500.000,00 18.500.000,00

1. Polletje 2011 185.000.000,00 29,60 104.166,67 18.500.000,00 370.000.000,00 -

SKUPAJ 370.000.000,00


2. Polletje 2005 320.000.000,00 25,60 104.166,67 16.000.000,00 16.000.000,00 624.000.000,001. Polletje 2006 320.000.000,00 25,60 104.166,67 16.000.000,00 32.000.000,00 608.000.000,002. Polletje 2006 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 64.000.000,00 576.000.000,001. Polletje 2007 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 96.000.000,00 544.000.000,002. Polletje 2007 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 128.000.000,00 512.000.000,001. Polletje 2008 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 160.000.000,00 480.000.000,002. Polletje 2008 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 192.000.000,00 448.000.000,001. Polletje 2009 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 224.000.000,00 416.000.000,002. Polletje 2009 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 256.000.000,00 384.000.000,001. Polletje 2010 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 288.000.000,00 352.000.000,002. Polletje 2010 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 320.000.000,00 320.000.000,001. Polletje 2011 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 352.000.000,00 288.000.000,002. Polletje 2011 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 384.000.000,00 256.000.000,001. Polletje 2012 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 416.000.000,00 224.000.000,002. Polletje 2012 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 448.000.000,00 192.000.000,001. Polletje 2013 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 480.000.000,00 160.000.000,002. Polletje 2013 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 512.000.000,00 128.000.000,001. Polletje 2014 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 544.000.000,00 96.000.000,00 2. Polletje 2014 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 576.000.000,00 64.000.000,00 1. Polletje 2015 640.000.000,00 51,20 104.166,67 32.000.000,00 608.000.000,00 32.000.000,00 2. Polletje 2015 320.000.000,00 25,60 104.166,67 16.000.000,00 624.000.000,00 16.000.000,00

1. Polletje 2016 320.000.000,00 25,60 104.166,67 16.000.000,00 640.000.000,00 -

SKUPAJ 640.000.000,00

66

PRILOGA 6: Grafični prikaz letne amortizacije, neodpisane vrednosti ob koncu leta in nabrane kumulativne amortizacije za celotna sredstva po analiziranih metodah amortiziranja

LETNA AMORTIZACIJA

-

200.000.000,00

400.000.000,00

600.000.000,00

800.000.000,00

1.000.000.000,00

1.200.000.000,00

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

Leta

Vre

dnos

t v ti

soč

sit

Enakomerno časovno amortiziranje Davčno upravičena amortizacijaDegresivna metoda vsote letnih števil Degresivna metoda padajoče osnoveFunkcionalna metoda

NABRANA KUMULATIVNA AMORTIZACIJA

-

500.000.000,00

1.000.000.000,00

1.500.000.000,00

2.000.000.000,00

2.500.000.000,00

3.000.000.000,00

3.500.000.000,00

4.000.000.000,00

4.500.000.000,00

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

Leta

Vre

dnos

t v ti

soč

sit

Enakomerno časovno amortiziranje Davčno upravičena amortizacijaDegresivna metoda vsote letnih števil Degresivna metoda padajoče osnoveFunkcionalna metoda

67

2005

2007

2009

2011

2013

2015

2017

2019

2021

- 600.000,00

1.200.000,00 1.800.000,00 2.400.000,00 3.000.000,00

3.600.000,00 4.200.000,00

Leta

NEODPISANA VREDNOST OB KONCU LETA

Enakomerno časovno amortiziranje Davčno upravičena amortizacija Degresivna metoda vsote letnih števil

Degresivna metoda padajoče osnove Funkcionalna metoda

PRILOGA 7: Grafični prikaz letnih amortizacij vseh amortizacijskih metod po

osameznih osnovnih sredstvih vzorca

p


-

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

Leta

Let

na a

mor

tizac

ija v

tisoč

sit

Enakomerno časovno po ocenjeni življ. DobiDavčno dovoljena letna amortizacijaLetna amortizacija po degresivni metodi padajoče osnoveLetna amortizacija po degresivni metodi vsote letnih števil

68

STOJKA POMOŽNA

-

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Leta

Vre

dnos

t v ti

soč

sit



-

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

160.000

180.000

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Leta

Vre

dnos

t v ti

soč

sit

Enakomerno časovno po ocenjeni življ. Dobi Davčno dovoljena letna amortizacija

Letna amortizacija po degresivni metodi padajoče osnove Letna amortizacija po degresivni metodi vsote letnih števil

69


-

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Leta

Vre

dnos

t v ti

soč

sit



-

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

160.000

180.000

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Leta

Vre

dnos

t v ti

soč

sit


70

POTOPNA ČRPALKA 4 kW - BLATARICA

- 200.000 400.000 600.000 800.000

1.000.000 1.200.000 1.400.000

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

Leta

Vre

dnos

t v si

t


STOJKA SALZGITER

-

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

Leta

Vre

dnos

t v si

t


71

VPENJAČA

-

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

Leta

Vre

dnos

t v si

t



-

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

Leta

Vre

dnos

t v ti

soč

sit


72

CILINDER ZA ROPANJE

-

500

1.000

1.500

2.000

2.500

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

Leta

Vre

dnos

t v ti

soč

sit



- 50.000

100.000 150.000 200.000 250.000 300.000 350.000 400.000 450.000

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

Leta

Vre

dnos

t v si

t


73


-

2.000.000

4.000.000

6.000.000

8.000.000

10.000.000

12.000.000

14.000.000

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

Leta

Vre

dnos

t v si

t


34

Documents

IZBIRA METODE AMORTIZIRANJA OSNOVNIH SREDSTEV NA