Muzicko 6 Mak

7/23/2019 Muzicko 6 Mak

1/66

MUZI^KO OBRAZOVANIE

ZA VI ODDELENIE

DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE

Slavjanka Dimova Vera AngelovskaMarina Vasi} - Stefanovska


2/66

6- . 22-1109/1 23.06.2011

CIP - . , : , - : , - // , - : VI : : : , 2011 : 66 . : . ; 28 ISBN: 978-608-226-288-8: 373.3.016:78(075.2)=163.3 : , , : 07.11.2011

COBISS.MK-ID: 89108234

:

: ,

: 15.500

Avtor

Slavjanka Dimova

Vera Angelovska

Marina Vasi}- Stefanovska

UrednikSlavjanka Dimova

Vera Angelovska


Ilustrator

Slavjanka Dimova

Vera Angelovska


Recenzenti:m-r Sne`ana Dim~evska

Mladen Kostadinov

Bojan Stankovi}

Jazi~en lektor

Tatjana Nankova

Kompjuterska podgotovka

Vesna Gorjanska-Kr`eva


3/66

Po~ituvan u~eniku!

Otkrienite muzi~ki tajni }eti bidat i ponatamu patokaz niz

svetot na muzikata. ]e uìva{ vo

zvucite na melodiite od razli~niànrovi i }e otkrie{ deka sekoga{sozdavaat isto ~uvstvo: radost i èlba za

spodeluvawe na sre}a, me~ti i prijatelstvo.]e go doìvee{ ~uvstvoto na gordost

bidej}i si pridonel za uspehot priinterpretacijata na pesnata. Ednostavnite

melodii koi }e gi ispolni{ na Orfoviteinstrumenti }e ti ja dolovat atmosferata na

dru`ba, sorabotka i radost vo golemiteorkestri. Kompoziciite {to }e gi slu{a{ }eti ja otvorat vratata vo carstvoto na zvucite, }e te

zapoznaat so ìvotot i tvore{tvoto na doma{nite istranski kompozitori. Vo nekoi od niv }e gi prepoznae{

narodnite muzi~ki instrumenti i du{ata }e ti zatreperi od zvucite naminatoto, tolku ve{to vtkaeni vo sega{nosta.

Znaewata od site ostanati predmeti i tvojata kreativnost }e tipomognat da gi izrazi{ tvoite doìvuvawa, razmisluvawa i vpe~atocite

od rabotata na ~asovite po muzi~ko obrazovanie.Zatoa, ~ekori sigurno, sledi go patokazot, zatoa {to..... Koj znae,moèbi e tvoja yvezdata {to bleska na muzi~koto nebo.

Od avtorite


4/66


5/66

5

Pro{iruvawe na obemot na tonovite

Za pro{iruvaweto na tonskiot obem nadolu }e upotrebime pomo{nilinii koi se pi{uvaat na isto rastojanie kako liniite vo petolinieto.

Da se potsetime:

1. Imenuvaj gi izu~enite noti so abecedni imiwa!2. Pej gi izu~enite tonovi so solmizaciski imiwa!3. Voo~i gi notite so isto ime, no so razli~na mestopolo`ba vo

petolinieto.

Zada~i:

Notite se pi{uvaat:- na pomo{nata linija;- pod pomo{nata linija;- nad pomo{nata linija;

Zapomni!


6/66

6

Mestopolo`ba na tonot si - h (malo)

Notata si h malo se pi{uva pod prvata pomo{na linija od petolinieto.Od tonot si1 h1oddale~ena e nadolu za osum stapala (oktava).

Tonska skala so pro{iren obem na tonovi nadolu:

Melodiska ve`ba

Re, si, do#

1. Vo tvojata muzi~ka tetratka napi{i ja tonskata skala sopro{iren obem na tonovi nadolu.

Zada~a:

S. Dimova


7/66

7

1. Tvoite doìvuvawa iskaì gi preku likovno tvorewe.Zada~a:

Za site nas#(pesna za tatkovinata)

Muzika i tekst: Miodrag Ne~ak

Kako sonce òlto, sjajno od nebo {to sveti,i ja gali mojta zemja, mojte poliwa.

Kako mese~ko {to frla od srebro pra{ina,taka detska smea gali, radost daruva.

Posle no}ta, denot ide, svetlina ni nosi,posle su{a, do`dot vrne, voda naleva.

Posle taga, radost ide, sre}a beskrajna,site deca, pak, so nasmev }e gi miluva.

Dajte race ista misla site nas ne vodiisto nebo, ista zemja, ista voda e.

Dajte race preku reka, preku planini.Site ne{ta {to ne delat da se mostovi.

Kako majka {to go ~uva deteto vo son,

taka ovaa zemja na{a da ni dade dom.


8/66

Mestopolo`ba na tonot la - a (malo)

Notata la a malo se pi{uva na vtorata pomo{na linija pod petolinieto.Od tonot la1 a1oddale~ena e nadolu za osum stapala (oktava).

Tonska skala so pro{iren obem na tonovi nadolu:

Melodiska ve`ba

Solmizaciska pesna

1. Vo tvojata muzi~kata tetratka napi{i ja tonskata skala sopro{iren obem na tonovi nadolu.

Zada~a:

8

Crti~ka, glavi~ka,polna prazna odlu~i!Do, do, si, si, la, la, sol,re, fa, mi, re, la, si, do.

S. Dimova


9/66

Tonski rod

Tonskite skali mo`at da bidat od razli~en rod:- tonski roddur (dur)- tonski rodmol (moll)

Osnovnata skala C-dur pripa|a na tonskiot rod dur.

Sekoja durska skala ima vakov raspored na celi i polovina stepeni:

Molskite skali se gradat od tonot {to se nao|a na VI ({estoto) stapalo

od durskata skala.Koga tonot na VI stapalo od durskata skala stanuva prv ton (I stapalo)na novata skala, se sozdava molskata skala.

Postojat tri vida na molski skali: priroden, harmonski i melodiskivid. Molskite skali, isto kako i durskite, gi prepoznavame po rasporedot nacelite stepeni i polustepenite.

9

Molskite skali se gradat od tonot {to se nao|a na VI ({estoto)stapalo od durskata skala.

Zapomni!


10/66

a-moll skala - priroden vid

Od VI-to stapalo na skalata C-Dur od tonot a se sozdava tonskataskala a-moll.

Rasporedot na celi i polovina stepeni vo molskata skala - prirodenvid, nadolu, e ist kako i nagore.

10

Priroden vid a-moll skala ima polovina stepeni pome|u II-III i V-VIstapalo.

Zapomni!

1. Pej ja a-moll skalata nagore i nadolu zaedno so tvojot nastavnik!2. Vo tvojata muzi~ka tetratka napi{i ja skalata a-moll priroden vid .

Aktivnost:


11/66

11

a-moll skala - priroden vid mo`e da se podeli na dva dela koi ginarekuvame tetrakordi.

1. Napi{i ja a-moll skala - priroden vid i obele`i gi tetrakordite vorazli~ni nijansi.

2. Bidi kreativen i so upotreba na IKT izraboti crte` na a-moll skala- priroden vid i nejzinite karakteristiki: imiwa, stapala, stepeni itetrakordi.

Zada~a:


12/66

Peeme i svirime vo C-dur i a-moll priroden vid

12

Melodiska ve`ba br.1





1. Odredi go tonskiot rod na melodiskite ve`bi.Zada~a:


13/66

Volfgang Amadeus MocartTurski mar{#

13

1. Podelete se na grupi (devoj~iwa i mom~iwa) i dviète se so~ekori soodvetni na ritamot na melodijata (devoj~iwata-mol,mom~iwata-dur).

2. Istraùvaj za ìvotot i tvore{tvoto na V.A. Mocart i izrabotialbum.

Zada~i:

Volfgang Amadeus Mocart e eden od najzna~ajnite avstriski

kompozitori i muzi~ari na site vremiwa. Negovite dela ostavaat traenvpe~atok na slu{atelite, pa zatoa i denes se slu{aat i izveduvaat.

Vo 18 vek vo zemjite od Evropa po~nale dase prifa}aat elementi od turskata kultura. Odtie pri~ini tretiot stav od sonatata za pijano,

Mocart go naslovil a la turca ili Turskimar{#.

Turskiot mar{ zapo~nuva so milozvu~naraspeana melodija vo mol, po koja sledi melodijakoja ima vedar, mar{ovski karakter vo dur.

Melodijata na Turskiot mar{# e edna odnajpopularnite melodii denes. So golem interesja izveduvaat i slu{aat i decata i vozrasnite.

Doznaj pove}e:Maliot Mocart nastapuval na mnogubrojni

koncerti. Patuval niz Evropa so svojot tatko i postaratasestra. Publikata se voshituvala na genijalnosta namaliot izveduva~ i kompozitor poradi {to bil nare~en~udo od dete#.

Pokraj pijanoto mnogu dobro svirel i na violina. Detskata bezgri`nosti veseliot temperament se odlika na negovoto rano tvore{tvo.

Za vreme na negoviot kratok ìvot neumorno i brzo tvorel, motiviranod se {to go opkruùva.

Mar{ e kompozicija vo dvodelen takt so naglasen ritam. Naj~esto sesviri na sve~enosti kade se dviàt sve~eni povorki na civili ili vojnici, vopridru`ba na baraban~iwa i duva~ki instrumenti.

Turski mar{#

maliot Mocart

~udo od dete#

rabotnata soba na Mocart


14/66

Intervali

14

Da se potsetime:

Rastojanieto pome|u koi bilo dva tona vo tonskata skala se vikainterval.

Sekoj interval ima svoe ime i golemina.Tonovite na intervalot mo`e da gi peeme ili svirime posebno (eden

po eden) i zaedno (istovremena zvu~nost na dvata tona).

Intervali koi gi izu~ivme:


15/66

Interval terca

15

1. Podelete se vo parovi. Napi{ete gi tonovite: do1 i mi1; re1 i fa1;mi1 i sol1; fa1 i la1; sol1 i si1.2. Vo melodiskata ve`ba imenuvaj i ispej gi tonovite koi se nao|aat

me|u niv. Dali postoi melodisko rastojanie pome|u tonovite? Otkrij zakolku tona se oddale~eni tonovite eden od drug?

3. Ispej gi tonovite vo notni traewa po tvoj izbor.

Pome|u tonovite vo navedenite primeri ima melodisko rastojanie odtri tona. Toa melodisko rastojanie se vika terca.

Aktivnost:

Ime imam terca jas

Melodisko rastojanie od tri tona se vika terca.

Zapomni!

S. Dimova


16/66

Melodisko rastojanie od ~etiri tona se vika kvarta.

Zapomni!

16

Interval kvarta

Ovaa aktivnost e predvidena za individualna forma na rabota.Odredi, imenuvaj i napi{i go imeto na ~etvrtiot ton, po~nuvaj}i od

navedeniot ton vo dadeniot primer:

So pomo{ na nastavnikot napi{i gi i imenuvaj gi primerite vomuzi~kata tetratka.

[to zabele`uvate? Pome|u tonovite ima melodisko rastojanie od~etiri tona. Toa melodisko rastojanie se vika kvarta.

Aktivnost:

Skokni, ripni ~etiri

Skokni, ripni, po~uj ti,dole, gore, zastani.

S. Dimova


17/66

Melodiski ve`bi so intervaliterca i kvarta





17

1. Voo~i gi i imenuvaj gi intervalite terca i kvarta.2. Obidi se da sozdade{ melodiska ve`ba so intervali terca i kvarta.

Zada~i:


18/66

Od noviot svet

18

Antonin Dvor`ak


19/66

19


20/66

Melodisko rastojanie od pet tona se vika kvinta.

Zapomni!

Interval kvinta

1. Formirajte grupi od pet u~enici. Sekoja grupa neka odredipo~eten ton od koj }e ispee pet tona nagore i nadolu. Po~etniot i

zavr{niot ton zapi{ete gi vo muzi~kata tetratka.

[to zabele`uvate?Pome|u tonovite postoi melodisko rastojanie od pet tona. Toa

melodisko rastojanie se vika kvinta.

2. Ispej gi kvintite vo notni traewa po tvoj izbor.

Aktivnost:

20

Vaka zvu~am jasS. Dimova


21/66

21

Melodiski ve`bi i pesniso interval kvinta



Mori sva}e...

Oro

narodna

Muzika: Stefan M. Gajdov


22/66

Interval seksta

1. Vo muzi~kata tetratka, vo dadeniot muzi~ki primer, zapi{i ton namestoto na pra{alnikot.

Aktivnost:

22

Muzi~ki primer:

2. Imenuvaj gi dadenite tonovi.3. Imenuvaj gi zapi{anite tonovi.4. Imenuvajte, i ispejte gi tonovite koi se nao|aat pome|u dvata tona.

5. Podelete se vo dve grupi. Prvata grupa neka go pee prviot ton, avtorata grupa neka go pee vtoriot ton od dadenite primeri za

intervalot seksta.

[to zabele`uvate?Pome|u dvata tona postoi melodisko rastojanie od {est tona. Toa

melodisko rastojanie se vika seksta.

Melodisko rastojanie od {est tona se vika seksta.

Zapomni!


23/66

23

Melodiski ve`bi i pesni so interval seksta



Qubovna prikazna Frensis Lej

Sobrale mi se nabrale narodna pesna


24/66

24

Melodisko rastojanie od sedum tona se vika septima.

Zapomni!

1. Napi{i gi tonovite:la malo - sol1; si malo - la1; do1 - si1; re1 - do2.2. Imenuvaj i ispej gi tonovite koi se nao|aat pome|u niv.3. Odredi kolkavo e melodiskoto rastojanie me|u tonovite.4. Za kolku tona se oddale~eni tonovite eden od drug?

Pome|u tonovite ima melodisko rastojanie od sedum tona. Toamelodisko rastojanie se vika septima.

Interval septima

Aktivnost:

Sedum noti

Redam noti nagore, do, si, do,u{te edna{ nadolu, la, si, do.

5. Ispej gi septimite vo notni traewa od cela i polovina nota.

S. Dimova


25/66

25

Stojan mi bolen le`e{e



Melodiski ve`bi i pesnaso interval septima

narodna pesna

1. Vo melodiskite ve`bi, voo~i i imenuvaj gi taktovite kade eupotreben interval septima.

2. Imenuvaj gi tonovite na intervalot septima vo pesnata Stojan mibolen le`e{e#.

Zada~i:


26/66

Esen

(po noti)

Esen zlatna, `olti lisja ta`no roni,jata ptici, mali, vremeto gi goni.

Plodovi vo korpi taa nam ni nosi,trevata vo pole, taa pak ja kosi.

1. Voo~i go karakterot na pesnata Esen#.2. Odredi go tonskiot rod (mol ili dur), vo koj e napi{ana pesnata.

Zada~i:

26

Muzika: S. Dimova


27/66

[e}erna melodija

27


28/66

28

Osnovnata podelba na muzikata spored izvedbata e:- vokalna,- instrumentalna,- vokalno-instrumentalna muzika.

Zapomni!

Vidovi na muzi~ka izvedba


29/66

29

Koledica, Varvarica,a po nea Vasilica,

edna{ mi e vo godinakako cve}e vo gradina.

Bak{i{, bak{i{, pari~ka.Baba mesi bani~ka,vo bani~ka pari~ka.Dajte edna bani~ka!

Kolede, babo kosten~e!#

Od tvore{tvotona Zapro Zaprov

Zapro Zaprov, roden e 1947 godina. Toj eistaknat makedonski horski dirigent i profesorna Pedago{kiot fakultet vo Skopje.

Svoeto tvore{tvo go naso~il najmnogu voaranìrawe na horska muzika za detski i mladinskihorovi.

Od 1973 godina kontinuirano raboti so detskite horovi Izvor~e# iRazvigor~e#. Osnova~ e na mladinskiot ènski hor Rustiko#.

Vo negovata koncertna kariera ima realizirano nad 2500 koncerti voMakedonija i Svetot. Avtor e na okolu 100 dela. Organizira edukativniseminari od oblasta na pedago{ko-horskata dejnost vo Makedonija, Bugarija iJaponija. Za osoben pridones vo kulturata i umetnosta, dobitnik e na nagradata11 Oktomvri#.

Kolede#

Vo kompozicijata Kolede# se opi{ani koledarskite obi~ai od detstvotona avtorot. Na sred selo se sobirale deca so stap~iwa i yvon~iwa i rano nautroodele po ku}ite, peele koledarski pesni i dobivale: kosteni, orevi, jabolka,bonboni i kola~iwa - koledar~iwa.

Zapro Zaprov

1. Kakov e vidot na kompozicijata Kolede#, spored na~inot naizvedba?

2. Istraùvaj za koledarskite obi~ai vo tvojot kraj.

Zada~i:


30/66

Demonstracija za primer:Muzi~ka asocijacija za prepoznavawe na slu{ani muzi~ki dela.

Aktivnost:

Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe(model asocijacija)

Asocijacijata kako model na izrazuvawe i tvorewe moè ~esto da seprimenuva za otkrivawe na muzi~kite sodrìni:

otkrivawe na naslov na pesna ili muzi~ko delo; otkrivawe na poim od muzi~kata pismenost; otkrivawe na poim od muzi~kiot folklor; otkrivawe na poimi od muzi~kata gramatika i t. n.

Vid i forma na rabota:

Aktivnosta moè da bide grupna ili individualna.

Izrabotka na model na asocijacija na sodrìna od razli~ni temi iliedna tema. Odgovorot od kolonata i kone~niot odgovor ne treba da bidatvneseni.

Otkrivawe na re{enieto na asocijacijata.

30


31/66

31

Johan [trausNa ubaviot sin Dunav#

1. Odredi go vidot na muzi~kata izvedba.2. Po slu{aweto na kompozicijata Na ubaviot sin Dunav# iskaì go

tvoeto doìvuvawe preku likovno ili literaturno izrazuvawe itvorewe.

Zada~i:

Valcerot Na ubaviot sin Dunav#, Avstrijcite go smetaat zaneoficijalna himna.

Dali znaete?

Johan [traus - pomladiot e poznatavstriski kompozitor, dirigent i violinist.Osven valceri komponiral polki, mar{evi,mazurki, opereti i drugi dela.

Kako igra, valcerot mnogu odamna se igralvo selata i gradovite. Vo 19 vek navleguva voaristokratskite saloni i carskite dvorovi iprerasnal vo igra so odmereni i elegantnidvièwa. Klasi~niot vienski valcer, [trausumetni~ki go usovr{il na nivo na koncertnomuzi~ko delo. Negovata tvore~ka inventivnostposebno se zabeleùva vo muzi~kata rasko{nost i

veli~estvenost na valcerite. Vakvata sovr{enaforma za tanc e predizvik za [traus da go sozdadevienskiot valcer, a vo Avstrija da sozdade tradicijaza neguvawe na drugi vidovi tanci.

Na ubaviot sin Dunav#Muzikata na kompozicijata Na ubaviot sin Dunav# e bliska do

slu{atelot, pobuduva ~uvstva na sve~enost, zadovolstvo, raspeanost i poraditoa ja osvoila publikata vo celiot svet.

Johan [traus

Spomenik vo se}avawena kralot na valcerite- [traus (pomladiot)


32/66

32

Demonstracija na izvedba na muzi~ka celina.a) izvedba na muzi~ka celina so melodoski i ritmi~ki instrumentipra{awe?b) izvedba na muzi~ka celina so melodiski i ritmi~ki instrumenti odgovor.Zapoznavawe so na~inot na realizacijata na muzi~koto izrazuvawe itvorewe preku svirewe muzi~ki celini.

Formirawe na ~etiri grupi u~enici.

Tvorime i svirime(Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe preku svirewe na muzi~ki celini)

Aktivnost na nastavnikot:

Nastavnikot ja demonstrira melodiskata muzi~kata celinapra{awe.

Prvata grupa ja povtoruva muzi~kata celina pra{awe, so melodiskiinstrumenti. Nastavnikot ja demonstrira ritmi~kata muzi~ka celina pra{awe.

Vtorata grupa ja povtoruva muzi~kata celina - pra{awe, no so ritmi~kiinstrumenti.Vo prodol`enie na aktivnosta u~enicite treba da svirat zaedno.

Realizacija na aktivnostite:

Aktivnost broj 1.

Borjano, Borjanke


33/66

Nastavnikot ja demonstrira melodiskata muzi~ka celinaodgovor.

Prvata grupa ja povtoruva muzi~kata celina odgovor, so melodiskiinstrumenti. Nastavnikot ja demonstrira ritmi~kata muzi~ka celina odgovor.

Vtorata grupa ja povtoruva muzi~kata celina - odgovor, no so ritmi~kiinstrumenti.

Vo prodolènie na aktivnosta u~enicite treba da svirat zaedno.

Aktivnost broj 2.

Nastavnikot ja demonstrira melodiskata muzi~kata celina pra{awe iodgovor. Prvata grupa ja povtoruva muzi~kata celina pra{awe i odgovor, no somelodiski instrumenti. Nastavnikot ja demonstrira ritmi~kata muzi~ka celina pra{awe iodgovor. Vtorata grupa ja povtoruva muzi~kata celinapra{awe i odgovor, no soritmi~ki instrumenti.

Vo prodolènie na aktivnosta u~enicite treba da svirat zaedno.Ovaa aktivnost moè da se realizira na pove}e izu~eni pesni ili slu{animuzi~ki dela.

Aktivnost broj 3.

33


34/66

Elko, elko(po sluh)

Tuka e igra~katav~era {to ja soniv

mnogu, mnogu igra~ki,mnogu lampioni.

ref: Elko, elko,porasni u{te dve-tri pedi,za da mo`e Dedo Mraz,darovi da redi.

Sne`ana od grankite,

milno mi se smeei mi veli veselo,sekoj neka pee.

ref: Elko, elko...

1. Izraboti ~estitka za Nova godina.Zada~a:

34

Muzika: S. Gajdov


35/66

Zima(po sluh)

Dojde zima sne`na bela ej, haj, haj,mami deca, ~eta cela ej, haj, haj.

Igri, pesni segde e~at tra, la, la,deca mali sanki vle~at tra, la, la.

Dojde zima sne`na, bela ej, haj, haj,radosta e sega cela ej, haj, haj.

1. Opi{i edno zimsko do`ivuvawe{to tebe ti ostanalo vo se}avawe.

Zada~a:

35

S. Dimova


36/66

36

Da se potsetime:

Folklor


37/66

37

Narodni muzi~ki instrumenti

Klasifikacija na narodnite instrumenti

spored na~inot na dobivawe na zvukot

Sekoj region vo Republika Makedonija ima karakteristi~niinstrumenti. Vo centralniot del od Republikata, najzastapeni se zurlitei gajdite vo pridru`ba so malo tapan~e ili dajre. Vo zapadniot del odMakedonija, osobeno vo debarskiot kraj, naj~esti se golemite zurli vopridru`ba na golemiot tapan. Vo isto~nite predeli od Makedonija,omilen instrument e tamburata, a osobeno kemaneto.

DUVA^KI

gajda

zurla

duduk

tamburakemane

utkanon

tarabuka tapan

dajre

{upelka

kaval

@I^ANI

UDARNI


38/66

Slu{ame narodni ora

Makedonskite narodni ora imaat va`no mesto vo na{iot folklor imuzi~kata tradicija. Tie zasluùvaat posebno mesto bidej}i sodràtmelodi~nost, razigranost, karakteristi~en ritam i predizvikuvaatvoshit. Vo niv se izrazeni ~uvstvata i raspoloènijata vo razvojot naop{testveniot i kulturniot ìvot na na{iot narod. Vo zavisnost odstilot, koreografijata i obi~aite povrzani so niv, moàt da se podelat vo

pet regionalni grupi:

Nevestinsko e originalno ènskooro vo koe se prikaùva dostoinstvoto,gordosta i ubavinata na makedonskatanevesta. Iako ima ednostavni ~ekori,stilot na igrawe i prebogatata nosijaostavaat dlabok vpe~atok.

Pridruùvani se so narodnite instrumenti: gajda, zurla, tapan,kaval, tarabuka, ut, dajre ili orkestar ~algii (sostav od klasi~ni, narodni iorientalni instrumenti).

38

narodni instrumenti


39/66

39

Mariovska tresenica e ènskaigra od Mariovo. Inspirirana e odobi~aite na ~ist ponedelnik, den pred

veligdenskite posti, koga se ~istela celaku}a. Ima originalni i bogati nosiii.

Rusalii e obredna ma{ka igra,karakteristi~na za gevgeliskiot region.Se igra za vreme na takanare~enitenekrsteni denovi, me|u Badnik i Boì}.Igrata ima simbolika i ja pretstavuvaborba na dobroto so zloto.

Kopa~ka e izvorno, ma{ko,soborsko oro so trudov karakter. Ima~etiri igra~ki celini: {etanica, sitno,prefrla~ka i kopa~ka. Se igra na celostapalo. Po karakter e brzo itemperamentno oro. Preku igrata seprikaùva obrabotuvaweto na zemjata.

Sretselo e oro karakteristi~no zaPovardarieto. Niz pesni (Ova e selo, Sitenkamen do kamena, Sno{ti te prativ navoda }erko, [to sobor mi se sobralo) i igri

se pretstavuva sekojdnevniot selski ìvot islu~uvawata na sretselo kako centar nasocijalniot ìvot na mladite.

Tropnalo oro ima me{ana

koreografska postavenost. Istoimenata,narodna pesna od Skopsko e inspiracijada se sozdade ova oro. Toa ja prikaùvaveselbata na mladite koi se nadigruvaati go dolovuvaat sretselskiot prostor.

1. Slu{ajte ora po izbor.2. Imenuvajte gi narodnite instrumenti {to gi prepoznavte vo

muzi~kite primeri.3. Obidete se da go zaigrate oroto {to go znaete.

Zada~i:


40/66

Muzi~ki folklor(narodni muzi~ki instrumenti)

Vo organizacija na proektna aktivnost potrebno e da se sprovedatslednite ~ekori:

zapoznavawe so proektnite aktivnosti; istra`uvawe i pribirawepodatoci za narodnite muzi~ki instrumenti;

formirawe grupi, spored afinitetite na u~enicite.

I ~ekorPlanirawe i organizirawe

pribirawe materijali (sliki od instrumenti, sliki od narodniinstrumentalni sostavi, audio-snimki, zapisi od intervju, video-snimki,zapisi od muzi~ki nastani, izrabotka na album, audio CD ili prezentacija voPowerpoint);

sreduvawe i selektirawe na materijalot.

II ~ekorIstra`uvawe

odbirawe model na prezentacija; tehni~ko ureduvawe; estetsko ureduvawe.

III ~ekorUreduvawe

usna prezentacija so demonstracija na audio snimki; prezentacija so hameri i audio snimki; video prezentacija vo Power Point, so muzi~ka pozadina; izrabotka na kniga-album; drug vid na prezentacija po izbor na u~enikot.

IV ~ekorPrezentirawe

40

uspe{na prezentacija.

V ~ekorO~ekuvani rezultati


41/66

41

Zurla

Maram~e se vrti belo

vo grad i vo selo.Zurli na oro kanat

mlado i staro da stanat.

Zurlata e duva~ki instrument so mnogu glasen i proniknuva~ki zvuki re~isi sekoga{ e pridru`uvana so tapan. Napravena e od oreovo, slivovo ilidrugo drvo.

Osnovni delovi na instrumentot se: konusna cevka, slavec i mednik.

Konusnata cevka ima osum melodiski otvori, sedum na prednata strana i edenza palecot na zadnata strana, kako i izduvni dupki pri dolniot del. Slavecote kratka cevka vo forma na bukvata T#. Vo dolniot del, koj e izre`an na dvemesta edno do drugo, e smesten mednikot. Toj se sostoi od pokuso limeno cev~e,vsadeno vo centarot na limena kru`na plo~ka. Na gorniot kraj na cev~eto senavlekuva dvojazi~na piska od trska, pricvrstena na dolniot kraj.

Tonot se proizveduva so duvawe vo dvojazi~nata piska od trska. Na tojna~in se vnesuva vozduh vo instrumentot pri {to se sozdava ton. Sootvorawe i zatvorawe na otvorite so prstite od dvete race, se dobivaattonovi razli~ni po visina.

Dali znaete?

Makedonsko oro#, vo ispolnuvawe na Goce Dimovski.Preporaka za slu{awe:

@eqko Destanovski Goce Dimovski

zurla

T. Nankova

Instrumentot Zurla, kaj Albancite se narekuva - surqa,kaj Turcite - zurna, a kaj Romite - surla.


42/66

Kaval

Jas sum od jasenovo par~eKaval~e so tenko vrat~e,

za maliot Stojan~e dar~evo planina ov~ar~e.

Kavalot e duva~ki instrument od tipot nadol`ni flejti, otvoreni nadvata kraja. Se izrabotuva od jasenovo drvo, bogato ornamentiran po celatadol`ina. Na sekoj kaval ima osum melodiski otvori, sedum na prednata

strana i eden za palecot na zadnata strana.Pri svirewe kavalot se dr`i so dvete race. Se duva na gorniot

zaostren otvor, taka {to ustata opfa}a samo del na otvorot za duvawe.Kavalot zvu~i toplo i ta`no. Porano bil samo ov~arski instrument. Seupotrebuval kako par kavali, od koi edniot ja vodi melodijata, a drugiotima uloga na pridru`ba. Po Vtorata svetska vojna, kavalite se koristatkako melodiski ansamblovi instrumenti vo razli~ni instrumentalnisostavi.

Angele Dimovski i Stef~eStojkovski se poznati izrabotuva~ina narodni instrumenti. Dokaz zanivnata posvetenost i qubov konnarodnite instrumenti e nivnatainstrumentalisti~ka dejnost.

Dali znaete?

Oro vo ispolnuvawe na Angele Dimovski.Preporaka za slu{awe:

Angele Dimovski

na~in na svirewe

kaval

42

T. Nankova


43/66

Gajdarka, mev, br~alo, duvalo,za svirewe ne treba gudalo.

Gajdar~e, gajda, gajde,ako ne sviram nema fajde.

Gajda

Kon krajot na mesec maj, odnosno na po~etokot na juni, vo selo Dolneni,prilepsko, se odrùva Festival na narodni instrumenti PeceAtanasovski#. Vo prvite 22 godini Festivalot go nosel imeto nanajgolemiot sobira~ na narodni umotvorbi, prilep~anecot MarkoCepenkov.

Dali znaete?

Pajdu{ko oro vo ispolnuvawe na Pece Atanasovski.Preporaka za slu{awe:

Pece Atanasovskisvira~ na

festivalotvo s. Dolneni

43

T. Nankova

Gajdata e dvoglasen, tradicionalen, makedonski, naroden, duva~ki

instrument. Se drì pod raka i odvreme - navreme se polni so vozduh.Instrumentot se sostoi od ~etiri dela: mev, gajdarka, duvalo i br~alo.

Koàta ili mevot na gajdata e osnoven i najprepoznatlivdel. Napraven e od {tavena ov~a ili kozja koà.

Gajdarkata e muzi~ki najeksponiran del naovoj instrument. Se izrabotuva od drvo: dren, jasen, javor, {im{ir (zelenika) i od drugo drvo.Ima sedum otvori na liceto i eden otvor na opa~inata za palecot.Koga se sviri, instrumentot se drì so dvete race. Na gajdarkata se

izveduva glavnata melodija (prv glas).Duvaloto sluì za polnewe na mevot na gajdata so vozduh .Toa e

trkalezno drveno cev~e dolgo 100 mm i izraboteno e vo razni formi.Br~aloto e napraveno od tri dela koi se spojuvaat. Negovata golemina

iznesuva od 550 - 750 mm. Toa proizveduva kontinuiran ton (vtor glas).Dodeka se sviri na gajdata, br~aloto moè da bide prefrleno preku ramo,desna raka ili da ima sloboden pad.

duvalo

mev

br~alo

gajdarka


44/66

[upelka

Na sred selo ~e{ma {arena,na sred selo voda studena,

po pole zelen klasod {upelka nadaleku se slu{a glas.

[upelkata e tradicionalen makedonski, naroden, duva~ki instrument,sli~en na kavalot, no po dol`ina e pokratka. Se pravi od oreovo, drenovo,jasenovo ili javorovo drvo.

Ima {est otvori i stesnuvawe na vozdu{niot stolb pri gorniot kraj.Tonot se proizveduva so duvawe vo gorniot otvor na instrumentot. Sootvorawe i zatvorawe na otvorite so prstite od dvete race, se dobivaattonovi razli~ni po visina. Dodeka se sviri, {upelkata se dr`i pod agol od45. Naj~esto se koristi kako solisti~ki instrument vo pridru`ba sodrugi instrumenti. Vo predanijata e poznat kako ov~arski, solisti~kiinstrument.

Arapite upotrebuvaat instrument so istaforma kako na{ata {upelka, nare~en gasba,{to zna~i trska#. Ovie dva instrumenti poforma i na~in na proizveduvawe na ton seskoro isti.

Dali znaete?

Melodija za solo-izvedba na {upelka.Preporaka za slu{awe:

delovi od iskopana {upelkasvira~ na {upelka

44

{upelka

T. Nankova


45/66

Duduk

Na mene se sviri lesnoza{to imam grlo tesno.

Sviram na dve oktavi,toa se dudu~iwa pravi.

Melodija vo ispolnuvawe na duduk.Preporaka za slu{awe:

dudu~e

duduk

Dudukot e tradicionalen makedonski, naroden, duva~ki instrument,so zaramnet kraj. Se izrabotuva od jasenovo, javorovo ili nekoe drugo drvo.Ima forma na cilindar so presek od 25 do 30 mm. Se izrabotuva vo dve

golemini: mal duduk so golemina od 240-400 mm. (dudu~e) i golem duduk sogolemina od 700-780 mm. (duduk). Dudukot e ~esto zastapen vo narodnatainstrumentalna muzika vo Makedonija. Zvukot mu e ~ist i prijaten. Prisvirewe se dr`i so dvete race, vertikalno pred sebe. Se broi vo ov~arskitesolisti~ki instrumenti. Vo Makedonija e masovno rasprostranet vo siteoblasti.

Stef~e Stojkovski

45

T. Nankova

1. So upotreba na IKT napravi album na duva~ki narodni instrumenti.Zada~a:


46/66

Od tvore{tvotona @ivoin Gli{i}

Eden od najprepoznatlivite sovremenimakedonski kompozitori e @ivoin Gli{i}. Roden e1954 godina vo Skopje. U{te od ranite godinizapo~nuva so muzi~ka edukacija. Na po~etok svirigitara, pa pijano i truba.

Diplomiral i raboti na Fakultetot za muzi~kaumetnost vo Skopje, kako profesor na otsekot zamuzi~ka teorija, pedagogija i kompozicija.

Od samiot po~etok negovata muzi~ka orientacijase dviì kon zapoznavawe i usovr{uvawe na xez-tehnikite, pa pokrajklasi~nata teorija toj posvetuva golemo vnimanie i vo prou~uvaweto naxezot i ju`noamerikanskata muzika.

Negovoto tvore{tvo izobiluva so vokalni, instrumentalni ivokalno-instrumentalni dela. Naj~esta inspiracija e bogatiot makedonskimuzi~ki folklor koj niz sovremen kompozitorski jazik i so isklu~itelnopoznavawe na xez-tehnikite zazvu~uva vo bogati harmonii.

Denot na Jana, tancot na Jana#

Inspiracija za sozdavaweto na kompozicijata Denot na Jana, tancotna Jana# (Jana's day Jana's dance) e makedonskata igraorna tradicija. Osnovniotmotiv e Janino oro. Vo izvorniot i baven po~etokot na narodnoto oro sepojavuva rasko{niot zvuk na gajdata, pridruèn so zvukot na kavalot iì~anite instrumenti. Blagoto kre{endo vo zvukot na gajdata ja najavuva

ritmi~kata razdviènost koja dava nova sveìna na interpretacijata.Vo kompozicijata Denot na Jana, tancot na Jana#predizvik zaslu{atelot e nesekojdnevniot instrumentalen spoj i zvukot na kavalot,gajdata, tamburata, klavijaturite, bas gitarata i udarnite instrumenti.

Ovaa kompozicija e izvedena na festivalot Ohridsko leto - 2008.

46

@ivoin Gli{i}

1. Voo~i gi i imenuvaj gi narodnite instrumenti vo kompozicijataDenot na Jana, tancot na Jana#.

Zada~a:


47/66

47

Vinoìto(slu{ame i peeme pesna za prirodata)

refren:

Vinoìto, vinoìto,baba veli yunica.Vinoìto,na nebo i vsapunica

So kakva ~etkasiniloto se boi?Ba{ takva slikatamu da stoi.

Prekrasni boineboto kroi,sonce {to gree,ptica {to pee.

Muzika i tekst: Risto Samarxiev


48/66

Likovno i literaturno izrazuvawe(vinoìto so boi na tonskiot rod)

48

Nastavnikot demonstrira slika na vinoìto - simbol natonskiot rod - dur, so potemni boi i slika na vinoìto- simbol na tonskiot rod - mol, so posvetli boi.

Doìvuvawe na tonskiot rod na slu{anoto delopreku likovno izrazuvawe i tvorewe Vinoìto#.

Aktivnost na nastavnikot:Demonstracija na muzi~ki primeri vo durski i molski tonalitet;

Vo prodolènie na aktivnosta sledi:

Aktivnost na u~enikot:Izrabotka na crte` - vinoìto vo potemni boi, simbol za doìvuvawena durski rod;

Izrabotka na crte - vinoìto vo posvetli boi, simbol za doìvuvawena molski rod.

Individualna prezentacija na izrabotkite na u~enikot.

Diskusija i vrednuvawe na prezentacijata.

Aktivnost:

Ovaa aktivnost moè da se realizira i vo sodrìni od nastavnatatema peewe pesni.

Preporaka:


49/66

49

Tamburata e tradicionalen, makedonski, naroden, ì~an instrument.Instrumentot go donele Turcite vo Makedonija okolu 14-tiot i 15-tiotvek. Se izrabotuva od lipovo, javorovo, kru{kovo i drug vid na drvo.

Tamburata e sostavena od tri dela: korpus (telo), vrat i glava.Korpusot se izrabotuva vo forma na konus so zaoblen vrv i vo forma

na prese~ena kru{ka. Vratot e dolg i tenok so dolìna od 360 - 500 mm. Naglavata se vgradeni ~iviite na koi se pricvrsteni ìcite.

Tamburata pri svireweto se drì vo horizontalna polo`ba i zavrtena nalevata strana. Zvukot se dobiva koga so desnata raka i so pomo{ na trzalica sesviri po ìcite. So pritiskawe na ìcite so prstite od levata raka seproizveduvaat tonovi razli~ni po visina. Vo narodnata instrumentalnatradicija tamburata se upotrebuvala kako solo - instrument a vo ponovovreme i kako ansamblov instrument. Mnogu ~esto so ovoj instrument bilepridruùvani i narodnite pesni. Vo orskata tradicija bila del odansamblite sostaveni od gajda, tapan, tambura i kemane.

Kompozicija za solo-tambura vo izvedba na Dragan Dautovski.Preporaka za slu{awe:

Ta`ni zvuci leamza anamata pesna peam.

Za qubovta tolku ~istaza na{ata qubov ista.

perce(trzalica)

na~in nadrèwe perce

- trzalicaDragan Dautovski

Tambura

Tamburata e najrasprostraneta vo Isto~naMakedonija, pa ottamu dobiva makedonskoimelitarka i ~etvorka.

Dali znaete?

T. Nankovatambura


50/66

Kemane - gusla e guda~ki instrument so kru{kovidna forma na koj sezategnati tri ìci (struni). Postoi vid na kemane so ~etiri ìci. Seizrabotuva od edno par~e drvo so tri konstrukciski delovi: krutna

(korpus), vrat ({ija) i glava, od oreovo, javorovo ili drugo drvo.Zvukot se dobiva koga so desnata raka so pomo{ na gudaloto se vle~epo ìcite. Gudaloto moè da bide pravo ili svitkano vo forma na lak, sovrv i àbica na koja se zategnati vlakna od kowska opa{ka. So pritiskawena ìcite so prstite od levata raka, se proizveduva razli~na visina natonovite. @icite se postaveni na razli~na visina, taka {to moè da sesviri na dve ìci istovremeno. Na prvata i tretata ìca se ispolnuvamelodijata, a na vtorata ìca, leè~kiot ton.

Za vreme na svireweto, kemaneto se drì vo vertikalna ili kosapolo`ba, naklonet na desnata strana. Kemaneto se koristi kakopridru`nik na narodnite pesni, a retko i kako solisti~ki instrument.

Kompozicija za solo-izvedba na kemane.Preporaka za slu{awe:

Kemane tivko {umi,tivko {umi, pesna lee.

Bela Rada platno beli,platno beli, pesna pee.

Kemane

]amenxe# e ime na triì~en guda~ki instrument soista forma kako i kemaneto, koj e karakteristi~enza Turcija, Iran, Sirija, Arabija i dràvi naAfrikanskiot kontinent...

Dali znaete?

50

kemane

kemane so gudaloi ~etiri struni

(ìci)

gudalo za kemane

T. Nankova


51/66

Narodna pesna Tri godini stanaa#, vo pridru`ba na orkestar ~algii.Preporaka za slu{awe:

Kompozicija za solo - izvedba na kanon.Preporaka za slu{awe:

Kanon e ì~an instrument. Ima pravilen trapezoiden korpus (forma).Naj~esto se izrabotuva od javorovo drvo. Trapezoidniot korpus na kanonot ezatvoren so mala {tica od smreka i kozja koà. Nad kozjata koà e postavenpotpira~ (magarence) za strunite, potpren na ~etiri mesta. Nad koàta ima

smrekovo {ti~e koe go pokriva korpusot. Na nego se zategnati od 24 do 27 ici,grupirani po tri vo eden red.Zvukot se proizveduva so udirawe po strunite so metalni naprstoci.

Kanonot e virtuozen solisti~ki instrument. Vo Makedonija go doneleturskite patuva~ki ~algaxiski grupi.

Kanon pee vo kitna gorai ora~ rano na niva ora!So nego pesni se pravat

Kanonot da go slavat!

Kanon

51

kanon

Ut e instrument so ìci od persisko-arapsko poteklo. Imame{lesto-kru{kovidno telo. Kaj nekoi od niv, vratot e pokratok, a kaj

nekoi podolg. Na nego e glavata so ~ivii so koi se zategnuvaat strunite(ìcite). Brojot na ìcite e razli~en i se dviì me|u osum i dvanaeset.Zvukot se proizveduva koga so desnata raka i so pomo{ na trzalica, se

sviri po ìcite. So pritiskawe pak na ìcite so prstite od levata raka,se dobiva razli~na visina na tonovite. Vo instrumentalnata praktika,utot naj~esto se sre}ava kako ansamblov instrument, vo sostav na ~algiite.Utot se upotrebuva i kako solisti~ki instrument.

Utot kreva vreva, tamu i tuka.Neka nov den se ra|a,

neka ìvot ~uka,i zora da puka!

Ut

ut

T. Nankova

T. Nankova


52/66

Eden od starite tradicionalni, albanski narodniinstrumenti e Lahuta. Naj~esto se izrabotuva od javorovo, nomoè i od drug vid drvo. Sostaven e od telo - koe od prednata strana epokrieno so rastegnata koà. Ima dolg vrat, na krajot zavr{uva so glava,izrezbana vo forma na glava na kow, orel ili sokol. Instrumentot imasamo edna ìca. Tonot se dobiva so vle~ewe na gudaloto po ìcata so desnata

raka. So pritiskawe na ìcata, pak, so levata raka, sedobivaat tonovi razli~ni po visina. Pri svirewe,instrumentot lahuta se drì vertikalno, potpren nakoleno ili vo skut.

Lahutata ima ostar i dramati~en zvuk.

îftelija e tradicionalen, albanski, naroden, ì~an instrument.Na albanski jazik ifteli zna~i par#, pa zatoa i instrumentot go dobilimeto ~iftelija.

Sostaven e od tri dela: trup, dolg vrat i glava. Na glavata senao|aat dve ~ivii koi sluàt za {timawe. Ima dve ici. Ednata icaproizveduva ponizok ton i sluì za pridru`ba, dodeka vtorata ìcaproizveduva povisok ton i na nea se sviri melodija.

Zvukot se dobiva koga so desnata raka i so pomo{ na trzalicase sviri po ìcite. So pritiskawe na ìcite so prstite od levataraka se proizveduvaat tonovi razli~ni po visina.

îftelija

52

lahuta

na~in na svirewe Kompozicija za solo izvedba na lahuta.

Preporaka za slu{awe:

Kompozicija za solo-izvedba na ~iftelija.Preporaka za slu{awe:

Lahuta

~iftelija

So gudalo po ìca se vle~ei pesnata na lahutata te~e.

Tonovi ostri taa vadiza borbite na junaci mladi.

T. Nankova

Trup, vrat i glavaimam vita stava.

îftelija so yvonliv glasmelodija za site nas.

T. Nankova


53/66

[arkija e u{te eden tradicionalen, albanski, naroden instrument,od grupata ì~ani instrumenti.

Se sostoi od tri dela: telo, vrat i glava. Teloto ima kru{kovidnaforma so nekolku mali i eden pogolem otvor. Vrat koj e dolg okolu 50 sm iima 12 pragovi. Na glavata na {arkijata ima ~ivii koi se nao|aat napredi od strana. [arkijata ima 5, 6 ili 7 ìci. Na najvisokata ìca se sviri

melodijata, dodeka drugite ìci sluàt za pridru`ba.Zvukot se dobiva koga so desnata raka se trza po ìcite, a so pritiskawe na

ìcite so prstite od levata raka se proizveduva melodija.Instrumentot {arkija po forma e sli~en na dvoì~nata ~iftelija, a

ima yvonliv zvuk kako turskiot saz.

[arkija

Xura Saz e tradicionalen, turski, naroden ì~an instrument, najmal odsemejstvoto instrumenti Baglama. Se izrabotuva od dudinka, smreka, buka, orevili drug vid drvo. Dolìnata na instrumentot moè da bide od 50- 70 sm.

Se sostoi od tri dela: telo, vrat i glava. Teloto ima kru{kovidna forma.

Vratot e dolg i na nego leàt tri para ìci. Na edniot par ìci se sviriglavnata melodija dodeka drugite dva para ìci sluàt za pridru`ba. Naglavata na xura sazot se nao|aat ~iviite koi sluàt za {timawe.

Tradicionalniot na~in na svirewe na sazot e so prstite od desnata raka,dodeka profesionalnite svira~i upotrebuvaat trzalica.

Xura Saz

53

Izrabotka na [arkija

Kompozicija za solo-izvedba na ~iftelija.Preporaka za slu{awe:

{arkija

xura saz

Pritisni gi ìcite so levata raka{arkijata }e dade muzika {to se saka

Tonovi ne`ni za qubov pesnaza srce {to mi pleni edna Vesna.

T. Nankova

T. Nankova

Kompozicija za solo izvedba na {arkija.Preporaka za slu{awe:

1. So upotreba na IKT napravi album na ì~ani narodni instrumenti.Zada~a:

Xura Saz se slu{a{iri pesna za du{a.

So prstite od desnata rakasviram i peam za toj {to me saka.


54/66

Johanes BramsUngarski tanc#

1. Odredi go vidot na muzi~koto delo spored na~inot na izvedba.2. Izberi partner i tancuvaj vo ritamot na ~arda{ot.

Zada~i:

Johanes Brams e germanski kompozitor,dirigent i pijanist koj ìveel i tvorel vo 19vek. Poteknuva od siroma{no semejstvo i poraditoa od mladi godini svirel i zarabotuval zaìvot. Komponiral pesni, horski kompozicii,no i instrumentalni tvorbi. Odrùval koncertivo Germanija i vo drugi evropski zemji.

Po karakter bil vesel, srde~en i prijatelski raspoloèn. Sakal dadrugaruva i so najmladite qubiteli na muzikata - decata.

Germanskoto narodnoto tvore{tvo i tvore{tvoto na drugite narodi,osobeno narodnite pesni, mnogu ~esto bile inspiracija vo negovototvore{tvo. Zatoa negovite kompozicii izobiluvaat so melodii odslovenskiot i ungarski muzi~ki folklor.

Ungarski tanc br.5#

Tancot na ungarskite Romi, nare~en ârda{, e osnovata za sozdavawena ovaa kompozicija. Veli~estveniot zvuk na orkestarot i temperamentniotritam, akcentiran so udarnite instrumenti, na momenti go ostavaslu{atelot vo is~ekuvawe i sozdava veselo raspoloènie.

Vtorata celina na tancot, vo smiren ritam, ja najavuva reprizata napopularnata melodija koja sve~eno i vpe~atlivo ja zaokruùva kompozicijata.

ârda{ e ungarskitradicionalen tanc vo 2/4 takt.Toa e temperamentna igra vo

brzo tempo, ~estopati zastapenavo tvore{tvoto na ungarskitekompozitori i kompozitoritena drugite zemji.

Johanes Brams

igra ârda{#

54


55/66

Tapanot e tradicionalen, makedonski, udaren instrument napraven odbukovo, oreovo ili kostenovo drvo.

Go sre}avame naj~esto vo dve golemini: golem, imenuvan kako tapan imal tapan, imenuvan kako tapan~e. Obra~ot na tapanot e izrabotennaj~esto od bukovo, oreovo ili kostenlivo drvo. Na dvete strani odobra~ot e optegnata {tavena ov~a ili kozja koà, zategnata so jaìwa koidijagonalno go povrzuvat edniot so drugiot obra~.

Zvukot na tapanot se dobiva so udirawe po zategnatata koà, sospecijalno izraboteni udiralki nare~eni kukuda i pra~ka.

Kukudata se pravi od oreovo drvo i po forma nalikuva na lule.Pra~kata e tenka i se izrabotuva od ku~e{ki dren ili vrba.

Tapanot se pricvrstuva za remen koj se prefrla preku levoto ramo, vopozicija da moè da se udira od dvete strani. Tapanot naj~esto se upotrebuvakako pridruèn instrument.

Kompozicija za solo-izvedba na tapan.Preporaka za slu{awe:

Na sred selo tapan ~uka,tapan ~uka, rum-dum dum.

Opa, opa dedo kle~iopa opa, tapan e~i.

tapan

izveduva~i na tapan i tambura ~lenovi na KUD

Tapan

55

T. Nankova


56/66

Dajreto e udaren instrument i se koristi za odrùvawe na ritam.Se sostoi od dva dela: membrana i drven obra~. Membranata na dajreto e

napravena od {tavena kozja koà, optegnata vrz drven obra~. Na obra~otlabavo se postaveni metalni plo~ki vo parovi.

Zvukot se proizveduva so naizmeni~no udirawe po koàta, so levatai desnata raka. Koga svira~ot udira po dajreto so ra~niot zglob i prstite,

tie proizveduvaat kus i yvonliv zvuk.Se upotrebuva kako solisti~ki i ansamblov instrument vo orkestar

~algii, zaedno so instrumentite gajda i tarabuka. Dajreto se koristi vomuzikata na site kulturni zaednici vo Republika Makedonija.

Kompozicija za solo-izvedba na tarabuka.Preporaka za slu{awe:

Kompozicija Vrbice vrbo zelena#, vo pridru`ba na dajre.Preporaka za slu{awe:

Jas sum Daf, me vikaat dajre.Me udiraat so raka do sabajle.

Praporcite mi yveckaat,pa srcata im gi peckaat.

Dajre

Koga Dime na tarabuka ~ukasosedite se àlat na buka.V ~as se budam i jas

pa e~i pesna na glas.

Tarabuka

dajre

tarabuka

na~in na svirewe

na~in na svirewe

56

T. Nankova

T. Nankova

1. So upotreba na IKT napravi album na udarni narodni instrumenti.Zada~a:

Tarabukata e arapski udaren instrument. Izraboten e od glina i imaforma na vazna.

Sostavena e od dva dela: goren i dolen del. Gorniot del e so {iroka

kru`na povr{ina, zatvoren so {tavena koà. Dolniot del e prazna cevka,pro{irena pri krajot.Tonot se proizveduva so udirawe po zategnatata koà, naizmeni~no

so levata i desnata raka. Denes tarabukata ~esto se koristi kako ritmi~kiinstrument i vo razli~ni sostavi na narodni orkestri.


57/66

Ajde Milke da begame(po sluh)

V na{e selo Male{evood tri strani sonce greeMilkano . . .

Od tri strani sonce greeod ~etvrta mese~ina.Milkano . . .

narodna

57

Male{evijata se nao|a vo isto~niot del na Republika Makedonija,opkolena so Male{evskite Planini. Bogatstvoto od bukovi, borovii dabovi {umi go odredile i nejzinoto ime Male{ - planina#. Ovdeprirodata so maj~inska nesebi~nost go daruvala sekoj svoj segment.Gletkata {to ja nudi ovoj predel e kako od skazna: beskrajno zeleniloi besprekorno ~ista okolina.Pesnata Ajde Milke da begame# e obele`je na folklornata muzi~katradicija i narodnata pesna vo male{evskiot kraj.

Dali znaete?


58/66

58

Si be{e edna{ edno vreme


59/66

Od tvore{tvoto na Frederik [openMazurka vo B-dur#

Frederik [open (Frdric Chopin 1810-1849) eeden od najgolemite polski kompozitori zapijano. Po majka bil Poljak, a po tatkoFrancuzin. Vo tatkovinata go smetale za ~udo oddete, no na dvaesetgodi{na vozrast ja napu{til inikoga{ pove}e ne se vratil nazad. Vo Pariz sozdalkariera kako u~itel, izveduva~ i kompozitor.

[openovata muzika za pijano e so prepoznatliv

stil i univerzalen muzi~ki jazik. Negovotosvirewe bilo blagorodno i prosledeno so silni~uvstva i emocii.

[open ne raskaùval prikazni, ne slikal sceni, tuku ostavalslu{atelot li~no da ja doìvee muzikata.

Frederik [open

Muzej - ku}a vo @elezova Vola

59

Vo Var{ava sekoja petta godinase odrùva me|unaroden koncertna pijanisti vo ~est na Frederik[open. Za ovoj golem kompozitorsnimen e filmot Pesna vose}avawe na ìvotot na [open#.

Dali znaete?

Mazurka

Mazurka e polska narodna igra vo tridelen takt i se igra vo parovi.

Prepoznatliva e po veseliot karakter i pottropnuvawata za vreme na igrata.Mazurkata ima punktiran (naglasen ritam), naj~esto na tretoto vreme.

Eden del od tvore{tvo na [open go so~inuvaat zbirki na igri: mazurki,polonezi i valceri. Ovie se prepoznatlivi tvorbi za polskata muzika niz koiprovejuvaat folklorni elementi.

Mnogu ~esto vo negovite klavirski kompozicii se stilizirani pove}e

vidovi na narodni igri.

Primer:


60/66

Mojata Boni preku okeanot

60


61/66

61


62/66

Peeme za na{ite prosvetiteli

Bra}ata Kiril i Metodij seosnovopolo`nici na slovenskata pismenostvo IX vek.

Kiril ja sozdal prvata slovenska azbuka,Glagolica, koja ima 38 bukvi i zaedno sonegoviot brat Metodij gi prevele prviteknigi od gr~ki na staroslovenski jazik.

So misionerskata dejnost ja {irele iSlovenskata pismenost niz site slovenski

zemji.Sledbenici na kirilometodievskotodelo so grupa u~enici koi ja prodol`ilenivnata blagorodna rabota.

Sveti Kiril i Metodij(po sluh)

Vie solunskite bra}a,u~iteli na{i prvi,narodot vie go u~evte,napred so kniga da vrvi.

I kako sonceto svetlove~no od nebo da sjae,taka sred narod slavjanski,deloto va{e }e trae.

muzika: T. Radevski

62

Sv. Kiril i Metodij


63/66

So pesna na odmor

Letame#

(slu{ame i peeme po sluh)

Ba{ e dobro da si p~elada gi dopre{ site boi,ba{ e dobro da si oblak{to na sino nebo stoi.

Ova detstvo leta, letasite zemji da se minat,da gi vidi site ~uda

od Ekvador, pa do Kina.

refren:Letame, letame, letame

pesna ni sledi let,letame, letame, letamepesna nosime niz svet.

muzika: Boro Majdanactekst: Ognen Nedelkovski

63


64/66


65/66

Pro{iruvawe na obemot na tonovite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5Mestopolo`ba na tonot si - h (malo) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6

Za site nas (pesna za tatkovinata) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Mestopolo`ba na tonot la - a(malo) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8Tonski rod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9a-moll skala priroden vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10Peeme i svirime vo C-dur i a-moll priroden vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12Volfgang Amadeus Mocart Turski mar{# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13Intervali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14Interval terca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15Interval kvarta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16Melodiski ve`bi so intervali terca i kvarta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17

Od noviot svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18Interval kvinta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Melodiski ve`bi i pesni so interval kvinta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21Interval seksta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22Melodiski ve`bi i pesni so interval seksta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23Interval septima . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24Melodiski ve`bi i pesna so intervali septima . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25

Esen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26[e}erna melodija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27

Vidovi na muzi~ka izvedba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28Od tvore{tvoto na Zapro Zaprov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29

Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe (model asocijacija) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30Johan [trausNa ubaviot sin Dunav# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31Tvorime i svirime (muzi~ko izrazuvawe i tvorewepreku svirewe na muzi~ki celini) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32

Elko, elko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34Zima . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35

Folklor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36Narodni muzi~ki instrumenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37Slu{ame narodni ora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38Muzi~ki folklor (narodni muzi~ki instrumenti) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40Zurla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41Kaval . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42Gajda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43[upelka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Duduk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45Od tvore{tvoto na @ivoin Gli{i} . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46

Vino`ito . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47Likovno i literaturno izrazuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48Tambura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49Kemane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .50Kanon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51

SODR@INA


66/66

Ut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51Lahuta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52^iftelija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52[arkija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53Xura Saz . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53

Johanes Brams Ungarski tanc# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54Tapan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55Dajre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56Tarabuka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56

Ajde Milke da begame . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57Si be{e edna{ edno vreme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58

Od tvore{tvoto na Frederik [open (Mazurka vo B-dur) . . . . . . . . . . . . . . . .59Mojata Boni preku okeanot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60

Peeme za na{ite prosvetiteli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .62Letame# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63

Documents

Muzicko 6 Mak