8/9/2019 MZP sodbe

1/9

1

1. Martin Peters Bauunternehmung GmbH proti Zuid Nederlandse Aannemers(34/!"

Obveznosti, katerih predmet je plailo doloene vsote denarja in ki temeljijo na odnosu lanstva, kiobstaja med zdruenjem in njegovimi lani, je treba obravnavati kot pogodbene zadeve v smislu 1.Odst. 5. l.! ".

# zvezi s tem je nepomembno, ali sporne obveznosti izhajajo neposredno iz pristopa, ali pa so rezultatene ali ve odloitev organov zdruenja.

$%ojem pogodbene zadeve je treba obravnavati kot samostojen, avtonomen pojem, interpreta&ija jeneodvisna od na&ionalnega prava, pri razlagi se upo'teva v prvi vrsti ureditev in &ilji (onven&ije. )ata nain se v najveji moni meri zagotovita enakost in enotnost pravi&, ki izhajajo iz (onven&ije zadrave pogodbeni&e in zaineteresirane osebe, da tega pojma ne razlagajo kot preprosto napotilo nanotranje pravo ene ali druge drave.*

!. Ar#ado proti Ha$illand (%/&"

+ gre za od'kodnino zaradi neupravienega prenehanja dristribu&ijskega razmerja

+ pojem pogodbena zadeva iz 1. Odst. 5. l. ! " je treba razlagati avtonomno, ob upo'tevanjuzlasti splo'ne ureditve in &iljev ! ", z namenom zagotoviti njeno enotno uporabo v vseh dravah

pogodbeni&ah, bist$ena 'e tore' a$tonomna ralaga ) *i 'e neod$isna od na#ionalnega pra$a)pomembna 'e a$tonomna ralaga tega po'ma) tu ne gre tore' a napotilo na na#ionalno pra$o

ene ali druge ade$ne dr+a$e

3. ,a*ob Handte - o. GmbH proti raitements ... (M0" ( !2/%1"

odi'e -! da razlago, kdaj gre za zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji, takrat kadar obstaja

prostovoljna obveznost med eno in drugo stranko.(aj pa, e gre za prenos pogodbe na drugo osebo )i zadeva v zvezi s pogodbenimi razmerji, ker dosporazumnega prevzema pogodbenih obv. )i pri'o////

4. a##oni (334/"

(aj pa obveznosti iz pogajanj za sklenitev pogodbe 0u 'e ni zaveze, zato se ne uporabi l. 51 ! "$zadeva v zvezi s pogodbenimi razmerji*. )i 2orum &antra&tus. #elja stali'e, da pogajanja ne sodijo vzadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji.

5. 677er proti 8antner (3/1"

(aj pa spori glede neobstoja pogodbe 1. Odst. 5. l. ( $zadeva v zvezi s pogodbenimi razmerji.!gotoviti je potrebno glede na standard gotovosti ali pogodba obstaja ali ne, e se ugotovi, da obstaja,se uporabi l 5. 1. Odst. 0udi, e se kasneje ugotovi, da pogodba ne obstaja.

2. 9e Bloos proti Bou:er (14/&2"

)a kratko3 odi'e poda avtonomno razlago pojma kraja izpolnitve zadevne obveznosti v lenu 5$1*$a* !". 0o je kraj, kjer je treba izpolniti pogodbeno obveznost, na neizpolniti katere tonik opira svojzahtevek $torej obveznost, ki je predmet spora*. 1. 0oko 5. l. (onven&ije ni mogoe razlagati kakorda se nana'a na katerokoli obveznost, izhajajoo iz zadevne pogodbe4 z izrazom obveznost se

navedeni len nana'a na pogodbeno obvetnost, ki tvori temelj predmeta tobe.

1

8/9/2019 MZP sodbe

2/9

2

&. ustom Made proti 0ta;a (!/%!"

1.toko 5. l. (onven&ije je treba razlagati tako, da je v primeru zahtevka za plailo, ki ga jedobavitelj vloil zoper svojega odjemal&a na podlagi pogodbe o proizvodnji in dobavi, kraj izpolnitveobveznosti plaila treba doloiti na podlagi materialnega prava, ki je uporabno za sporno obveznost

skladno s kolizijskimi normami sodi'a, ki odloa o zadevi, tudi e so skladno s temi normami zapogodbo uporabne dolobe, kakr'ne so vsebovane v -notnem zakonu o mednarodni prodajipreminin, priloenem aa'ki konven&iji z dne 1. 6ulij 1789.

$:li je taka re'itev vedno primerna ; primer a4 uporabila se je toka $a*, zakaj,e gre za prodajo blaga %rimer je iz l. 7?, u ni veljala, v veljavi je bila (, ki je imela zgolj toko$a* in ni imela toke $b*. @anes bi 'lo pod toko a.*

0oka b*

tem v zvezi gre za uporabo naela pristojnosti sodi'a po kraju izpolnitve karakteristine obveznosti,ne glede na to, na katero obveznost se tobeni zahtevek opira.

. 8al7elis (1%/&" $predmet razlage 1. Odst. 8. l. (onven&ije in A. Odst. 5. l. (onven&ije*

)a kratko3 odi'e da razlago pojma zadeve v zvezi z delikti ali kvazidelikti iz l. 5$A* !". Bre zaavtonomen pojem, ki zadeva vse tobe, s katerim se vzpostavlja odgovornost toen&a in niso povezanes pogodbo v smislu l. 5$1* !". odi'e mora izkljuiti monost, da gre za zadevo v zvezispogodbenimi razmerji.

%. Bier proti Mines (!1/&2"

(adar kraj dogodka, ki lahko vodi do deliktne ali kvazideliktne odgovornosti, in kraj, v katerem je ta

dogodek privedel do nastanka 'kode, nista ista, je treba izraz kraj, kjer je pri'lo do 'kodnegadogodka iz A. Odst. 5. l. (onven&ije razumeti tako, kot da obenem pomeni to kraj, v katerem jenastala 'koda, kakor tudi kraj dogodka, ki je povzroil nastalo 'kodo.

0o pomeni, da lahko toea stranka tobo zoper toeno stranko po svoji izbiri vloi bodisi pri sodi'ukraja, v katerem je nastala 'koda, bodisi pri sodi'u kraja dogodka, ki je povzroil nastalo 'kodo.

1. 9ume (!!/"

%omembna je le 'koda, ki je nastala neposredni rtvi, ne tista, ki je nastala posredni rtvi. odi'e -!je presodilo, da je treba pojem kraj, kjer je nastal 'kodni dogodek $l. 5$A* (onven&ije* razumeti

samo tako, da obsega kraj, kjer je storjeno dejanje, na katerem temeleji obveznost iz delikta alikvazidelikta, povzroilo o'kodovan&u neposredno 'kodo. 0o hkrati pomeni, da ni mogoe ta lenrazumeti tako, da dovoljuje toei stranki, ki navaja 'kodo, ki naj bi bila posledi&a 'kode, ki so joneposredno utrpele druge pravne osebe na podlagi 'kodnega dogodka, da lahko toi povzroitelja tegadogodka pred sodi'em kraja, na katerem je sama ugotovila o'kodovanje svojega premoenja.

11. Marinari (324/%3"

)e zajema katerega koli kraja, kjer se utijo 'kodljive posledi&e dogodka, ki je 'kodo e povzroildrugje.

2

8/9/2019 MZP sodbe

3/9

3

%ojem kraj, kjer je nastal 'kodni dogodek $l. 5$A* (onven&ije* ni mogoe razumeti kot vsak kraj,kjer se lahko obutijo 'kodljive posledi&e dogodka, ki je povzroil 'kodo, ki je dejansko nastala nadrugem kraju. 0ega pojma ni mogoe razumeti tako, da obsega kraj, kjer naj bi toea stranka utrpela2inanno 'kodo zaradi izgube delov svojega premoenja, ki je nastopila in jo je utrpela v drugi dravi

pogodbeni&i.

1!. 0he$ill proti Presse Allian#e (2/%3"

# tem primeru je odi'e -! uvedlo pravilo mozaika in kraj ravnanja storil&a lo&iralo na sedeuzalonika, kraj nastanka 'kodljive posledi&e pa na krajih, kjer je bila publika&ija raz'irjena. odi'e, ki

je pristojno na podlagi kraja nastanka 'kodljive posledi&e, lahko odloa le o 'kodi, ki je nastala nateritoriju te drave. 0onik pa lahko zahteva &elotno od'kodnino pred sodi'em, ki je pristojno pokraju ravnanja storil&a.

13. Primus proti

8/9/2019 MZP sodbe

4/9

4

1. Gabriel $. 0#hlan*-0#hli#* (%2/"

%rimer se nana'a v zvezi s pristojnostjo v potro'ni'kih sporih ! ". 0u se je 'lo o tem, da je ta Babrielprejel na dom nek katalog ali reklamo v kateri je pisalo, da e naroi to in to, dobi neko nagrado. On jeto naroil,vendar nagrade ni prejel. %ostavi se vpra'anjeali gre za potro'ni'ko pogodbo. odi'e je

odloilo, da nain s katerim je podjetje privabljalo potro'nike, zado'a za to, da so izpolnjeni kriterijiza potro'ni'ko pogodbo, in si&er iz A. 0oke $usmerjanje dejavnosti*.

1%. Meeth $. Gla#etal 0arl (!3/&"

%rimer se nana'a na podroje prorogatio 2ori ! ". odi'e -! je odloilo, da stranke lahko izberejopristojnost sodi' dveh @ in tak'no avtonomijo volje je treba upo'tevati.

!. Gubis#h (144/2"

odi'e -! je v tem primeru razsodilo, da pojem litispenden&e v smislu . (onven&ije zajema tudiprimer, kadar ena stranka pred sodi'em drave pogodbeni&e zahteva ugotovitev ninosti alirazveljavitev mednarodne prodajne pogodbe, medtem ko je druga stranka pred sodi'em druge drave

pogodbeni&e vloila tobo na izpolnitev iste pogodbe.

%rimer se torej nana'a na litispenden&o4 pojem istega zahtevka je avtonomen pojem in pomeni, da greza enako pravno in dejansko podlago ter isto jedro primera $E &ause o2 a&tion*.

!1. atr: (42/%!"

)ana'a se na podroje litispenden&e, natanneje na pojem istih strank, ta pojem se interpretira 'irokoin ni treba, da sta stranki dejansko isti, dovolj je, da imata iste interese.

ndustrie essilli taliana proti 9unlopodi'e -! poda razlago za primer, ko stranki v pogodbi nedoloita kraja izpolnitve zadevne obveznosti $razlaga se torej spet nana'a na len 5$1*$a*!"*. e krajizpolnitve zadevne obveznosti ni doloen, ga je potrebno doloiti v skladu s pravom, ki se za zadevnoobveznost uporablja $torej na podlagi kolizijskih pravil*.

arrim proti 8e: 0a7et:odi'e poda razlago lena 5$1*$b* !", kadar iz dolob pogodbe nimogoe ugotoviti kraja dostave blaga oz. le ta ni doloen. e kraj dostave v pogodbi ni doloen, je

pristojno sodi'e v kraju, v katerem je bilo blago dejansko izroeno kup&u.

6date Ad$ertising proti C in Martine proti MGN nadgradn'a 0he$illa $zdrueni zadevi4 za

delikte preko interneta*3 (raj, kjer je pri'lo do 'kodnega dogodka, je treba razlagati tako, da lahkoo'kodovane& toi na od'kodnino3

+ pri sodi'ih @, v kateri ima urednik objavljene in2orma&ije sede ali pri sodi'ih @, v kateri jesredi'e interesov $tu lahko zahteva &elotno od'kodnino*, ali

+ pri sodi'ih vsake @, v kateri je in2orma&ija objavljena, vendar zgolj glede 'kode, na tem ozemlju*

ndustrial 9iamonds 0upplies proti

8/9/2019 MZP sodbe

5/9

5

8romba#h $. Bambers*i $razlog za nepriznanje sodne odlobe ; nasprotje z javnim redom v dravi vkateri se zahteva priznanje*

1* odi'e drave, v kateri se zahteva priznanje, pri skli&evanju na klavzulo o javnem redu iz prvegaodstavka ?F. lena (onven&ije v primeru obdolen&a, ki ima v tej dravi stalno prebivali'e, ne more

upo'tevati dejstva, da je sodi'e v dravi izvora svojo pristojnost utemeljilo na dravljanstvu rtvekaznivega dejanja.

?.* odi'e drave, v kateri se zahteva priznanje, lahko v okviru klavzule o javnem redu iz prvegaodstavka ?F. lena (onven&ije v primeru obdolen&a, ki ima v tej dravi stalno prebivali'e in se

preganja zaradi naklepnega kaznivega dejanja, upo'teva dejstvo, da sodi'e drave izvora temuobdolen&u ni priznalo pravi&e do zagovornika, e ni osebno navzo.

!!. 9ata 9ele#ta A*tiebolag and

8/9/2019 MZP sodbe

6/9

6

mednarodnimi trgovinskimi obiaji, kot so in&otermi, ki jih je izdelala =ednarodna trgovinskazborni&a, v razlii&i, objavljeni leta ?GGG.

e kraja dobave ni mogoe doloiti na podlagi tega, brez skli&evanja na materialno pravo, ki velja zapogodbo, je ta kraj tisti kraj, v katerem je bilo blago dejansko izroeno, na podlagi esar je kupe&

pridobil ali bi moral pridobiti pravi&o dejanskega razpolaganja s tem blagom v konnem krajupostopka prodaje.

6NGE6

8/9/2019 MZP sodbe

7/9

7

ne more biti veljavno sklenjena. Lran&osko sodi'e je 'e menilo, da ima kneginja 'e vedno 2ran&oskodravljanstvo, saj je novo dravljanstvo pridobila samo zato, da bi izigrala 2ran&oski zakon $eprav

pridobitev dravljanstva ni bila protipravna*.

>>MAN08A BAN8A

libanonska dravljana toita banko, ki je imela realni sede v %arizu, sede uprave pa v Condonu.odi'e je ugotovilo, da resnini sede ni v Lran&iji ter da se ne more uporabiti 2ran&osko pravo.

D> a$raan'e

Lran&osko sodi'e je moralo v tem sporu odloiti, ali bo zapu'ino presojalo po bavarskem pravu, nakatero ga je napotovala 2ran&oska kolizijska norma, ali pa bo upo'tevalo bavarsko kolizijsko pravilo,ki je zavraalo nazaj na 2ran&osko pravo. il je nezakonski sin, ki se je z materjo preselil iz avarske vLran&ijo. =ati je umrla, pojavil pa se je problem, ker je bavarsko pravo priznavalo dedno pravi&onezakonskega druinskega lana, 2ran&osko pa ne, vsako pravo pa je odkazovalo drugo na drugega.tarej'a teorija je renvoi zavraala z utemeljitvijo, da se napotilo domae kolizijske norme nana'a le

na tuje materialno pravo $st$arno napotilo*, ne pa tudi na njegova kolizijska pravila $#elotnonapotilo*. tvarno napotilo pomeni napotilo na tuje materialno pravo, &elotno napotilo pa namaterialno in kolizijsko pravo. )asprotno je praksa menila, da odkaz velja za &elotno tuje pravo.Mazlog za tak'no stali'e je bil tudi ta, da je bil rezultat $zlasti pri zavraanju nazaj* uporaba leN 2ori.

BAE>Lran&oski dravljan se je poroil z =alteanko, skupaj se preselita v :lir. =o je umrl, postavi pa sevpra'anje, ali je ena upraviena dedovati po njem. ena je vloila tobo na 2ran&osko sodi'e inzahtevala dele njegovih 2ran&oskih nepreminin.

odi'e je presodilo, da je ena ravnala pravilno, ko je vloila zahtevek na 2ran&osko sodi'e, saj se po

njihovem pravu za nepreminine, ki jih imajo tuj&i v Lran&iji uporablja 2ran&osko pravo.

#pra'anje je, ali gre za premoenjskopravni ali dednopravni zahtevek. e bi se kvali2i&iral zadednopravni zahtevek, ena ne bi dobila niesar, saj ne more izvr'evati dedne pravi&e v Lran&iji$poroena le &erkveno*. odi'e se postavi na stali'e, da gre za premoenjskopravni zahtevek $zato,da ena ne ostane brez vsega*. odi'e opravi kvali2ika&ijo po teleolo'ki interpreta&iji, da ena neizgubi vsega samo zato, ker si dva pravna reda nasprotujeta.

A00NZ>N6"talijanski ladjarji so lastniki ladje, pri kateri pride do nesree. @el tovora je bil unien, Lran&ozi pa so

bili naroniki.

@o tobe je pri'lo pred angle'kim sodi'em po 2orum aresti. 0onik $Lran&ozi* so eleli, da se uporabi2ran&osko pravo, ker je bila pogodba sklenjena v Lran&iji in tudi tovorni list je bil zapisan v2ran&o'ini.

Cadja je plula pod italijansko zastavo, plailo naj bi se izvr'ilo v italijanskih lirah.

7

8/9/2019 MZP sodbe

8/9

8

odi'e odloi, da je najustreznej'e italijansko pravo, saj je tako mogoe postopek tudi hitrejeizpeljati. Cadjar in imetnik tovornega lista sta bila "talijana.

>G96NBospa Ogden, angle'ka dravljanka z domi&ilom v :ngliji je prvo zakonsko zvezo sklenila s

2ran&oskim dravljanom g. %hilip, ki je bil mladoleten.

@rugo zakonsko zvezo je sklenila z g. Ogdenom, ki je kasneje vloil tobo za razvezo. #endar pa so v:ngliji 'teli prvo zakonsko zvezo za veljavno, zato druga zakonska zveza sploh ni bila veljavna.

Ba. Ogden je trdila, da je prva zakonska zveza neveljavna, ker g. %hilip ni bil sposoben sklenitizakonske zveze po 2ran&oskem pravu, eprav je bila zveza sklenjena v :ngliji.

#eljavnost sklenitve zakonske zveze se presoja po kraju, kjer je bila sklenjena. Blede sposobnostizakon&ev pa so razlina stali'a3

nekatere drave zastopajo stali'e, da oseba nesposobnost za sklenitev zakonske zveze prinese s

sabo4 druge drave pravijo, da nesposobnosti ne prinese s seboj.:ngle'ko pravo veljavnost presoja po pravu, kjer je zakonska zveza sklenjena. Da vsebinske pogoje pase upo'teva pravo domi&ila. %rivolitev star'ev za sklenitev zakona smatrajo v :ngliji za oblikovni

pogoj, v Lran&iji pa kot vsebinski pogoj.

# Lran&iji glede sposobnosti uporabljajo 2ran&osko pravo, e gre za 2ran&oskega dravljana.

# loveniji bi privolitev star'ev 'teli za vsebinski pogoj + po leN nationalis. B. %hilip bi prenesel svojonesposobnost v lovenijo in zakonska zveza ne bi bila veljavna.

GlaIosmith*line.

%oloaj odpu'enega delav&a, ki je v tretji dravi delal za raun dveh drub skupine, ki imata sedea vrazlinih dravah lani&ah. %ravilo o pristojnosti iz lena 8, toka 1, ! " se ne more uporabiti vsporu, ki spada pod oddelek 5 poglavja "" te uredbe, ki se nana'a na pravila o pristojnosti, ki seuporabljajo za individualne pogodbe o zaposlitvi.

nter#ontainer nter7rigolen 9$9*, Mim je treba razlagati tako, da se navezna okoli'ina iz navedenega lena 9$9*, drugi stavek,lahko uporabi za pogodbo o zakupu vozila, ki ni pogodba o zakupu vozila za en sam prevoz, zgolj,kadar glavni predmet pogodbe ni le dajanje prevoznega sredstva v uporabo, ampak prevoz blaga v

pravem pomenu besede.len 9$1*, drugi stavek, te konven&ije je treba razlagati tako, da del pogodbe lahko ureja pravo, ki je

drugano od tistega, ki se uporabi za preostalo pogodbo, le, e je njegov predmet samostojen.e se za pogodbo o zakupu vozila uporabi navezna okoli'ina iz lena 9$9* navedene konven&ije, semora ta okoli'ina uporabiti za &elotno pogodbo, razen e je pogodbeni del, ki se nana'a na prevoz,samostojen glede na preostalo pogodbo.len 9$5* te konven&ije je treba razlagati tako, da kadar je iz vseh okoli'in primera jasno razvidno, da

je pogodba tesneje povezana z dravo, ki ni tista, ki se doloi na podlagi naveznih okoli'in iz lena 9,od $?* do $9*, (onven&ije, je naloga sodi'a, da odstopi od teh naveznih okoli'in in doloi pravodrave, s katero je ta pogodba najtesneje povezana.

J ade$i >$erseas nion nsuran#e)v kateri je pojasnjeno, da Jje treba v primeru, ko ima sodi'e, ki je drugo zaelo postopek, izkljuno

pristojnost na podlagi (onven&ije, zlasti lena 18 te konven&ije, len ?1 (onven&ije razlagati tako, da

e je pristojnost sodi'a, ki je prvo zaelo postopek, sporna, lahko sodi'e, ki je drugo zaelopostopek, samo prekine odloanje, e se ne izree za nepristojno, ne more pa samo preuiti

8

8/9/2019 MZP sodbe

9/9

9

pristojnosti sodi'a, ki je prvo zaelo postopekK Citispenden&a zajema vse situa&ije pred sodi'i @,ne glede na domi&il toen&a.

Jienna nsuran#e:li je tiha privolitev dopustna tudi v primerih mandatorne pristojnosti len ?9 ! " je treba razlagati

tako, da se mora sodi'e, ki odloa o sporu, ne glede na pravila iz oddelka A poglavja "" te uredbeizrei za pristojno, kadar se toena stranka spusti v spor in ne uveljavlja ugovora nepristojnosti, sajtaka udeleba toene stranke v sporu pomeni tihi dogovor o pristojnosti.

@ood0a predlog je bil vloen v okviru spora med drubo Pood Lloor olutions :ndreas @omberger ssedeem v$:vstrija in drubo ilva 0rade s sedeem Cuksemburg zaradi od'kodninskega zahtevkazaradi odpovedi pogodbe o trgovskem zastopanju, ki se je izvajala v ve dravah lani&ah.len 5$1*$b*, je treba razlagati tako, da se ta doloba uporablja v primeru opravljanja storitev v vedravah lani&ah.len 5$1*$b*, je treba razlagati tako, da je v primeru opravljanja storitev v ve dravah lani&ah zaobravnavo vseh zahtevkov na podlagi pogodbe pristojno tisto sodi'e, na obmoju katerega je kraj, v

katerem je bil opravljen glavni del storitev. %ri pogodbi o trgovskem zastopanju je to kraj, v kateremje trgovski zastopnik opravil glavni del storitev, kot je razvidno iz pogodbenih doloil, e takih doloilni, iz dejanskega izvajanja te pogodbe, e pa opredelitev na tej podlagi ni mona, je to kraj, v kateremima trgovski zastopnik sede ali stalno prebivali'e.