1

VZGOJNI

NAČRT

OŠ KRIŽEVCI

OŠABc

d

1

2

3

2

Vsak dan moraš biti boljši, drugače jutri ne boš več niti dober.

(Ljudski rek)

Živimo v času, ko nam znanje nudi vedno več možnosti za osebnostni razvoj in preživetje. Ob tem pa je izredno pomembna vzgoja otrok, mladostnikov, ki vodi k strpnemu in kakovostnemu sobivanju ljudi z drugimi in naravnim okoljem. Z vzgojnim načrtom šola na osnovi zakonsko določenih ciljev s sodelovanjem učencev, staršev in zaposlenih opredeli načine vzgojnega delovanja šole in vzajemnega sodelovanja s starši ter njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta – dogovor o usklajenem delovanju in poenotenju različnosti. Z vzgojnim načrtom šola opredeli:

1. Doseganje in uresničevanje ciljev in vrednot 2. Vzgojne dejavnosti 3. Oblike vzajemnega sodelovanja s starši 4. Uresničevanje in spremljanje

1. DOSEGANJE IN OBLIKOVANJE VZGOJNIH CILJEV

Z vzgojnim načrtom želi šola doseči cilje in vrednote iz 2. člena Zakona o osnovni šoli. Na tem mestu omenjamo le najpomembnejši cilj, ki zajema vseh sedem vzgojnih ciljev osnovnošolskega izobraževanja: spodbujamo skladen telesni, spoznavni, čustveni, moralni, duhovni in socialni razvoj učencev. Pri oblikovanju vzgojnega načrta upoštevamo predpisano zakonodajo in izhajamo iz vizije:

Z izboljšanjem delovnih pogojev in medsebojnih odnosov do uspehov pri znanju in vzgoji.

Starši, učenci in učitelji smo iz nabora vrednot izbrali naslednje, za katere menimo, da so za nas najpomembnejše:

komunikacija,

strpnost,

znanje,

odgovornost.

Na podlagi analize vprašalnikov smo izbrali tri pozitivne, ki jih bomo še nadgrajevali, in tri negativne prioritete, ki jih bomo poskušali postopoma izboljšati.

3

MOČNA PODROČJA Dejavnosti za ohranjanje močnih področij:

Delo z nadarjenimi učenci

- seznanjanje učiteljev z novostmi, - tesno sodelovanje s starši, razrednikom, učencem in svetovalno

službo, - sobotne šole, - izdelava individualiziranega programa (v nadaljevanju IP) za

posameznega učenca, - sodelovanje z zunanjimi sodelavci, - individualne obravnave, - ustrezen nabor interesnih dejavnosti, - tabor za radovedne in nadarjene.

Delo z učenci s posebnimi

potrebami in učnimi težavami

- tesno sodelovanje s starši, razrednikom, učiteljem, učencem,

svet. službo, zdravnikom ter zunanjimi sodelavci (logoped, psiholog, psihiater, spec. pedagog …),

- močna podpora, vzpodbuda in razumevanje s strani staršev pred končanim postopkom in po njem,

- izdelava IP za učence s posebnimi potrebami, - timske obravnave, - povečano število timskih obravnav tudi na željo staršev, - seznanjanje učiteljev z aktualnimi zadevami, - organizirano strokovno predavanje za učitelje, - izmenjava izkušenj – mnenj, - klub staršev otrok s posebnimi potrebami (srečanja).

Sodelovanje s starši in

zunanjim okoljem (neformalna srečanja)

- sodelovanje na občinskih prireditvah, - božično-novoletne delavnice, prireditve, bazar, - strokovna predavanja za starše, - razstave (na banki, UE), - partnersko sodelovanje šole z okoljem v različnih projektih,

dejavnostih, - zaključne prireditve, - več različnih neformalnih srečanj s starši (medgeneracijski

pohod, Martinov pohod, kolesarjenje, zaključni piknik ob koncu šolskega leta …),

- več sodelovanja s podjetji, podjetniki, domačini, - vključevanje zunanjih mentorjev pri interesnih dejavnostih.

4

PREDNOSTNE NALOGE Dejavnosti za izboljšanje:

Komunikacija

učitelj – učenec - starši

- sodelovanje z VIZ Višnja Gora: predavanji na temo

»Pomoč učencem pri prepoznavanju, sprejemanju in izražanju čustev ter krepitev pozitivne samopodobe« ter »Reševanje konfliktov in ustrezen način sporazumevanja z zahtevnejšimi učenci v razredu«,

- komuniciranje na strokovnih aktivih, - komunikacija s starši na govorilnih urah, roditeljskih

sestankih in neformalnih srečanjih, pogovornih urah …, - sodelovanje staršev pri pripravi vzgojnega načrta in

šolskih pravil, - boljša komunikacija tudi preko interneta, - več neformalnih srečanj, - učenje poslušanja, - medsebojno spoštovanje in zaupanje, - vljudno pozdravljanje, - skrb vseh (učencev, staršev in učiteljev) pri upoštevanju

Hišnega reda in Pravil šolskega reda.

Formativno spremljanje

- sprotno izobraževanje strokovnih delavcev, - udeležba na študijskih skupinah, - izmenjava izkušenj na učiteljskih konferencah, - sodelovanje z učenci pri zastavljanju ciljev, - (kolegialne) hospitacije.

5

Vrednote, na katerih temelji vzgojno delovanje šole

Vrednote: Načela: Dejavnosti:

KOMUNIKACIJA

- spoštljiv odnos na vseh

ravneh: med učenci, učitelji, starši,

- načelo osebnega vzgleda, - načelo doslednosti.

- pozdravljanje, poslušanje

drugega, - načrtovanje časa za

pogovore (pogovorne ure).

STRPNOST

- načelo strpnosti in

nenasilnega vedenja, - doseganje ničelne tolerance.

- prepoznavanje vseh oblik

nasilja, - takojšnje ukrepanje ob

pojavu katerekoli oblike nasilja v času VI procesa (pogovor z nasilnežem in žrtvijo …),

- povečanje nadzora na kritičnih mestih.

ODGOVORNOST

- načelo združevanja pravic,

odgovornosti in pravil.

- oblikovanje razrednih

pravil, - kvalitetna priprava na

pouk, - učenje učencev delovnih in

učnih navad, - kritično vrednotenje

lastnega vedenja, vedenja vrstnikov in prevzemanje odgovornosti.

ZNANJE

- načelo kvalitetnega

poučevanja, - načelo samovrednotenja.

- diferenciacija in

individualizacija učnega procesa,

- analizira pogostosti vključevanja sodobnih metod in oblik poučevanja (aktivna vloga učenca).

6

2. VZGOJNE DEJAVNOSTI

PROAKTIVNE, PREVENTIVNE VZGOJNE DEJAVNOSTI Šola šolsko delo in življenje organizira tako, da imajo učenci zagotovljeno varno in spodbudno učno okolje, kjer je prepovedano telesno kaznovanje otrok in vsakršna druga oblika nasilja nad in med otroki in neenakopravna obravnava, ki bi temeljila na spolu, spolni usmerjenosti, socialnem in kulturnem poreklu, veroizpovedi, rasni, etnični in narodni pripadnosti ter posebnosti v telesnem in duševnem razvoju. (ZOFVI-K, Ur. l. RS, št. 46/16, 2. a člen) Učenci se bodo urili v prevzemanju odgovornosti za svoje vedenje in sprejemali omejitve, ki jih postavlja življenje v skupnosti. Posebno pozornost namenja oblikovanju dobrih medosebnih odnosov, solidarnosti in skrbi za vrstnike. Vsaka oddelčna skupnost v prvih oddelčnih urah sprejme pravila oddelka, ki izhajajo iz Pravil šolskega reda. Naloga razrednika je, da skrbno spremlja razred in dogajanje med učenci in se učinkovito odziva na probleme razreda in posameznikov v njem. Pri reševanju težjih problemov k sodelovanju povabi šolsko svetovalno službo. Šola izvaja tudi tematsko usmerjene vzgojne dejavnosti, in sicer v okviru ur oddelčne skupnosti, dnevov dejavnosti ali kot poseben šolski projekt. Šola izvaja preventivne dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti, nasilništva, kajenja in drugih nezaželenih vedenjskih vzorcev. Šola spodbuja razvijanje vrednot, kot so strpnost, komunikacija, solidarnost, skrb za okolje in posameznika, vrstniška pomoč in solidarnost v konkretni šolski situaciji. Spodbuja tudi vse oblike povezovanja, sodelovanja in vključevanja staršev v delo šole. Starši se lahko vključujejo v delavnice, delovne akcije, razstave, izlete, tekmovanja, dneve dejavnosti in prireditve. Posebno pozornost posveča šola varnosti.

SVETOVANJE IN USMERJANJE Svetovanje in usmerjanje je namenjeno učencem (in posredno tudi staršem) pri reševanju težav, ki so povezane z razvojem, šolskim delom, odnosi z vrstniki in odraslimi, razvijanjem samopodobe in prevzemanjem odgovornosti. V primeru šibkosti ali težav pri otrokovem funkcioniranju, pri odnosih z vrstniki in enkratnih ali občasnih kršitvah šolskega reda svetovanje učencem opravljajo pristojni delavci šole v obliki pogovora. V primerih, ko strokovni delavec presodi, da otrok potrebuje dolgotrajnejše spremljanje, usmerjanje in svetovanje v okviru šole, se lahko s starši dogovori za termine, v katerih ta proces poteka. Ko pa strokovni delavec presodi, da se pri otroku težave in oblike vedenja ponavljajo in jih šolska obravnava ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, staršem predlaga obravnavo v pristojnih ustanovah za psiho-socialno pomoč izven šole.

7

Svetovanje in usmerjanje učencem pomaga, da: – oblikujejo lastne cilje in načine uresničevanja; – učinkovito organizirajo svoje šolsko in domače delo; – spremljajo svoje delo in uspešnost; – prevzemajo odgovornost za svoje ravnanje; – razumejo razloge za neprimerno vedenje; – konstruktivno rešujejo probleme in konflikte; – znajo uravnavati in obvladovati stres, strah, čustveno napetost ali apatičnost; – razvijajo pozitivno samopodobo; – dosegajo cilje, ki si jih zastavijo. Restitucija je vodeni pogovor, s pomočjo katerega učenec skuša spoznati, kaj je prav in kaj ne, skuša sam popraviti storjeno napako in se tako uči sprejemati odgovornost ter je obenem soudeležen pri oblikovanju aktivnosti. Mediacija je proces, v katerem mediator (tretja nevtralna oseba) pomaga sprtima stranema (lahko tudi več stranem) pri iskanju skupne rešitve. Proces mediacije omogoča, da vsak izmed udeležencev enakovredno predstavi svojo resnico, s pogovorom pa udeleženci raziskujejo in spoznavajo tudi resnice drug drugega. Pozitivni stranski učinki so izboljšanje odnosa med sprtima stranema in zmanjšanje možnosti zaostrovanja sporov v prihodnje. Mediacija se ne uporablja pri reševanju nasilja.

VZGOJNI UKREPI

Vzgojni ukrepi se uporabljajo, kadar učenec krši pravila šolskega in hišnega reda in so bile predhodno že izvedene druge vzgojne dejavnosti. Vzgojni ukrepi so: Razgovor z razrednikom, razgovor s šolsko svetovalno službo ali ravnateljico, opravičilo, obvestilo staršem, ukinitev pravic učencu, povečan nadzor, dodatno spremstvo, odstranitev učenca od pouka. Ukrepi niso vnaprej določeni, potrebno jih je smiselno povezati s povzročeno škodo. Administrativni ukrepi Administrativni ukrepi so vzgojni ukrepi, ki jih je s Pravilnikom o vzgojnih opominih v osnovni šoli predpisal minister. Pravilnik določa izrekanje vzgojnih opominov, postopek ter način izrekanja, obvestilo učencu in staršem ter pripravo individualiziranega načrta. Po izrečenem tretjem vzgojnem opominu lahko šola učenca prešola na drugo šolo brez soglasja staršev. Vzgojni ukrepi se uporabljajo, kadar učenec krši pravila šolskega in hišnega reda. Za učenca so obvezujoči.

8

MED LAŽJE KRŠITVE ŠOLSKIH PRAVIL SPADA:

neizpolnjevanje učnih in drugih šolskih obveznosti,

zamujanje k pouku in drugim vzgojno-izobraževalnim dejavnostim,

neredno pisanje domačih nalog,

motenje učencev in zaposlenih pri delu,

prinašanje predmetov v šolo, ki niso potrebni za delo pri pouku in pri ostalih šolskih dejavnostih (fotoaparati, predvajalniki glasbe …),

uporaba mobitelov ali pametnih ur pri učno-vzgojnem procesu,

nedosledno prinašanje obveznih učnih pripomočkov,

neupoštevanje navodil učiteljev in ostalih delavcev šole,

ponarejanje podpisov staršev,

nespoštljivo ravnanje s hrano,

odklanjanje sodelovanja v projektih, na tekmovanjih in razstavah,

skrivanje po šoli.

Postopki za lažje kršitve

(1.) Ustno opozorilo in pogovor z vpletenim Po pogovoru se lahko strokovni delavec odloči za naslednje zadolžitve učenca:

a) pomoč in pospravljanje v jedilnici, b) skrb za garderobe in čistočo hodnikov, c) urejanje učilnic in didaktičnih pripomočkov, d) pomoč hišniku in varnostnici, e) pomoč čistilkam (pometanje hodnikov, igrišča, dvorišča, brisanje prahu ter grabljanje

trave in listja), f) pomoč v knjižnici, g) pomoč učitelju športne vzgoje (prekopavanje peskovnika, čiščenje atletske steze), h) urejanje okolice (pobiranje papirčkov, metanje snega), i) čiščenje šolskih klopi, miz in stolov v jedilnici, j) druga priložnostna dela, k) začasen odvzem naprave ali predmeta, s katerim učenec ogroža varnost ali

onemogoča izvedbo pouka - predmet se vrne izključno staršem oz. skrbnikom, l) v primeru neupoštevanja navodil učitelja, ki ima težje posledice, si šola pridržuje

pravico, da pokliče starše ali skrbnike in le-ti pridejo po učenca, kakor hitro je mogoče,

m) v primeru motenja in onemogočanja izvedbe pouka (tudi po opozorilu) začasna premestitev učenca v drug oddelek (ne velja za učence s posebnimi potrebami).

(2.) Obvestilo staršem (pisno ali ustno), če se posamezna kršitev dvakrat ponovi (3.) Poziv staršev na pogovor

9

MED TEŽJE KRŠITVE SPADA:

goljufanje pri pisnem in ustnem preverjanju ter ocenjevanju znanja,

neopravičeno izostajanje od pouka (občasni neopravičeni izostanki nad 12 ur oz. strnjeni neopravičeni izostanki nad 18 ur),

uničevanje uradnih dokumentov ter ponarejanje podatkov in podpisov v uradnih listinah in dokumentih, ki jih izdaja šola,

namerno poškodovanje in uničevanje šolske opreme, zgradbe ter stvari in opreme drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole,

kraja lastnine šole, drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole,

psihično nasilje, socialno izključevanje, izsiljevanje denarja, virtualno nasilje, izvajanje neposrednih in prikritih oblik agresivnega vedenja do učencev ali delavcev šole,

grob verbalni napad na učenca, učitelja ali delavca šole,

ogrožanje življenja in zdravja učencev ter delavcev šole,

kajenje ter prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje ali uživanje alkohola, drog ter drugih psihoaktivnih sredstev,

prinašanje in uporaba pirotehničnih sredstev ali odprtega ognja v šoli, na zunanjih šolskih površinah ali na dnevih dejavnosti.

Postopki za težje kršitve: (1.) Obvestilo staršem (pisno ali ustno) in povabilo na razgovor Strokovni delavec skupaj s starši in učencem določi vzgojni ukrep. (2.) V primeru, da starši ne želijo sodelovati, strokovni delavec skupaj s svetovalno delavko določi vzgojni ukrep in obvesti starše.

Ukrepi za težje kršitve:

a) povečan nadzor nad učencem v šoli; b) opravljanje neopravljenih obveznosti izven predvidenega časa v dogovoru s starši; c) redni, vsakodnevni in vnaprej določeni stiki s strokovnim delavcem za pogovor o

dogajanju v šoli, vsakodnevni ali tedenski stiki s starši in poročanje o otrokovem vedenju v šoli;

d) pogostejši prihodi staršev v šolo in pogovor učenca, staršev in učitelja o dogajanju v šoli;

e) v primeru pogostih ali resnih kršitev šolskega reda zadržanje učenca v soglasju s starši zaradi pojasnitve okoliščin dogodka;

f) vabilo na razgovor izven šolskega časa, skupaj s starši; g) prepoved vstopanja v določene šolske prostore oziroma zadrževanja v njih ali njihove

uporabe; h) ukinitev nekaterih pravic, ki jih ima učenec s pridobljenim statusom (npr. športnika); i) povečan nadzor nad učencem v času, ko je v šoli in ni pri pouku; j) prepoved določene dejavnosti, ki se izvaja izven šolskih prostorov (v primeru

neupoštevanja pravil otrok določene dejavnosti ne sme obiskati, razen v spremstvu staršev, ali pa šola zanj organizira nadomestno vzgojno-izobraževalno delo);

k) v primeru težjega motenja in onemogočanja izvedbe pouka (tudi po opozorilu strokovnega delavca) takojšnja odstranitev učenca iz razreda; učenec, ki je moral zapustiti razred, mora biti pod nadzorom strokovnega delavca, ki ga določi ravnatelj (lahko je v knjižnici, pri drugih strokovnih delavcih, z varnostnikom) in mora opravljati

10

šolsko delo; z učiteljem se pogovorita o sprejemljivem načinu sodelovanja pri pouku, učno snov pa mora nadoknaditi tako, da na primer pripravi referat ali seminarsko nalogo o snovi, ki jo je zamudil, obvezno pa mora učitelj z njim opraviti razgovor, zabeležiti neprimerno vedenje, obvestiti starše in jih povabiti na razgovor;

l) začasen odvzem naprave ali predmeta, s katerim učenec ogroža varnost ali onemogoča izvedbo pouka - predmet se vrne staršem oz. skrbnikom.

Poleg naštetih ukrepov lahko učitelj izbira tudi med ukrepi za lažje kršitve. Na naši šoli velja ničelna toleranca do nasilja, tj. zlorabe moči (fizične, psihološke, položajne …). V tem primeru ne uporabljamo mediacije, ampak druge, strokovno nesporne pristope, kot so: - takojšnja ustavitev nasilja, - timska obravnava nasilja, - psihosocialna podpora žrtvi, - svetovalno delo s povzročiteljem oziroma povzročiteljico, - delo z oddelkom, - vključitev staršev v reševanje problema, - sodelovanje z zunanjimi institucijami. (3.) Izrek vzgojnega opomina v skladu s 60. f členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS 102/2007, z dne 9. 11. 2007) (4.) Izdelava individualiziranega vzgojnega načrta za učenca, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin v skladu s 60. f členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS 102/2007, z dne 9. 11. 2007), v katerem se opredelijo konkretne vzgojne dejavnosti, postopki in vzgojni ukrepi, ki jih bo izvajala šola Pri izdelavi individualiziranega programa sodelujejo razrednik, svetovalna služba, učenec in starši.

3. OBLIKE VZAJEMNEGA SODELOVANJA ŠOLE S STARŠI Starši in šola vzajemno sodelujemo pri oblikovanju življenja in dela šole. Vzgoja in izobraževanje vključujeta vse nas, zato moramo še bolj široko odpreti vrata naših učilnic, da bodo vanje vstopili starši in prostovoljci kot zavezniki in zaupanja vredni partnerji.

INDIVIDUALNE OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI

- govorilne ure, razgovori z razrednikom ali drugim učiteljem, - pogovorne ure v dopoldanskem času, - razgovori s svetovalno delavko, - razgovori z ravnateljico, - obisk razrednika ali svetovalnega delavca na domu, - prisostvovanje staršev pri učnih urah, - sodelovanje pri pripravi ali izvedbi dnevov dejavnosti, - sodelovanje staršev pri reševanju vzgojne problematike posameznika, skupine, - vključevanje staršev pri poklicnem svetovanju in usmerjanju,

11

- svet staršev, - sodelovanje staršev kot zunanjih mentorjev pri izvajanju interesnih dejavnosti.

SKUPINSKE OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI

- roditeljski sestanki (informativni ali izobraževalni), - okrogle mize, - tematske delavnice, - predavanja s področja vzgoje in izobraževanja, - kulturne prireditve.

Šola pričakuje od staršev, da bodo po svojih najboljših močeh delovali v dobro svojih otrok z naslednjimi dejanji, ukrepi, ravnanji: - otrokom nudijo življenjske pogoje za zdrav razvoj, - dolžni so pravočasno in redno pošiljati svoje otroke v šolo, - spremljajo šolsko delo svojih otrok, po potrebi pregledajo domače naloge in jim po svojih

močeh pomagajo ter jih vzpodbujajo, - pravočasno javljajo in opravičujejo izostanke, - predloge in pripombe v zvezi z njihovim otrokom starši najprej izrazijo razredniku,

predmetnemu učitelju ali šolski svetovalni delavki, šele nato se obrnejo na vodstvo šole, - kadar otroka pripeljejo ali pridejo ponj, ne vstopajo v razred, temveč počakajo pri vratih

ali v garderobi, - vključujejo se v reševanje problemov, ki jih imajo otroci. Šola pomaga pri iskanju pomoči,

vključevanju v svetovalne centre, zdravstvene obravnave ali druge ustanove. Prav tako so starši vključeni v strokovno skupino za pripravo individualiziranega programa.

Šola bo o dogodkih, ki zadevajo njihovega otroka, starše obveščala ustno, po telefonu ali pisno. Starši so dolžni posredovati telefonsko številko, na kateri so vedno dosegljivi. Po telefonu, kot nujno obvestilo, bomo starše obvestili o dogodkih, ki zadevajo:

- bolezen ali poškodbo njihovega otroka, - večjo materialno škodo, - težje kršitve pravil šolskega reda, ki posredno ali neposredno zadevajo njihovega

otroka.

4. URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE

Vzgojni načrt Osnovne šole Križevci je temeljni dokument za delo na vzgojnem področju. Z njegovo realizacijo bomo uresničevali cilje iz 2. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. L. RS št. 81/06).

Naloge bodo med letom dopolnjevali s sklepi strokovnih organov šole, z okrožnicami in z navodili Ministrstva za šolstvo in šport in Zavoda RS za šolstvo ter s sklepi ustanovitelja.

Za realizacijo vzgojnega načrta so odgovorni vsi delavci šole. Vsak strokovni delavec, starši ali učenec ima možnost predlaganja sprememb. O vsakem koristnem predlogu bo razpravljal vzgojni tim, ki se bo sestajal vsaj dvakrat letno oz. po potrebi tudi večkrat. Ob koncu šolskega leta vzgojni tim opravi analizo na podlagi vprašalnikov. Predloge za spremembe poda strokovni delavec timu.

12

Naloga ravnateljice je, da uresničuje, spremlja, zagotavlja in ugotavlja izvajanje vzgojnega načrta.

Vzgojni načrt je bil potrjen: na pedagoški konferenci učiteljskega zbora, dne 17. 3. 2017,

na 1. korespondenčni seji sveta staršev, dne 24. 4. 2017,

na 3. seji sveta šole, dne 24. 4. 2017.

Ravnateljica: Vasilija STOLNIK, univ. dipl. ped. in soc. kult.

Vodja vzgojnega tima: Mateja KOZAR, prof. raz. pouka

Predsednica Sveta staršev: Karmen Dragović

Predsednik Sveta zavoda: Mateja Kozar