3S L O V E N S K A V O J S K A

N A © E K O R E N I N E

Slavnostna prisega prvih vojakov na Igu, 2. junij 1991

d15.  maj - dan Slovenske vojske

V uËni center na Igu, ki ga je vodil major Bojan©uligoj, je bilo sprejetih 180 vojakov, v mariborskiuËni center, vodil ga je major Andrej Kocbek, pa120 vojakov. Medtem ko je JLA dogajanje na Igule pozorno spremljala in veËjih sovraænosti na

510. uËni center TO na Igu pri Ljubljani in 710. uËni center v Pekrah pri Mariboru sta 15. maja 1991

sprejela prvo generacijo slovenskih vojaπkih obveznikov.

Vzhodnoπtajerske pokrajine TO podpolkovnikaVladimira MiloπeviËa. Pred improviziranimvojaπkim sodiπËem v Mariboru je bil nato zasliπanin po nekaj urah izpuπËen. Odgovor Slovenije jebil zelo odloËen, saj je bil takrat prviË uporabljenukrep z odklopom telefonov in elektrike vtamkajπnjih vojaπkih objektih. Vse bolj se jestopnjevala tudi protiarmadna napetost medMariborËani, ki so skuπali z æivim zidommnoæiËno ustaviti oklepnike JLA. 24. maja jepadla prva ærtev. Vojaπki oklepnik je podrl in dosmrti povozil domaËina Josefa ©imËika, doma izMiklavæa pri Mariboru. Z napadom na uËnicenter so grozili tudi v naslednjih dneh, ko se jeprva generacija slovenskih vojakov v Pekrah in naIgu pripravljala na slovesno prisego, ki je bila2. junija 1991. Pripadniki 710. uËnega centra TOso nadaljevali urjenje v Pekrah do 25. junija1991, ko so se po ukazu R©TO tik pred izbruhomspopadov z JLA preselili v KoËevsko Reko.

tem obmoËju ni izvajala, je bil uËni center vPekrah æe od zaËetka izpostavljen moËnemupritisku. Mariborski uËni center, ki ga je varovalaposebna zaπËitna enota 7. P©TO pod vodstvomstotnika Stojana Ledineka, je bil æe dober tedenpo sprejemu vojakov, 23. maja 1991, na udaruvojaπkih specialcev in oklepnikov. Z izvidniπkoakcijo dveh pripadnikov JLA v neposredni bliæinicentra, ki so jih zajeli teritorialci, je JLA poskuπalaizzvati incident, ki je bil podlaga za poznejπegroænje z napadom na center. V napetemozraËju je priπlo do pogajanj, ki jih je vodiltakratni namestnik republiπkega sekretarja zaljudsko obrambo Miran Bogataj. Vendar sovojaπki specialci pogajanja v mariborski obËinskizgradbi izkoristili za povraËilno ugrabitev dvehBogatajevih varnostnikov in poveljnikaÆivi zid pred uËnim centrom v Pekrah

Pekre, 23. maj 1991

Foto

: arh

iv CV

ZD

Fot

o: D

anilo

©ko

fiË /

VeËe

r

Fot

o: a

rhiv

CVZD

Foto

: arh

iv CV

ZD

N A © E K O R E N I N E

4 P R A Z N I » N A © T E V I L K A , M A J 2 0 0 1

Upravna razdelitev ozemlja alpskih Slovanov pod Franki med letoma 796 in 828

vVojaπke izkuπnje -

Slovensko ozemlje je imelo pomembno strateπko lego in je bilo v razliËnihzgodovinskih obdobjih izpostavljeno πtevilnim nasilnim osvajanjem oziromavojnam in prehodom. Tako je v zgodnjih obdobjih veliko plemen in ljudstevnaseljevalo in preËkalo ta prostor, ki s svojo lego kot najzloænejπa pot povezujeSredozemlje s srednjo in severno Evropo, zahodno Evropo z vzhodno in Bliænjimvzhodom. ©e zlasti so bili pomembni vdori iz Panonske niæine v Padsko oziromana Apeninski polotok.

Slovenski prostor ni bil nikoli neposeljen, ampakso na njem ljudstva ali posamezna plemena vπtevilnih naselitvenih valovih vedno trËila na boljali manj razvite kulture. Z boji in vojnami soprebivalci slovenskega prostora pridobivalivojaπke izkuπnje, ki so jih uporabljali poznejπirodovi. Tako so pred naselitvijo Slovanovdanaπnje slovensko ozemlje æe naseljevali Veneti,Iliri, Kelti, Rimljani, Goti, Langobardi ter drugiosvajalci, ki so si pri obrambi svojega prostoravedno znova pridobivali vojne izkuπnje. Navzpetinah so nastajala πtevilna gradiπËa,nekakπna utrdbena naselja, saj je biloprebivalstvo v niæinskih predelih preveËizpostavljeno nevarnim vojnim pohodom.Sredi 6. stoletja so v te kraje zaËeli vdirati naπislovanski predniki, ki so v 7. stoletju oblikovalsvojo dræavo. Imenovala se je Karantanija. V bojuza obstanek in samostojnost so se Karantancivojskovali z Obri, Bavarci in Langobardi, a so nakoncu postali del frankovskega kraljestva.Naπi predniki so pridobivali vojne izkuπnje tudi navojnih pohodih celjskih grofov in knezov. Zelopomembne izkuπnje za uspeπno obrambosvojega ozemlja so dobili z organizacijoprotiturπkih taborov ob turπkih vpadih v 15. in16. stoletju. V bitki pri Sisku leta 1593 pa so ssvojimi izkuπnjami pomembno prispevali k zmaginad Turki.Zaradi hudih pritiskov zemljiπkih gospodov je naSlovenskem izbruhnilo pribliæno 170 kmeËkihuporov, nekateri æe v vojnih razseænostih, kipotrjujejo sposobnost samoorganiziranja ljudi vboju za njihove pravice.Slovenci so se v svojih polkih izkazali zvztrajnostjo in pogumom. V 18. stoletju je najboljzaslovel sloviti matematik in topniπki Ëastnikbaron Jurij Vega, ki si je prisluæil red MarijeTerezije. Da so bili naπi predniki cenjeni vojaki,nam dokazuje tudi ukaz Napoleona Bonaparta ooblikovanju posebnega ilirskega polka, ki se je1812 udeleæil vojnega pohoda v Rusijo.Po Napoleonovih vojnah sta bila na Slovenskemnajpomembnejπa 17. in 47. pehotni polk.Sodelovala sta v vseh vojnah v Italiji, kjer soπtevilni vojaki dobili medalje za hrabrost.Poudariti je treba, da je bil baron Andrej »ehovinprvi pripadnik avstrijske vojske, ki je dobil vsa trinajviπja odlikovanja za hrabrost. Slovenci so seizkazali tudi na vojnem pohodu v Bosno leta

vredne zavidanja

5S L O V E N S K A V O J S K A

1878, veliko pa je bilo prostovoljcev v vrstahvstajnikov.V zaËetku prve svetovne vojne so poslali vseslovenske polke avstro-ogrske armade na ruskobojiπËe, ko pa je bila leta 1915 odprta frontaproti Italiji, so jih prestavili na soπko fronto, kjerso se borili v dvanajstih krvavih ofenzivah. Dozloma italijanskega bojiπËa 24. oktobra 1917, koje priπlo do preboja pri Kobaridu, so potekalinajhujπi boji na Krasu in v visokogorju nad rekoSoËo. V prvi svetovni vojni so Slovenci sodelovalitudi kot prostovoljci v enotah, ki so se narazliËnih frontah borile proti nemπki in avstro-ogrski vojski. Teænje in zahteve po samostojnislovenski dræavi in razpadu Avstro-Ogrske sovplivale tudi na vojake slovenskih polkov, ki so vavstro-ogrski armadi organizirali kar tri odsedmih uporov. Pridobljene izkuπnje v prvisvetovni vojni so lahko Slovenci uporabili æe takojpo koncu vojne, ko je bila ustanovljena prvaslovenska vojska v naπi sodobni zgodovini.Ustanovitev vojske je bila zgodovinska nuja, sajso z zahoda prodirali Italijani, narodna meja protiAvstriji pa je bila nejasna. Tej vojski, podvodstvom generala Rudolfa Maistra, ki jepokazala zavidljivo stopnjo odloËnosti inpoguma, je uspelo osvoboditi in ohraniti Mariborz zaledjem in vzhodno Koroπko. Poleti leta 1919so slovensko vojsko ukinili in na naπem ozemljusmo dobili Dravsko divizijsko oblast ter vojskoKraljevine SHS oziroma Jugoslavije. MnogiSlovenci so morali sluæiti vojaπki rok daleË oddoma.Aprila leta 1941 je starojugoslovanska vojskakapitulirala in razpadla. Slovensko ozemlje sozasedli Nemci, Italijani in Madæari, ki so siprizadevali ukiniti Slovence kot narod, ki pa so sehitro organizirali in 26. aprila 1941 ustanoviliProtiimperialistiËno fronto, poznejepreimenovano v Osvobodilno fronto slovenskega

naroda. Oboroæen boj proti okupatorjem se je izdneva v dan πiril in krepil. Leta 1942 sonastale prve slovenskepartizanske brigade, iz njih padivizije in korpusi. V bojih souporabljali v preteklostipridobljene izkuπnje in izkuπnjeudeleæencev v πpanski dræavljanskivojni. Hkrati so se bogatili zizkuπnjami iz partizanskega boja.Kljub posebnostim boja protiokupatorjem, ki je po italijanskikapitulaciji s presekanjemkomunikacij na slovenskem ozemljudobil πirπi pomen, je bila slovenskapartizanska vojska leta 1945 ukinjena.Slovenci so morali k vojakom spet daleËod svoje domovine. Da so bili slovenskipartizani tesno povezani tudi z zavezniki,potrjuje reπevanje πtevilnih sestreljenihzavezniπkih letalskih posadk in njihovavrnitev v zavezniπke vrste.Ustanovitev teritorialne obrambe po republikahje bila poskus delne vrnitve samostojne vojaπkeorganizacije. Teritorialna obramba je bilaustanovljena po okupaciji »eπkoslovaπke, poleti1968. Ker poveljstvo Teritorialne obrambe nihotelo slediti spremembam v Sloveniji, je bil maja1990 izdan ukaz o popolni razoroæitvi enot inπtabov Teritorialne obrambe v Sloveniji, oroæje paso morali prepeljati v skladiπËa JLA. Slovenskinarod je tudi ob tej zgodovinski preizkuπnjipremiπljeno ukrepal, da bi zavaroval svojenacionalne interese, zato je bila ustanovljenaManevrska struktura narodne zaπËite kot temeljnove Teritorialne obrambe in Slovenske vojske.Samostojna Republika Slovenija je bila razglaπena25. junija 1991. Prve enote JLA so se odpravileproti mejnim prehodom 26. junija. Æe prveizkuπnje so pokazale, da je bila njihova moralazelo nizka. Zato so slovenske oboroæene sile

morale hitro prevzeti pobudo in se odloËnospustiti v akcije. V osamosvojitveni vojni se jepokazala uËinkovitost odloËnega in enotnegaodpora proti napadalcu, uspeπen spopad z velikomoËnejπim in bolje oboroæenim nasprotnikom paje pomembna bojna izkuπnja Slovenske vojske.V vojnah smo se Slovenci vedno znali organiziratiin upreti napadalcem. Tudi v najteæjih okoliπËinahnismo podlegli paniki in smo obdræali visokostopnjo morale v boju za ohranitev naroda insvojega prostora. V veliko vojnah smo dokazalipogum in vztrajnost. Slovenske vojske niso vnobeni vojni nastopile kot agresor. Vedno so bilev vlogi branitelja naroda, njegove identitete ininteresov domovine oziroma slovenskegaprostora.

Podpolkovnik Karlo Nanut

Major Zvezdan MarkoviÊ

Postroj ob prvi obletnici ustanovitve IX. korpusa leta 1944 v Cerknem

General Rudolf Maister

N A © E K O R E N I N E

6 P R A Z N I » N A © T E V I L K A , M A J 2 0 0 1

Pogovori z generali JLA, julij 1990

Zakon o plebiscitu in glasovnica

oOd plebiscita do razglasitve

Kronologija najpomembnejπih dogodkov

21. november 1990 - SkupπËina Republike Slovenije sprejme Zakon oplebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.23. december 1990 - Plebiscit o osamosvojitvi Republike Slovenije. VolilniupraviËenci odgovarjajo na vpraπanje: ≈Ali naj Republika Slovenija postanesamostojna in neodvisna dræava?«26. december 1990 - Uradna razglasitev rezultatov plebiscita. Glasovanjase je udeleæilo 93,2 odstotka vseh volilnih upraviËencev, za samostojno inneodvisno Slovenijo je glasovalo 88,5 odstotka vseh volilnih upraviËencev.©e pred izvedbo plebiscita skupπËina objavi Deklaracijo o spoπtovanjutemeljnih konvencij Sveta Evrope.December 1990 - Uveljavi se nov znak samostojne Teritorialne obrambeRepublike Slovenije, izdelane so prve uniforme in sprejete nove oznakeËinov.8. januar 1991 - Srbske oblasti ≈vdrejo« v jugoslovanski finanËni sistem insi pri Narodni banki Jugoslavije iz primarne emisije ≈sposodijo« 18 milijardin 243 milijonov dinarjev (1,4 milijarde dolarjev - skoraj polovica naËrtovanihskupnih kreditov iz primarne emisije za vse jugoslovanske banke v letu1991). To je zaËetek razpada jugoslovanskega ekonomskega sistema.9. januar 1991 - Slovenska vlada objavi memorandum, ki zvezni vladi oËitazapoznelo in neuËinkovito reagiranje ob razpadanju jugoslovanskegaekonomskega sistema.9. januar 1991 - Zvezno predsedstvo sprejme na predlog vodstva JLA odloko vrnitvi nezakonito pridobljenega oroæja in o razoroæitvi vseh posebnihenot, ki niso bile v sestavi JLA. Odloku nasprotujeta Stipe MesiÊ in JanezDrnovπek. Ni jasno, na koga se nanaπa, ali na oboroæene strankarske innacionalne milice ali pa na redne enote milice in teritorialne obrambe vrepublikah.10. januar 1991 - V Beogradu se sestanejo predstavniki jugoslovanskihrepublik in se zaËno pogovarjati o prihodnosti federacije.

samostojnosti

Postroj TO v KoËevski Reki, 17. december 1990

Foto

: arh

iv CV

ZDFo

to: a

rhiv

CVZD

7S L O V E N S K A V O J S K A

StaliπËa Slovenije in jugoslovanskih oblasti v tisku.

11. januar 1991 - Memorandum slovenske vlade potrdi skupπËina, ki vladitudi naloæi, da do 23. januarja pripravi predlog programa dejavnosti zauresniËitev ciljev plebiscita, predvsem predlog za sporazumno razdruæitevJugoslavije in predlog ukrepov za vkljuËitev Slovenije v OZN.Januar 1991 - Sektor za razvoj Teritorialne obrambe skupaj z Republiπkimπtabom in drugimi deli RSLO zaËne pripravljati prvo poskusno sluæenjevojaπkega roka v Teritorialni obrambi Republike Slovenije.JLA se v Sloveniji zaËne pripravljati na napovedano inπpekcijo, imenovanoGINA.20. februar 1991 - Slovenski parlament sprejme resolucijo, v kateriparlamentom drugih republik predlaga sporazumno razdruæitev SFRJ.Razdruæitev naj bi pomenila nastanek dveh ali veË neodvisnih in suverenihdræav. S sprejetjem amandmaja k slovenski ustavi so razveljavljeni vsi Ëleniustave, ki so izvrπevanje suverenosti republike prenaπali na federacijo.1. marec 1991 - Zvezno predsedstvo zavrne slovenski in hrvaπki predlog osporazumni razdruæitvi SFRJ.8. marec 1991 - V slovenskem parlamentu je sprejet ustavni zakon, pokaterem za dræavljane Slovenije sluæenje vojaπkega roka v JLA ni veËobvezno.12. marec 1991 - Vodstvo JLA zahteva sklic seje zveznega predsedstva, nakateri predlaga uvedbo izrednih razmer v celotni dræavi. Formalni povod zazahtevo so mnoæiËne demonstracije opozicije proti MiloπeviÊevemu reæimu.Polovica Ëlanov predsedstva se ne strinja z uvedbo izrednih razmer. Nekajdni pozneje Borisav JoviÊ za kratek Ëas odstopi s poloæaja predsednikapredsedstva.13. marec 1991 - Zvezni sekretar za ljudsko obrambo general VeljkoKadijeviÊ z nekaj svojimi sodelavci, brez vednosti vlade in predsedstva SFRJ,odpotuje na tajne pogovore v Moskvo, kjer pa ne dobi podpore.18. marec 1991 - Predsedstvo RS ustanovi koordinacijsko telo za primerizrednih razmer. To telo usklajuje vse pomembnejπe ukrepe, s katerimi æeliSlovenija zaπËititi doseæeno stopnjo samostojnosti. Med vojno usklajujeukrepe na vojaπkem, politiËnem in diplomatskem podroËju.19. marec 1991 - Vojni svet (neformalni organ, v katerem so najviπji vojaπkipredstavniki JLA) objavi sklep, da ne dovoli spreminjanja meja inmednacionalnih spopadov. Zahteva redno financiranje armade, vrnitev TO varmadno pristojnost in nemoten potek nabora. Dobi podporo predsednikazvezne vlade Anteja MarkoviÊa, ki od Slovenije zahteva, naj poveljevanje TOpreda JLA in prekliËe sklep, da ne bo poπiljala nabornikov v armado.Armada kmalu po tem zagrozi, da bo po 15. maju sama priπla ponabornike, Ëe jih do takrat Slovenija ne bo zaËela ponovno poπiljati.1. april 1991 - Slovenska skupπËina sprejme na seji vseh treh zborov prviproraËun, ki je v celoti samostojen.6. april 1991 - V Uradnem listu Republike Slovenije, πtevilka 15-555/91,je objavljen novi Zakon o obrambi in zaπËiti, ki je bil v skupπËini sprejet29. marca 1991.18. april 1991 - Sestanek predstavnikov jugoslovanskih republik na Brdupri Kranju. Oblikujejo predlog dveh moænih oblik prihodnje ureditvedræave: zveza suverenih dræav (konfederacija) ali enotna zvezna dræava(federacija). O tem naj bi se v dræavi izrekli v prihodnjih mesecih, vendardo tega ne pride.24. april 1991 - Zvezni sekretariat za finance pripravi odlok o izvedbipredpisov za plaËevanje carine. Za uresniËevanje tega odloka naj biposkrbeli takratna milica in vojska.27. april 1991 - V Uradnem listu Republike Slovenije, πtevilka 18-791/91,so objavljeni: Zakon o vojaπki dolænosti, Odredba o ustanovitvi πtabov inzavodov Teritorialne obrambe v Republiki Sloveniji in Odredba o doloËitvikriterijev za formacijo stalnega sestava obmoËnih πtabov za Teritorialnoobrambo.April 1991 - V PoljËah se zaËne teËaj za vodstvo, Ëastnike in inπtruktorjeprvih dveh uËnih centrov.4. maj 1991 - Slovenska skupπËina sprejme veË osamosvojitvenih

Foto

: arh

iv CV

ZD

N A © E K O R E N I N E

8 P R A Z N I » N A © T E V I L K A , M A J 2 0 0 1

Teritorialci pred R©TO, Ljubljana, 5. oktober 1990.

Vaja Premik ‘91

zakonov: Zakon o dræavljanstvu, o Narodni banki Slovenije, o kreditnemposlovanju s tujino.8. maj 1991 - V slovenski skupπËini je sprejet ustavni Zakon o ljudskiobrambi, ki za obrambo Slovenije predvideva uporabo vseh razpoloæljivihvojaπkih zmogljivosti.15. maj 1991 - V prvih uËnih centrih TO v Pekrah pri Mariboru in na Igu priLjubljani se je zaËelo usposabljanje prve generacije slovenskih vojakov.Stipe MesiÊ ni izvoljen za novega predsednika predsedstva SFRJ.23. maj 1991 - V UËnem centru Pekre pri Mariboru pride do incidenta medTO in JLA.24. maj 1991 - Med pogajanji vojska ugrabi poveljnika pokrajinskega πtabaTO Vladimirja MiloπeviËa in Ëastnika TO Milka Ozmeca. Oklepno bojnovozilo JLA ob izhodu iz Vojaπnice vojvode MiπiÊa v Mariboru do smrti povoziJosefa ©imËika.Teritorialna obramba Republike Slovenije in Civilna zaπËita Republike Slovenijedobita z odlokoma svoje oznake, TO dobi tudi pravilnik o uniformah v TORepublike Slovenije (objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, πtevilka21-964/91).Maj 1991- ZaËne se usposabljanje 180 vojaπkih obveznikov v UËnem centruIg pri Ljubljani in 120 v UËnem centru Pekre pri Mariboru.2. junij 1991 - Prvi vojaki priseæejo slovenski dræavi.5. junij 1991 - Slovenska skupπËina sprejme zadnji paket osamosvojitvenihzakonov.Slovenska delegacija, v kateri so Milan KuËan, Janez Drnovπek in LojzePeterle, se v Beogradu o osamosvojitvi pogaja z zveznim premieromAntejem MarkoviÊem in zveznim sekretarjem za obrambo VeljkomKadijeviÊem. Predlogov zvezne strani ne more sprejeti.12. junij 1991 - Na povabilo slovenskega vodstva prispe v Ljubljano AnteMarkoviÊ in delegatom v skupπËini zagotovi, da zvezna vlada ne æeliuporabiti nobene sile.21. junij 1991 - Na seji zveznega zbora jugoslovanske skupπËine AnteMarkoviÊ opozori, da bo zvezna vlada z vsemi zakonitimi sredstvi prepreËilaenostransko spreminjanje notranjih ali zunanjih meja. JLA z letaliπËa Cerkljeodpelje deset letal slovenske TO.23. junij 1991 - »lanice EGS se dogovorijo, da ne bodo priznaleneodvisnosti Slovenije in Hrvaπke, Ëe se bosta enostransko odcepili odjugoslovanske federacije.24. junij 1991 - Slovenija dobi nov grb in zastavo.25. junij 1991 - Slovenski parlament sprejme ustavni zakon za uresniËitevTemeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije,Deklaracijo o neodvisnosti in veË zakonov, s katerimi Slovenija prevzameprejπnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju.26. junij 1991 - Predsednik Milan KuËan na slovesnosti na Trgu revolucije vLjubljani razglasi samostojnost Republike Slovenije.

Center za vojaπkozgodovinsko dejavnost MO

Postroj TO v KoËevski Reki, 17. december 1990

Foto

: arh

iv CV

ZD

S L O V E N S K A V O J S K A 9

Vojna za Slovenijo 1991

Del narodove samozavesti jeneustavljiva teænja, da je na svojemozemlju sam gospodar. Slovenski dræavizgodnjega srednjega veka sta biliKarantanija in Karniola, potem pa smoSlovenci vse do 1918. leta ostali podpeto tujih gospodarjev. Ob propaduAvstro-Ogrske je 29. oktobra 1918nastala prva slovenska dræava v novejπizgodovini, drugiË se je slovenskadræavnost oblikovala mednarodnoosvobodilnim bojem v letih1941-1945, obakrat pa se je izgubilav znaËilnostih jugoslovanske druæbe.Slovenska republika je imela po2. svetovni vojni vse elemente dræave,le samostojna ni bila in zato ni moglaodloËati o svoji usodi. Takπno stanjepa ni moglo trajati v nedogled.

GoreËi tanki na mejnem prehodu Roæna dolina pri Novi Gorici. Enoto JLA na mejnem prehodu je napadlo samo devet pripadnikov samostojne bojne skupine6. P©TO pod poveljstvom majorja SreËka Lisjaka. Po pozivu k predaji so z odloËnim udarom po tankih in pehoti enoto prisilili k vdaji.

zmagalitTako smo

N A © E K O R E N I N E

Foto

: Bru

no T

oiË

Foto

: arh

iv CV

ZD

N A © E K O R E N I N E

10 P R A Z N I » N A © T E V I L K A , M A J 2 0 0 1

Pekre, 23. maj 1991

Pot v vojnoDo vojne za Slovenijo je priπlo zaradinasprotovanja slovenskim teænjam podecentralizaciji in demokratizaciji. Ker so bilipredlogi SR Slovenije po drugaËni ureditviodnosov zavrnjeni in ker se je velikosrbski pritisknenehno stopnjeval, najprej na Kosovu in natovedno bolj grozeËe tudi v drugih delihJugoslavije, se je decembra 1990 nareferendumu velika veËina prebivalcev SlovenijeodloËila za samostojno in neodvisno dræavo.Oboroæen nastop proti demokratiËnimspremembam v Sloveniji in na Hrvaπkem je JLAzaËela pripravljati æe po veËstrankarskih volitvahmaja 1990, in sicer z odvzemom veËine oroæjaTO.K razpadu Jugoslavije je bistveno prispevalnastop velikosrbskih sil s SlobodanomMiloπeviÊem na Ëelu. Ideja o veliki Srbiji in oobraËunu z drugaËe misleËimi je imelazagovornike tudi v vrhu armade, Ëeprav je velikdel oficirjev JLA ob pripravah na obraËun dolgo

verjel, da gre za obrambo jugoslovanske ideje oenakopravnosti narodov.Razglasitev samostojne dræave je Slovenijapripravljala tudi s krepitvijo svojih oboroæenih sil -TO in slovenske milice. Slovenska skupπËina je28. septembra 1990 sprejela ustavno dopolnilo,ki je doloËalo, da je v miru in izrednih razmerahpristojnost nad TO prenesena na predsedstvo RS.Predsedstvo, ki ga je tedaj in med vojno vodilMilan KuËan, je takoj imenovalo vodstvo novegaR©TO z Janezom Slaparjem na Ëelu.18. marca 1991 je v vedno bolj zaostrenihrazmerah ustanovilo operativno koordinacijskotelo za primer izrednih razmer, ki sta ga vodilaIgor BavËar in Janez Janπa. Usklajevalo jevarnostne in obrambne priprave in med vojno

opravljalo naloge πtaba vrhovnega poveljnika.Glavni oboroæeni sili Slovenije sta bili TO inmilica. Pomembne naloge pri varovanju æivljenj indobrin so imele Civilna zaπËita, kriminalistiËnasluæba in VIS. Taktika obrambe Slovenije jetemeljila na dokumentu iz aprila 1991, ki jegovoril o moæni razdruæitvi z obrambnega vidika.V primeru oboroæenega nastopa JLA je bilonaËrtovano blokiranje vseh enot in vojaπnic vSloveniji, ustavitev prodorov JLA s hrvaπke smeriin aktivni nastop tam, kjer bi bile slovenskeobrambne sile v prednosti.Za kraj prvega obraËuna z novo Slovenijo je JLAizbrala Maribor, kjer je 23. maja 1991 izzvalaincident, ki ga je skuπala izrabiti za nastop protiuËnemu centru TO. ©la je celo tako daleË, da je

V vojni za Slovenijoso TO poveljevali:NaËelnik Republiπkega πtaba TOpolkovnik Janez Slapar,namestnik naËelnikapodpolkovnik Danijel Kuzma;Dolenjska: podpolkovnik AlbinGutman; Gorenjska:podpolkovnik Peter Zupan;Juænoprimorska: major Vojko©tembergar (podpolkovnikFranc AnderliË); Ljubljana: majorJanez Lesjak, (podpolkovnikMiha Butara);Severnoprimorska: major SreËkoLisjak (podpolkovnik BogdanBeltram); Vzhodnoπtajerska:podpolkovnik VladimirMiloπeviË; Zahodnoπtajerska:major mag. Viktor Krajnc;specialna brigada: polkovnikTone KrkoviË; vodstvo CivilnezaπËite: Miran Bogataj. JLA je skuπala zasesti vse mejne prehode v Sloveniji. Vsi so bili 4. julija 1991 æe v slovenskih rokah.

Foto

: arh

iv C

VZD

Foto

: D. ©

kofiË

Foto

: arh

iv CV

ZD

S L O V E N S K A V O J S K A 11

ugrabila slovenskega pogajalca podpolkovnikaVladimirja MiloπeviËa. Pod kolesi vojaπkegaoklepnika je umrla tudi prva slovenska ærtev Josef©imËik iz Miklavæa. OdloËen odpor pripadnikovcentra in odziv MariborËanov sta armadne naËrteprepreËila.Slovenska skupπËina je ustavni Zakon osamostojnosti sprejela 25. junija 1991, na mejnihprehodih so bile jugoslovanske table in zastavezamenjane s slovenskimi in postavljeni mejniprehodi proti Hrvaπki. Isti veËer se je v Beogradusestal zvezni izvrπni svet. Sprejel je odlok ozavarovanju dræavnih meja v Sloveniji, s Ëimer staimeli JLA in zvezna milica odprto pot zaoboroæen nastop proti Sloveniji.

Vojaπki nastop in nastop milice sta bila v prvi faziusmerjena proti slovenskim mejam in letaliπËuBrnik. Ko bi bila Slovenija odrezana od sveta, bi vdrugi fazi priπel na vrsto obraËun z delomSlovenije, ki je zagovarjal samostojnost, zamenjalipa bi tudi staro politiËno vodstvo z novim, ki bibilo marioneta za uresniËevanje srbskih ciljev.Proti mejnim prehodom z Italijo so 26. junija prvekrenile oklepne enote Reπkega korpusa. Medpotjo so naletele na nebranjene barikade in naspontan, ponekod zelo odloËen nastopdomaËinov, zlasti v Vrhpolju. Neoboroæeniprebivalci pohoda tankov niso mogli prepreËiti,odloËno pa so reagirali proti agresiji, kar je bilopozneje znaËilno za vso Slovenijo. Kot groænja

slovenskim demonstrantom je v DivaËi ob 14.30padel tudi prvi strel, ki ga je sproæil oficir JLA.Taktika nastopa JLA proti slovenskim mejnimprehodom je bila opredeljena s posebnimukazom, ki je najprej pozival k predaji prehoda,nato je sledila groænja z oroæjem in nazadnjestreljanje v bliæino prehoda in centre odpora. Poizkuπnjah na Kosovem in na Hrvaπkem je JLA tudiv Sloveniji aktivirala oboroæene sile, vendarnapaËno predvidevala, da bodo tudi Slovencipokorjeni brez teæav. Zato so bile enote JLA brezustrezne logistiËne podpore za daljπevojskovanje, upoπtevana pa niso bila bistvenataktiËna naËela, da tanki ne nastopajo brezpodpore pehote.Enote za vojaπki poseg proti Sloveniji sooblikovali Ljubljanski, Mariborski, Reπki,Zagrebπki in Varaædinski korpus ter letalskikorpus JLA. Vsi so bili pod poveljstvom5. armadnega poveljstva v Zagrebu. V Sloveniji jeimela JLA pribliæno 22.300 vojakov, slovenskaTeritorialna obramba 16.000 pripadnikov, medvojno pa se je πtevilo poveËalo na35.200. Slovenska milica je imela okoli 10.000aktivnih in rezervnih pripadnikov, JLA pa je imelapopolno premoË v oroæju in moËne oklepneenote s podporo vojnega letalstva. Slovenskavojska in milica sta imeli samo pehotnooboroæitev, nekaj protiletalskih topov 20 mm inminometov 82 mm, vendar niti enega tanka,letala ali topniπkih enot. Boju z oklepniki so bilinamenjeni roËni raketometi, obrambi pred nizkoleteËimi letali pa prenosne rakete strela.

Vojna se je zaËela»etrtek, 27. junijVojna za Slovenijo se je zaËela ob 1.15 ponoËi,ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metlikiprestopila dræavno mejo. Ob 2.40 je iz vojaπnicena Vrhniki proti letaliπËu Brnik krenil 1. oklepnibataljon.Kolono oklepnikov, ki je prodirala skozi Belokrajino, je sestavljalo 12 bojnih oklepnih vozil stricevnimi protiletalskimi topovi 20 mm in veËtovornjakov. Ustavila jih je barikada v Pogancih.V stopnjevanju napetosti med pripadniki TO invojaki so padli prvi streli. Ob 10.30 je kolonaodpeljala proti Ljubljani, vendar jo je ob 15.45ustavila zapora na cesti pri Medvedjeku.Oklepni bataljon z Vrhnike je proti Brnikuprodiral v dveh kolonah. Na poti je naletel naimprovizirane, nebranjene barikade izavtomobilov. Ena oklepna kolona je prodirala poavtocesti in ljubljanski obvoznici ter Ëez Trzin inMengeπ, druga po stari cesti, pri Ëemer je popomoti zavila v gozdove na Toπkem Ëelu in priobraËanju na ozki cesti izgubila dva tanka. Prvitanki so priπli na letaliπËe Brnik okoli 5. urezjutraj. Zavzeli so okolico letaliπËa, enota TO pajih je napadla okoli 18. ure. Po napadu so tanki

Radenci, 28. junij 1991

Blokada v Trzinu

Foto

: Bru

no T

oiË

Foto

: Nat

aπa

Juhn

ov

N A © E K O R E N I N E

12 P R A Z N I » N A © T E V I L K A , M A J 2 0 0 1

Celovπka cesta v Ljubljani, 27. junij 1991

zavzeli poloæaj za kroæno obrambo.V Trzinu so za kolono JLA z Vrhnike ostali trijeoklepni transporterji in vozilo za zveze. ProtiveËeru so se iz dveh helikopterjev JLA izkrcalipripadniki diverzantskega odreda, ki so priπli napomoË oklepnikom. V pribliæno 20 minuttrajajoËem spopadu s specialno enoto milice inTO so padli πtirje vojaki JLA in pripadnik TO.Drugi vojaki JLA so se predali, vojakidiverzantskega odreda JLA pa so se umakniliproti Depali vasi in bili naslednji dan ujeti.Deset tankov je iz Maribora pribliæno ob 9. uriodpeljalo proti ©entilju, pet tankov ter 10oklepnikov pa proti Dravogradu. Kolono, ki jeprodirala proti ©entilju, je ustavila branjenabarikada v Pesnici. Okoli poldneva so jo zaËeliobstreljevati in jo zaægali. Pripadniki TO so tankenapadli okoli 17.30. Na mostu Ëez Dravo je bila zavrnjena tankovskakolona polkovnika Popova, ki je poskuπalaprodreti s hrvaπke smeri. Ustavljena je bilaoklepna kolona, ki je priπla v Slovenijo priRazkriæju.ZveËer je bil pri vasi Rigonce ustavljen poskusvdora oklepne kolone JLA. Ob 20.45 je bil zdvema minometoma 82 mm izveden napad naletaliπËe Cerklje, nato pa je veËina letal letaliπËezapustila. Do ostrega spopada s kolono JLA jepriπlo v Kosezah pred Ilirsko Bistrico, padli so trijevojaki JLA. ZveËer je bil sestreljen en helikopternad Igom in drugi nad Ljubljano.

Petek, 28. junijPonoËi so slovenske oboroæene sile krepileblokade in nove mobilizirane enote TO usmerjaleproti zavzetim mejnim prehodom. Vsekoordinacijske podskupine so dobile ukaz: ≈Na

vseh toËkah, kjer so oboroæene sile RS v taktiËniprednosti, izvrπite ofenzivne akcije protiokupatorskim enotam in objektom. Nasprotnikapozivajte k predaji, doloËite Ëim krajπi rok in

izvedite akcijo z vsem razpoloæljivim oroæjem. Priakcijah poskrbite za evakuacijo in varnost æivljenjcivilnega prebivalstva.«Tanki, ki so prenoËili pred barikado v Pesnici, sodo sedme ure zjutraj barikado odstranili innadaljevali voænjo proti ©entilju. Ustavila jih jebarikada v Ranci, pri Kaniæi sta dva tankaobtiËala. Druge tanke je okoli 10.30 ustavilabranjena barikada v ©trihovcu. Pripadniki TO inpolicije so tanke napadli. Po 11. uri so priπlatankom na pomoË letala jugoslovanskegavojnega letalstva in raketirala ter obstreljevalabarikado. Ob 13.30 so spet napadla πtiri letala,pri tem so bili πtirje vozniki tovornjakov ubiti.Tankovska kolona je nato barikado obπla, vendarse je kmalu ustavila.Ob 9.50 so slovenske enote napadle oklepnokolono JLA na Medvedjeku. V napadih letalstvaJLA je bilo ubitih πest voznikov tovornjakov.V Limbuπu pri Mariboru sta bila uspeπnonapadena dva tanka JLA. V Gibini je bil ustavljenprodor oklepne kolone s Hrvaπke. PredDravogradom je bila ustavljena oklepna kolonaJLA, ki je prodrla iz Maribora. Po ostrem spopaduje bil zavzet mejni prehod Holmec.Padla sta dva miliËnika in trije vojaki JLA, 91 jebilo zajetih. Enote TO so napadle vojaπnicoBukovje pri Dravogradu. Jugoslovanska letala sonapadla letaliπËe Brnik, oddajnike Krim, Kum inNanos ter Karavanπki predor, KoËevsko Reko inMursko Soboto. Oklepna kolona polkovnikaPopova, ki je v Slovenijo prodrla pri Razkriæju, jezavzela mejni prehod Gornja Radgona. DomaËiprostovoljci so ji zaægali tovorne avtomobile.Zavzeto je bilo skladiπËe JLA v Borovnici, s Ëimerse je oboroæitev TO bistveno izboljπala, zavzeli soskladiπËe v Leskovcu, neuspeπen pa je bil napadna vojaπnico v Ribnici. V »rniËah v Vipavski dolinije TO odgovorila na ogenj iz kolone JLA, dvavojaka sta padla. Po napadu bojne skupinemajorja Lisjaka je bil zavzet mejni prehod Roæna

Razruπena Gornja Radgona 29. junija 1991. Vanjo je prodrla tankovska kolona polkovnika Popova sHrvaπke. Ob prihodu v mesto so jo s steklenicami, napolnjenimi z bencinom, napadli domaËini in jizaægali tovornjake. Potem je Popov z veliko sreËe in hrabrosti vztrajal v Gornji Radgoni in se 2. julijavrnil na Hrvaπko. V Beogradu so mu sodili zaradi vdaje Varaædinskega korpusa.

MnoæiËna vdaja jugoslovanskih vojakov

Foto

: arh

iv CV

ZD

Foto

: arh

iv CV

ZD

Foto

: M. G

arba

js

S L O V E N S K A V O J S K A 13

Teritorialci se usposabljajo

Redna tiskovna konferenca v Cankarjevem domu

dolina, dva tanka sta bila uniËena, trije zajeti,trije vojaki JLA so padli, 98 pa je bilo ujetih.Zavzet je bil prisluπkovalni center JLA na Roænikupri Ljubljani in uniËen prisluπkovalni center JLA naSuhi. Izvedena sta bila napada na vojaπnico v©kofji Loki in skladiπËe JLA v Drulovki. Na letaliπËuBrnik je JLA ubila dva avstrijska novinarja. PonoËise je tankom ob letaliπËu pribliæal pripadnik TOPeter PetriË, streljal na poveljniπki tank, ranilpoveljnika in pri tem izgubil æivljenje.JLA je ob 21. uri razglasila prekinitev ognja, sajso bile obkoljene enote v vedno teæjem poloæaju.

Sobota, 29. junijV noËi s petka na soboto so se predstavnikiSlovenije v Zagrebu sestali s tremi zunanjimiministri Evropske skupnosti in predsednikom ZIS.Sprejeli so dogovor o ustavitvi sovraænosti, ki paje bil tako nejasen, da do njegove uresniËitve nipriπlo.Dopoldne so se vdali vojaki in pripadniki zveznemilice, ki so bili obkoljeni v letalski bazi JLA naletaliπËu Brnik. V skladiπËu goriva JLA vMokronogu je podoficir streljal na poveljnika, kise je hotel vdati, in grozil, da bo razstrelilrezervoar z gorivom. Uspeπen je bil napad nabojno oklepno vozilo JLA pri Moretinih in spopadpripadnikov milice z vojaki JLA pri ©kofijah. V©trihovcu je bila razbita tankovska kolona, ki jeprodirala proti ©entilju. Tanki razpadle kolone sopozneje sestavljali tankovsko Ëeto TO.Od predsedstva in vlade RS je JLA s pisnimultimatom zahtevala kapitulacijo Slovenije. Zadnjirok je bil 30. julija ob 9. uri. ZveËer se je sestalaslovenska skupπËina, se opredelila za mirnoreπitev krize, vendar slovenska neodvisnost nismela biti ogroæena.

Nedelja, 30. junijOb 9. uri je bil zraËni alarm, z letaliπË naHrvaπkem so proti Sloveniji poletela letala JLA,vendar so se kmalu obrnila in vrnila na letaliπËa.V Varaædinskem, Zagrebπkem in Reπkem korpusuje JLA oblikovala nove sile za napad na Slovenijo.Enote TO so napadle ploπËad pred Karavanπkimpredorom, ponoËi pa je bil sprejet dogovor oizroËitvi predora. Zavzeli so center zvez nadSenoæeËami. Iz zaplenjenih tankov je bila pri NoviGorici organizirana tankovska Ëeta TO z devetimitanki.

Ponedeljek, 1. julijOkoli pol treh zjutraj je izbruhnil poæar inodjeknila eksplozija, ki sta uniËila skladiπËe oroæjaJLA v »rnem Vrhu nad Idrijo. V skladiπËu je bilooroæje slovenske TO.Po spopadu, v katerem je padel poveljnik, se jevdala straænica JLA v Novi vasi. JLA je shelikopterji z oznako RdeËega kriæa dovaæalaokrepitve in opremo obkoljenim enotam. Oklepnikoloni na Medvedjeku je bil ponoËi dovoljen

odhod do nove barikade v Krakovskem gozdu.ZveËer je bil napovedan nov ultimat JLA Sloveniji.

Slovenija zmagujeTorek, 2. julijZaËel se je odloËilni del vojne za Slovenijo. Ob

5. uri zjutraj so enote TO napadle oklepnokolono v Krakovskem gozdu in ji zadale moËanudarec. Oklepno mehanizirani bataljon JLA izJastrebarskega je skuπal prodreti v Slovenijo inreπiti obkoljeno kolono v Krakovskem gozdu,vendar je bil zaradi velikih izgub ustavljen inzavrnjen pri Prilipah. V brezizhodnih razmerah sovojaki JLA oklepnike v Krakovskem gozduzapustili in bili naslednji dan zajeti.Ob 13.30 se je z ognjem iz tankovskih topov TOzaËel napad na straænico JLA v ©entilju. Napoloæaje vzhodno od mejnega prehoda je biloizstreljenih 65 in na straænico 25 granat. VojakiJLA so jo zapustili.Ob 16.15 so na mejnem prehodu GornjaRadgona enote TO napadle oklepnike JLA,streljanje iz tankov pa je uniËilo del mesta.Oklepnikom sta pomagali dve letali.Zavzeto je bilo skladiπËe JLA v Loænici, ekonomijaRajhenav in nekdanja skladiπËa TO na Prulah v

Tanki JLA v Krakovskem gozdu

Foto

: arh

iv CV

ZDFo

to: B

orut

Kra

jnc

N A © E K O R E N I N E

14 P R A Z N I » N A © T E V I L K A , M A J 2 0 0 1

Mejni prehod Holmec po boju (Obranili domovino, str. 258)

Predsedstvo RS je ob 21. uri sprejelo sklep oenostranski ustavitvi ognja, pri Ëemer jeugotovilo, da je bila vojaπka ofenziva iz Beogradaæe zlomljena. V veËernih poroËilih je na TVnastopil naËelnik Generalπtaba Blagoje AdjiÊ zgroænjo: ≈Zagotovili bomo nadzor in stvariprivedli do konca!«

Sreda, 3. julijIz vojaπnic v Beogradu je proti Sloveniji krenilagardna oklepno mehanizirana divizija, vendar jezaradi okvar iz ure v uro veËji del vozil ostajal obcesti in pohod proti Sloveniji je propadel.Zjutraj so pripadniki TO in milice obkolili vojakeJLA, ki so se umaknili iz straænice ©entilj. Brezboja sta se predala dva oficirja, trije podoficirji in45 vojakov. Pri Vidmu ob ©Ëavnici je bil spopad zoklepno kolono, ki je prodirala proti GornjiRadgoni. Pri Radencih je bila dokonËnoustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla sHrvaπke, da bi pomagala obkoljeni enoti namejnem prehodu Gornja Radgona. Uspeπen je bilnapad na oklepno kolono na Kogu.Tudi JLA je sprejela dogovor o ustavitvi ognja.Helikopterji JLA z oznako RdeËega kriæa sodovaæali okrepitve. Zaradi dogovora o premirjuSlovenija ni ukrepala.

Vojna je dobljenaV Ëetrtek, 4. julija, so bili v slovenskih rokah vsimejni prehodi. Enote JLA so se vraËale naHrvaπko in v vojaπnice. Slovenija je dovolila umiktankovski koloni z Brnika in oklepni koloni predDravogradom.V Mariboru je bil pri napadu JLA na vozilo miliceubit policaj Robert Hvalc. Dovoljen je bil umikoklepni koloni JLA iz Gornje Radgone, ki je zaseboj pustila ruπevine in izropan mejni prehod.V nedeljo, 7. julija, so se na Brionih sestalipredstavniki Slovenije, SFRJ in Evropskeskupnosti. Sprejeta je bila t. i. Brionskadeklaracija, s katero je bil uveden trimeseËnimoratorij za slovensko osamosvajanje. Kljubtemu pa sta slovenska vojska in milica ohranili

Tanki JLA v bojnem razporedu pri Prilipah. Njihovo prodiranje je ustavil vod TO pod poveljstvomviπjega vodnika Janeza IvπiËa. Tankovska kolona je izgubila veË tankov in tudi poveljnika. Z njenozavrnitvijo so propadla vsa priËakovanja JLA, da bi lahko reπila kolono oklepnikov v Krakovskemgozdu (Obranili domovino, str. 245)

Ljubljani. Letala JLA so napadla oddajnike naNanosu, Kumu in v Domæalah, barikadi pri»ateæu in v Krakovskem gozdu. Po ostremspopadu, v katerem je padel poveljnik, se jevdala straænica Kuzma. V Mariboru so izvojaπnice Franca Rozmana - Staneta s havbicamistreljali proti Pohorju.Po napadu letal JLA so od 15.30 do 21.30 predDravogradom doæiveli nov spopad z oklepnokolono.Iz vojaπnice na Vrhniki so tanki odpeljali protiLjubljani in Logatcu, vendar so jih na Cesarskemvrhu in v Sinji Gorici ustavili. Napadena je bilaoklepna kolona v vasi Orehek, zavzeta sta bilamejna prehoda FernetiËi in Gorjansko. Ljubljanski grad, 2. julij 1991

Foto

: M. G

erba

js

S L O V E N S K A V O J S K A 15

Odhod zadnjih vojakov JLA, Koper, 25. oktober 1991

Gornja Radgona (Obranili domovino, str. 257)

Literatura:Vojna za Slovenijo, Cankarjeva zaloæba,Ljubljana 1991; Janez Janπa: Premiki, Ljubljana1992; Pavle »elik: Izza barikad, Ljubljana 1992;Janez J. ©vajncer: Obranili domovino, Ljubljana1993; Leon Horvat ...: Dan prej, Koper 1994;SMER: Sever-Koper-Ljubljana, Ministrstvo zanotranje zadeve Republike Slovenije, Ljubljana1996.

popolno suverenost na slovenskem ozemlju inzato je predsedstvo SFRJ 18. julija sprejeloodloËitev, da se JLA v treh mesecih z oroæjem inopremo umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki soSlovenijo zapustili iz koprskega pristaniπËa v noËis 25. na 26. oktober.Po nepopolnem pregledu je imela JLA 44 mrtvihin 146 ranjenih, slovenska stran pa 19 mrtvih in182 ranjenih. Ubitih je bilo 12 tujih dræavljanov.Ne vemo pa, koliko slovenskih vojakov je biloubitih ob poskusu bega iz JLA. Ujetih je bilo4693 pripadnikov JLA in 252 pripadnikov zveznemilice. V vojnih dneh je bilo 72 veËjih in manjπihspopadov. UniËenih, poπkodovanih ali zajetih jebilo 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, πesthelikopterjev JLA ter po pregledu v JLA 6787kosov pehotnega, 87 kosov artilerijskega in 124protiletalskega oroæja.Zmaga v vojni za Slovenijo je bila vojaπka.Slovensko samostojnost sta z oroæjem obranilislovenska vojska in milica ter omogoËili uspeπnopolitiËno in mednarodno diplomatsko dejavnostza dokonËanje vojne. OdloËilni sta bili slovenskastrategija in taktika. V primerjavi s poznejπimdogajanjem na Hrvaπkem in v Bosni je bil vSloveniji napadalec ogroæen povsod, kar mu jeonemogoËalo koncentracijo sil tam, kjer bi hotelimeti pobudo. Z blokadami so slovenskeoboroæene sile onemogoËile enotam JLAmanevriranje, odloËno pa napadale tam, kjer soimele taktiËno prednost. Tako je bilo samovpraπanje Ëasa, kdaj bi bila JLA v Slovenijipopolnoma poraæena in vse njene enote uniËeneali zajete.

Brigadir Janez J. ©vajncer

Fotografije:1. Povzeto po avtorjevi knjigi Obranili domovino2. Arhiv CVZD, gradivo za razstavo Prelomno leto19903. Bruno ToiË4. Arhiv 63. O©TO5. Nekateri avtorji so neznani

Foto

: D. L

opar

nik

Foto

: arh

iv CV

ZD