Neuroth - vaš pravi naslov za boljši sluh www.neuroth.si

PHOTO: NEUROTH & MATEJ DRUŽNIK, FOTODOKUMENTACIJA DELO

VID IN SLUH

Rajmond Debevec: „K uspehu največ pripomore vloženo lastno delo.“

Rajmond Debevec: „K uspehu največ OBVARUJTE SVOJA ČUTILA

Ločite govor od hrupa iz okolice?

Vas srbijo oči?Preberite več.

3NASVETI

ZA ZDRAVA ČUTILA

TEMATSKA PRILOGA MEDIAPLANET

JUNIJ 2012Naše poslanstvo je ustvarjati visokokakovostne vsebine za bralce ter jim predstaviti rešitve, katere ponujajo naši oglaševalci.

2 · JUNIJ 2012 TEMATSKA PRILOGA MEDIAPLANET

IZZIVI

Mehke kontaktne leče PureVision 2HD®

Mesečne kontaktne leče so izdelane iz najsodobnejšega materiala, silikonski hidrogel, ki omogoča visoko prepustnost s kisikom (130 Dk/t). Kontaktne leče PureVision® 2 HD so namenjene za dnevno ali podaljšano nošenje do 30 dni. Proizvajalec zagotavlja možnost večdnevnega neprestanega nošenja (night&day) kontaktnih leč, kadar higienski pogoji za izstavljanje kontaktnih leč iz očesa niso izpolnjeni. Leče odlikuje kristalna in jasna vidljivost. Sodi med najtanjše mesečne leče, saj debelina središča meri samo 0,07 mm pri -3,00D. PureVision® 2 HD kontaktne leče so zasnovane tako, da s High Definition™ optiko zmanjšajo motnost in bleščanje. To pomeni, da boste bolje videli tudi v mraku in slabem vremenu. Robovi so zaobljeni in omogočajo izjemno udobje pri nošenju.

AKCIJA KOT JE ŠE NI BILO Ob nakupu škatlice s 6 kontaktnimi lečami PureVision 2HD vam 3 kontaktne leče PureVision 2HD podarimo. Akcija velja samo do 31.7.2012

GRATIS!

6 + 3

PRIPOROČAMOPrim.mag. Aleksandra Kraut, dr.med.Očesna klinika Ljubljana

STRAN 10

„Suhega očesa ne moremo ozdraviti,so pa možnosti za lajšanje težav in preprečitev trajnih okvar na očeh.“

VID IN SLUH,JUNIJ 2012

Urednik: Ivo BraunerGrafični oblikovalec: Vratislav Pecka

Vodja projekta: Sinan Klemen ŠimpragaTelefon: 00386 820 55 304E-mail: sinan.simpraga@mediaplanet.com

Novinar: Andreja JernejčičDistribucija: DeloFoto: Shutterstock

Mediaplanet kontakt: Telefon: 08-205 53 00Fax: 01- 244 62 59E-mail: urednik.si@mediaplanet.com

We make our readers succeed!

Mediaplanet na podlagi visoko- kakovostnih vsebin ter z uporabo motivacijskega elementa ustvarja nove potrošnike za podjetja, ki oglašujejo v prilogi.

Poslabšanje vida je lahko znak napredovanja bolezni in ne le dioptrije. Moderna oftalmologija lahko zdravi večino očesnih bolezni, če bolnik pride na pregled pravočasno.

Resna bolezen ali zgolj poslabšanje vida

Naši bolniki po-gosto pridejo na pregled prepoz-no. Poslabšanje vida pripisujejo potrebi po novih očalih. Pri tem

spregledajo bolezenske znake res-nih očesnih bolezni, kot so izpadi v vidnem polju, izkrivljene slike ali nenaden pojav plavajočih motnjav ali iskrenja pred očmi.

Očesne bolezniNajpogostejše očesne bolezni, ki nepovratno okvarijo vid so glav-kom odprtega zakotja, starost-na degeneracija rumene pege ali odstop mrežnice. Pojavijo se tiho in brez bolečin. Pri stanjih, ki naj-pogosteje ogorožajo vid je očesna bolečina pravzaprav redka. Po-membno je tudi natančno testi-ranje vida pri otrocih. Vid se razvi-ja le do približno osmega leta sta-rosti in prepozno odkrita motnja vida pogosto pripelje do trajne sla-bovidnosti. Redni presejalni preg-ledi otrok in opazovanje otrokove-ga vida, še zlasti, ker so motnje po-

gosto enostranske, so zato izjemno pomembni in jih lahko izvajajo tu-di starši.

Rdeče očiBolezen modernega časa je tudi suho oko. Delo za računalnikom zmanjša frekvenco utripanja vek, ob tem klimatske naprave in umetna razsvetljava nista prijaz-na do oči. Pogosto pride do vnetja vek, ki je kronično in okvari lipid-ni sloj solznega fi lma, zato solze prehitro izhlapevajo z očesa. Taki bolniki imajo zaradi draženja oči lahko povečano solzenje, pa ven-dar gre za obliko suhega očesa. Po-gosto ne morejo nositi kontaktnih leč in trpijo zaradi neprivlačnega izgleda rdečih oči. Pri tem vkapa-vanje sredstev, ki krčijo žilice, dolgoročno le poslabša stanje. Su-ho oko je danes dobro razumljeno obolenje, a za pravilno zdravljenje je potrebna natančna obdelava pri specialistu.

Še posebno je pomembno, da se sindromu suhega očesa posvetimo pred laserskimi posegi na očeh ali predpisu kontaktnih leč, ki so da-

nes narejene iz bistveno boljših materialov kot nekoč.

NapredekOftalmologija je tudi na področju operacij sive mrene in odpravljanja dioptrije v zadnjih letih razvila več uspešnih operativnih tehnik.Nove znotrajočesne leče in kontakt-ne leče omogočajo tudi starejšim, da lahko vidijo tako na daleč kot na blizu brez očal. Najnovejše laser-ske naprave in metode z vstavit-vijo intraokularnih leč učinkovito zmanjšujejo dioptrijo pri mlajših, ki imajo stabilno dioptrijo. Pri tem so stranski učinki ob pravilni in natančni predoperativni pripra-vi redki. Vsekakor pa je potreben natančen pregled pri izkušenem specialistu in previdnost pri neka-terih tujih centrih, ki privabljajo bolnike na operacije z različnimi sezonskimi popusti, ugodnostmi in ”idealnimi” rešitvami.

“Oči so pa le oči”, pogosto pravi-jo naši bolniki, in z njimi se očesni zdravniki strinjamo. Zato pa jih je potrebno čuvati in pravilno nego-vati.

„Najpogostejše očesne bolezni, ki nepovratno okvarijo vid so glavkom odprtega zakotja, starost-na degeneracija rumene pege ali odstop mrežnice.“odstop mrežnice.“

dr. Marko Hawlinapredsednik združenja oftalmologov

DIOPTA d.o.o., Aljaževa ulica 30, Ljubljanatel. 01 51 981 48; e-mail: info@diopta.si; www.diopta.si

Tehnični pripomočki in programska oprema za slepe,

slabovidne in dislektikeObiščite nas, skupaj

bomo našli pravo rešitev!

OptikaArena_VidInSluh_246x174.pdf 1 5/29/12 11:59 AM

4 · JUNIJ 2012 TEMATSKA PRILOGA MEDIAPLANET

INSPIRACIJARajmonda Debevca ni potrebno posebej predstavljati, glas o njegovih uspehih je dosegel že vsako slovensko vas. Malokdo pa ve, da se Rajmond, kljub svoji vrhunski karieri že od osnovne šole spopada s kratkovidnostjo, ki se je v mladosti še poslabšala. „S strelskim športom sem se začel ukvarjati v 2. razredu osnovne šole, torej sem se s težavami pri natančnem merjenju, kjer je oster vid zelo pomemben, začel srečevati kmalu po prvem prihodu na strelišče,“ se svojih začetkov spominja Debevec.

K uspehu največ pripomore vloženo lastno deloKljub temu pa njegovih težav še ni bilo konec: „Nove težave, ki pa se jih s korek-cijskimi stekli ne da popolnoma odpra-viti, pa so se pojavile pred tremi leti, ko je tudi mene doletela starostna daljno-vidnost. “

Fokus„V normalnem življenju je to manj po-membna nadloga, težava pa je velika pri strelskem športu, kjer mora biti vid os-ter v eni liniji tako na blizu kot na tarči, ki je oddaljena 50 metrov,“ Težave s sta-rostno daljnovidnostjo je delno odpra-vil s korekcijskimi stekli s kompromi-sno dioptrijo: „To pomeni, da pri svojem športu uporabljam specialna strelska očala z vmesno dioptrijo, ki mi omogoča kolikor toliko ostro sliko na blizu in daleč, je pa to daleč od optimalno ostre-ga vida. Na srečo sem letos začel sodelo-vati s slovenskim izdelovalcem korek-cijskih stekel, kjer so mi pripravili ste-kla vrhunske kakovosti tudi v dioptri-jah, ki se jih običajno pri optikih ne da

naročiti. Po potrebi uporabljam tudi po-sebne barvne in polarizacijske fi ltre.“

Dober vid je le eden od pogojevPosebna strelska očala so za normalno življenje Rajmonda Debevca popolno-ma neuporabna, saj imajo okvir s ste-klom le za namerilno oko:„Taka očala so vrhunski tehnični izdelek z možnostjo mikrometerskih nastavitev stekla v vse smeri, tako da se prilagodijo položaju glave v vsakem od strelskih položajev. Za preostali čas pa uporabljam očala s progresivnimi (multifokalnimi) ste-kli, ki mi olajšajo težave tako za kratko-vidnost (-4,50) kot za starostno daljno-vidnost (-2,75, oziroma +1,75, če ne bi bil kratkoviden). Izdelali pa so mi tudi športna očala z zatemnjenimi stekli in ukrivljenimi okvirji, v katere se do sedaj zaradi ukrivljenosti ni dalo izdelati pro-gresivnih stekel, vendar jim najnovejša tehnologija to omogoča.“ Rajmond pojasnjuje, da je dober vid le eden od potrebnih pogojev za uspešnost v nje-govem športu: „Tudi talent za določen šport je pomemben, največ pa pripo-

more vloženo last-no delo, ambiciozn-ost in vztrajnost pri do-segan-ju zastavljenih cil-jev. Mislim, da je vztrajnost pri do-seganju zastavl-jenih ciljev tis-ta moja oseb-nostna last-nost, ki me je gnala v športu in mi omogočila uspešnost.“

Rajmond Debevec

■ 49 let ■ olimpijski

prvak in športni stre-lec

■ Dosežki: zlata med-alja na polet-nih olimpijskih igrah 2000, zlata med-alja, na 41. svetovnem vojaškem pr-venstvu v st-reljanju, bro-nasta medalja na poletnih olimpijskih igrah 2008

PROFIL

OBVARUJTE SLUH

OBVARUJTE

1NASVET

NOVE TEŽAVE

K uspehu največ pripomore vloženo

naročiti. Po potrebi uporabljam tudi po-sebne barvne in polarizacijske fi ltre.“

Dober vid je le eden od pogojevPosebna strelska očala so za normalno življenje Rajmonda Debevca popolno-ma neuporabna, saj imajo okvir s ste-klom le za namerilno oko:„Taka očala so vrhunski tehnični izdelek z možnostjo mikrometerskih nastavitev stekla v vse smeri, tako da se prilagodijo položaju glave v vsakem od strelskih položajev. Za preostali čas pa uporabljam očala s progresivnimi (multifokalnimi) ste-kli, ki mi olajšajo težave tako za kratko-vidnost (-4,50) kot za starostno daljno-vidnost (-2,75, oziroma +1,75, če ne bi bil kratkoviden). Izdelali pa so mi tudi športna očala z zatemnjenimi stekli in ukrivljenimi okvirji, v katere se do sedaj zaradi ukrivljenosti ni dalo izdelati pro-gresivnih stekel, vendar jim najnovejša tehnologija to omogoča.“ Rajmond pojasnjuje, da je dober vid le eden od potrebnih pogojev za uspešnost v nje-govem športu: „Tudi talent za določen šport je pomemben, največ pa pripo-

more vloženo last-no delo, ambiciozn-ost in vztrajnost pri do-segan-ju zastavljenih cil-jev. Mislim, da je vztrajnost pri do-seganju zastavl-jenih ciljev tis-ta moja oseb-nostna last-nost, ki me je gnala v športu in mi omogočila uspešnost.“

Rajmond Debevec

■ 49 let■ olimpijski prvak in športni stre-lec■ Dosežki: zlata med-alja na polet-nih olimpijskih igrah 2000, zlata med-alja, na 41. svetovnem vojaškem pr-venstvu v st-reljanju, bro-nasta medalja na poletnih olimpijskih igrah 2008

PROFIL

ANDREJA JERNEJČIČ

urednik.si@mediaplanet.com

P

HO

TO: M

ATEJ D

RU

ŽN

IK, FO

TOD

OK

UM

EN

TAC

IJA D

ELO

5 · JUNIJ 2012 TEMATSKA PRILOGA MEDIAPLANET

INSPIRACIJA

> Brezplačni preizkus novih Neurothovih slušnih aparatov > Velika izbira, tudi za plitev žep> Individualno svetovanje

Miha Zupan nosi Neurothove slušne aparate.

NEUROTH - 15x v SlovenijiInfo telefon 01/422 84 23

Neuroth slušni aparati nudijo celovito uslugo:

Za nas najlepše krivulje sveta.

www.neuroth.si

Miha Zupan je kljub svoji gluhoti postal profesionalni športnik, čeprav si tega niti v sanjah ni predstavljal. Zadnja tri leta je igral

v tujini, zadnji dve leti v ruskem klubu Spartak, leta 2010 pa ga je Mednarodni komite za šport gluhih izbral za najboljšega

športnika na svetu.

Investirajte v svoj osebnosti

razvoj

TEMATSKA PRILOGA MEDIAPLANET

„K prvem dotiku s košarkaško žogo me je spodbudil tedanji gluhi selektor Ja-nez Perčič, ki je v meni videl potenci-al in prednost zaradi višine“, se svojih začetkov spominja Zupan.

ZačetkiMiha je začel igrati v tretji ligi, za Društvo gluhih in naglušnih Ljublja-na: „Sprva sem pričakoval, da bom os-tal na nivoju in igral le za gluho repre-zentanco in za Društvo v tretji ligi, ven-dar sem v dveh letih napredoval in pos-tal ključni igralec. V meni je zrasla ved-no večja ambicija in želja, da bi posku-sil v prvi ligi. Tukaj je zopet imel Janez Perčič veliko zaslug za moj nadaljnji na-predek, saj se je moral pošteno potrudi-ti, da sem prišel na all-stars mladincev do 18 let, kjer sem bil tudi izbran za MVP in s strani tedanjega selektorja Memija Bečirovića mladinske reprezentance do 18 let dobil povabilo k sodelovanju v re-prezentanci.“ Tako se je začela Mihova profesionalna pot.

IzzivMed bivanjem v zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani se je s svojimi pri-jatelji zelo rad ukvarjal z različnimi športi: „Niti v sanjah si nisem upal predstavljati, da bo košarka posta-la del mojega vsakdanjika, zaradi glu-hote. Drugi so verjeli vame, jaz pa sem to poplačal s trudom, z vztrajnostjo in predvsem pa z ljubeznijo do košarke. Ni mi žal za trenutke odrekanj, ki jih ni bilo prav malo.“ Kot poudarja Miha pa so veliko vlogo v njegovi karieri imeli tudi slušni aparati: „Brez slušnih apa-ratov kakor riba na suhem. Odkar se pomnim, čisto vsak dan nosim slušni aparat. V začetku kariere profesional-nega košarkaša mi je bilo zelo težko, ker sem dve leti treniral brez aparatov, za-radi morebitne okvare. Nisem mogel slediti napotkom trenerja in soigralcev. Nato mi je podjetje s katerim sodelu-jem, predlagalo nošenje traka nad apa-rati. Od takrat nosim aparat tudi na tre-ningih in tekmah, moje funkcioniranje se je vidno izboljšalo.“

Življenje z aparatomMiha si svojega zasebna in poklicne-ga življenja ne predstavlja brez slušnih aparatov: „Prva stvar, ko se zbudim, in zadnja stvar, ko grem spat, so slušni aparati. Defi nitivno so moja odlična in-vesticija k boljši komunikaciji, spreml-janju različnih zvokov. Pika na i je digi-talna napravica Streamer , s katerim la-hko poslušam glasbo, gledam fi lme in se pogovarjam po telefonu. Slušni apa-rati so res dragi, vendar odlična investi-cija v osebnostni razvoj. Sam imam dva para slušnih aparatov - en par za vsak-danje življenje, en par pa za treninge in tekme, kjer je več možnosti za pogos-to okvaro, in Streamer.“ Kljub uspehu v košarki, je Miha najbolj ponosen na svoji dve hčerki, ob tem pa skromno do-da: „Za enkrat si najbolj želim, da bom zdrav in še nekaj let igral košarko.“

MihaZupan

■ 27 let ■ gluh od

rojstva ■ profe-

sionalni košarkar, zad-nje tri sezone igral v tujini.

■ Najboljši športnik na svetu le-ta 2010 po mnenju Med-narodne-ga komite-ja za gluhe športnike

PROFIL

ANDREJA JERNEJČIČ

urednik.si@mediaplanet.com

SLUŠNI APARAT NI OVIRA

P

HO

TO: N

EU

RO

TH

6 · JUNIJ 2012 TEMATSKA PRILOGA MEDIAPLANET

INSPIRACIJA

NASVETDr. Majda Spindler ORL/MFK oddelek, UKC Maribor

Izguba sluha lahko nasta-ne zaradi staranja, zaradi bolezni ali poškodbe.

Posebna oblika poškodbe sluha je akustična travma, ki nastane za-radi glasnega zvoka. Ta povzroči okvare čutnih celic v notranjem ušesu in okvaro živca. Dr. Ma-ja Spindler iz UKC Maribor po-jasnjuje: „To opazimo najprej kot prehodno, pozneje kot traj-no naglušnost. Okvara je odvisna od jakosti, frekvence, časa trajan-ja zvoka. Maksimalno dovoljena tedenska izpostavljenost hrupu je pri 85 dB 40 ur, pri 95 dB 3 ure in pri 120 dB 45 sekund. Na delovnih mestih v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu in drugje, kjer hrup presega 85 dB, je že dolgo z zako-nom predpisana obvezna pro-tihrupna zaščita.“ Zaradi slabe osveščenosti ali drugih vzrokov, pa se v prostem času ne uporablja ta-ko dosledno.

Kako preprečiti izgubo sluhaDr. Spindlerjeva še opozarja: „Po-zabljamo na otroke, na hrup v vrt-cih, na hrup igrač, bivanje s starši v hrupnem okolju. V zadnjem ob-dobju so poseben problem pre-nosni predvajalniki glasbe. Zlasti mladi jih uporabljajo več ur dne-vno. Pri maksimalni glasnosti do-segajo do 100 dB. Zato se priporoča poslušanje na 60 % jakosti, kjer ni omejitev. 80 % jakosti se lahko posluša 6 ur, 90 % 22 minut in 100 % le 5 minut. Razmišlja se o zakon-ski omejitvi glasnosti predvajal-nikov na 85 db, saj je mlade težko prepričati, da bi upoštevali nav-odila. Pretiran hrup okvari sluh, zato je preventiva pomembna, saj poznejšega zdravljenja praktično ni. Izogibati se moramo hrupu nad kritično mejo. Če to ni možno, moramo uporabljati protihrupno zaščito. Ta je lahko standardna, že pripravljena ali pa individualna. Ta ima prednost, ker je narejena po meri, s primernim zračenjem lahko tudi s frekvenčnimi fi ltri.“

Slušne proteze, katere se uporablja-jo za habilitacijo ali rehabilitacijo gluhosti ali naglušnosti in katere vgradimo, delimo v dve skupini, po-jasnjuje doc. dr. Anton Gros, dr. med. iz Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Lju-bljani. „V prvo skupino uvrščamo polžev vsadek (PV) ali kohlearni im-plant, s katerim električno dražimo slušno pot.

Omenjeni pripomoček je na-menjeni težko naglušnim, ki od uporabe slušnega aparata nima-jo nobene koristi in popolnoma gluhim osebam. V drugo skupi-no uvrščamo pripomočke, kate-re kirurško vgradimo in z njimi mehanično dražimo sistem slu-ha. V to skupino spadata kostno usidrani slušni pripomoček (BA-HA - Bone Anchored Hearing Aid ), katerega mehanizem delovanja izkorišča neposredno kostno pre-vajanje zvoka do notranjega ušesa in pripomoček, ki omogoča prenos mehaničnih vibracij direktno na gibajoče strukture srednjega ušesa (Vibrant soundbridge).“

Polžev vsadekDr Gros razlaga: „Polžev vsadek je slušna proteza, ki posnema delovan-je notranjega ušesa in prenaša zu-nanje zvočne informacije s pomočjo električnih impulzov neposredno v slušni živec, v centru za sluh, pa se te dražljaji zaznavajo kot zvok. V zad-njih tridesetih letih sta se tehno-logija slušnih pripomočkov in tudi nastavitve le teh razvili do te me-re, da slušne pripomočke la-hko uporablja-jo tudi dojenčki. Tako je vstavi-tev PV gluhim osebam postal vsakdanji način ha-bilitacije in rehabilita-cije gluhosti.“

Kako deluje polžev vsadek?„PV spreminja zvoke iz okolja v ko-dirane električne impulze. Le ti dražijo slušni živec, v centru za sluh v centralnem živčevju pa se te dražljaji zaznavajo kot zvok. Ker možgani sprejemajo zvočne infor-macije zelo hitro, se zvočni dražljaji

slišijo tako kot se pojavljajo. PV je sis-tem, ki sestoji iz dveh delov, zunan-jega in notranjega katerega vstavi-mo operativno:

■ zunanji del (procesor): je pritrjen izza uhlja kot slušni aparat in vse-buje vir energije (baterijo), mikro-fon, elektroniko, ki procesira signal in zanko preko katere se prenašajo električni impulzi iz zunanjega pro-cesorja do sprejemnika vgrajenega v senčnični kosti

■ notranji del: operativno se vsta-vi sprejemnik v ležišče

senčnične kosti. Sprejemnik je se-stavljen iz ohišja, ki je lahko iz ke-

ramike ali titanija, v katerem je elektronika,

antene, ki sprejema signale iz zu-nanjega procesorja, elektrode, ki se jo vstavi v polžka in referenčno elektro-do, katero se položi pod temporalno mišico“ pojasnjuje dr. Gros

Statistični podatki„Na Kliniki za otorinolaringologi-jo in cervikofacialno kirurgijo v Lju-bljani smo pričeli s programom PV

leta 1996. Do danes smo vgradili 225 PV gluhim osebam od katerih je bi-lo več kot 74% otrok. Pred petimi le-ti so pričeli s programom PV tudi na Otorinolaringološkem oddelku Univerzitetnega kliničnega cent-ra v Mariboru in do danes opravi-li 25 operaci� pojasnjuje situacijo dr. Gros. V samem začetku so znanstve-niki imeli skromna pričakovanja od uporabe PV. Želeli so dati gluhemu možnost slišati nekaj zvokov in po-nuditi pomoč pri branju z ust. Razve-

selili so se, ko so ugotovili, da so že pri uporabi analognih vsadkov posam-ezniki lahko prepoznavali znane be-sede in nekateri so lahko uporabljali, v omejenem obsegu, telefon. Z leti so se pričakovanja izrazito spremenila. Dandanes mnogi uporabniki PV la-hko uporabljajo telefon in uživajo ob poslušanju glasbe. Danes že lahko trdimo, da gluhi otrok, ki ni drugače prizadet in prejme PV pred tretjim letom starosti, bo sposoben šolanja v redni šoli pri starosti šest let.“

Danes imamo za izboljšanje sluha na voljo poleg standardnih slušnih aparatov tudi druge možnosti, ki so v svetu že uveljavljene in katerih upo-raba je odvisna od vrste in stopnje naglušnosti.

Možnosti habilitacije in rehabilitacije naglušnih in gluhih oseb

ANDREJA JERNEJČIČ

urednik.si@mediaplanet.com

”Polžev vsadek spreminja zvoke iz okolja v kodirane elektricne impulze.”doc. dr. Anton Grosdr. med., specialist otorinolaringologije

Pozabljamo na hrup okoli nas

ANDREJA JERNEJČIČ

urednik.si@mediaplanet.com

KAKO PREPRE-CITI IZGUBO

SLUHA

KAKO PREPRE-

2NASVET

vi sprejemnik v ležišče senčnične kosti.

Sprejemnik je se-

NEUROTH - 15x v SlovenijiInfo telefon 01/422 84 23

Tudi pri ušesih ima veselje svoje meje. Natančno pri 85 decibelih.

www.neuroth.si

> Hrup škoduje zdravju!Izbrišite nepotreben hrup iz vašega življenja – z Neurothovim programom za zaščito sluha.

> Individualna zaščita pred hrupom.> Nemotena komunikacija pri učinkoviti zaščiti pred hrupom.> Ni tiščanja in občutka zamašenosti ušesa.

Slika: Soundsaver® PRO

8 · JUNIJ 2012 TEMATSKA PRILOGA MEDIAPLANET

NOVICE

■ Kako pa pozdravimo zaznavno naglušnost?Pri zaznavnih naglušnostih izboljšanje poslušanja dosežemo večinoma le s slušnimi aparati. Danes izbiramo med različnimi slušnimi aparati, ki jih z ustrez-no nastavitvijo dobro prilagodi-mo potrebam naglušnega in nje-govi naglušnosti. Vedeti mora-mo, da aparat ne povrne normal-nega sluha, v veliki meri pa olajša poslušanje, izboljša sporazume-vanje in kvaliteto življenja. Žal le 1 od 5 naglušnih, ki bi imeli korist od slušnega aparata, le-tega za-res uporablja. Naglušne osebe so v vseh starostnih skupinah.

■ Kakšne težave pa lahko povzroča stalna naglušnost?Stalna naglušnost pri otro-ku povzroča težave pri razvo-ju govora in jezika kar vpliva na doseženo stopnjo izobrazbe in kvaliteto življenja. Če odkrijemo naglušnost že pri dojenčku in ga

ustrezno rehabilitiramo, mu zago-tovimo normalen govor in razvoj. To dosežemo s programom zgod-njega odkrivanja in rehabilitaci-je naglušnosti. Naglušni pogosto težko ločijo govor od hrupa v oko-lici. Moderni slušni aparati, ki pri svojem delovanju zmanjšajo hrup in poudarijo govor, omogočajo lažje razumevanje govora v hrup-nih situacijah (šola). Da otrokom olajšamo delo v šoli, jih oskrbimo tudi z aparati za boljše razumevan-je na daljavo (FM sistemi).

■ Ali je naglušnost pogojena s starostjo? S starostjo število naglušnih narašča. Naglušnost pri starejših se razvija več let. Vsakodnev-ni slušni dražljaji nas vzdržujejo v sozvočju z »decibeli« življenja. Brez tega izgine pomen besed, struktura zvokov in življenje la-hko postane zmešnjava. To sproži strah, izgubo samozavesti ter vo-di v socialno osamitev in žalost. Večina naglušnih se za slušni apa-

rat odloči šele po 10 letih, ko ima-jo že srednjo do težko stopnjo naglušnosti.

■ Kako pa določamo kakovost sluha?V procesu diagnostične obrav-nave določamo vrsto in stopnjo naglušnosti s tonskim avdiogram-om. Za ugotavljanje kakovosti slu-ha uporabljamo govorne teste. Naglušnost diagnosticira zdravnik otorinolaringolog. Postavi indi-kacijo za rehabilitacijo s slušnimi aparati in preverja njeno izvajanje. Zavarovana oseba ustrezna apara-ta izbere s pomočjo slušnega akus-tika in defektologa ter opravi vaje poslušanja in rokovanja s slušnimi aparati. Ko je dosežen ustrezen slušno-rehabilitacijski učinek, do-bi slušna aparata, ki sta funkcijsko primerna in izboljšata poslušanje. Če želi še boljši rehabilitacijski učinek, mora izbrati bolj zahte-ven slušni aparat z dovršenimi tehničnimi rešitvami. Takšen aparat je dražji, zato je potrebno doplačilo. Čist in naraven zvok mo-dernih slušnih aparatov nudi ved-no boljše udobje poslušanja, zato se število zadovoljnih uporabni-kov veča.

Okvara v slušnem sistemu povzroči funkcijski pri-manjkljaj, ki se kaže kot prevodna ali zaznavna naglušnost. „Večino pre-vodnih naglušnosti pozdra-vimo z zdravili ali operacijo,“ pojasnjuje dr. Lea Zupan.

Dr. Lea Zupanspec. Otorino-laringolog, Splošna bolnišnica Celje

LE EDEN OD PETIH NAGLUŠNIH UPORABLJA APARAT

ANDREJA JERNEJČIČ

urednik.si@mediaplanet.com

Trgovina PrimaMusic ponuja širok izbor glasbil za glasbene šole po ugodnih cenah.

Ponujamo vam klasične, akustične, električne kitare ter tradicionalne inštrumente za vsak žep.Naj vas prepriča kvaliteta in ugodna cena.

Primamusic, prijazna glasbena trgovina!S tem kuponom vam priznamo 10% popusta pri nakupu v naši trgovini!

Obiščite nas v BTC Hala A,Šmartinska 152,1000 Ljubljana

POTREBEN IN POMEMBENje reden pregledPHOTO: SHUTTERSTOCK

9 · JUNIJ 2012 TEMATSKA PRILOGA MEDIAPLANET

NOVICE

ANDREJA JERNEJČIČ

urednik.si@mediaplanet.com

Današnji način življenja, ki vključuje premalo gibanja, preveč sedenja in stresa, predvsem pa nezdravo prehrano, vodi v različne zdravstvene težave, ki se slej ko prej lotijo večine lju-di. Med njimi so najpogostejše utrujenost, povišana krvni tlak in holesterol in debelost. Ven-dar bi mnoge med njimi lahko preprečili ali odpravili, če bi tudi sami kaj naredili za svoje zdravje.

Ker je naša prehrana opus-tošena telesu nujno potrebnih hranil, hkrati pa vsakodnevno vnašamo telesu škodljive sno-vi (večkrat nasičene maščobe, sladkor, strupene snovi, ki so re-zultat sodobnega načina pri-delave hrane), je za ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni priporočljivo, da se za vnos tele-su nujno potrebnih in koristnih snovi kot so vitamini, minerali in zdrave maščobe, vnaša s kakovo-stnimi naravnimi prehranski-mi dopolnili.

Ko se odločate za prehranska do-polnila, se pozanimajte, katera bi bila za vas primerna. Obstajajo prehranska dopolnila za različne potrebe in slog življenja, npr. do-polnila za pomoč pri hujšanju, dopolnila za zniževanje tlaka in holesterola in mnoga druga za ohranjanje zdravja in vitalnosti.

Očala za branje – nujno zlo?

„Glavni razlog za to je spremenjena sestava očesne leče, ta postaja trša in manj prožna, poleg tega pa vla-dajo v očesu nekoliko drugačni od-nosi ob spreminjanju njene oblike. Pojav imenujemo »starostna daljno-vidnost«. Stanje se precej konstant-no poslabšuje do obdobja, ko se lečka skorajda ne prilagaja več, kar se zgo-di po približno šestdesetem letu sta-rosti,“ pojasnjuje Matjaž Mihelčič, optometrist in predsednik Društva očesnih optikov Slovenije.

Uporaba očal„Ob začetnih težavah si deloma lah-ko pomagamo z odmikanjem teksta ali z močnejšo lučjo ob branju, prej ali slej pa moramo poseči po bralnih očalih s »plus« stekli. Kako močna bodo ta, je odvisno od dioptrije za daleč (tudi astigmatizma), vaše sta-rosti in pa od razdalje, za katero očala potrebujete. Pomembno je, da je v teh očalih ravno pravšnja »pomoč«, saj nam na primer premočna stekla omejijo doseg – na blizu sicer dobro vidimo, vendar nas utrujajo, doseg teh očal (največja razdalja na kateri z njimi lahko še beremo) pa je znatno krajši. Tako kot pri očalih za daleč, je tudi pri očalih za blizu pomembno, da je upoštevana razlika v dioptri-ji med desnim in levim očesom, pa tudi, da je korigiran astigmatizem (s cilindričnimi stekli), če je to potreb-no,“ razlaga Matjaž Mihelčič.

Stekla v očalihMatjaž Mihelčič poudarja, da seve-da ni potrebno, da so očala za daleč in blizu dvoja – za aktiven življenjski slog so primernejša progresivna ali bifokalna stekla, ki združujejo obe vrednosti v enih očalih: „V tem pri-meru se dodatna plus dioptrija v bližinskem delu očal imenuje »adi-cija«. Pri progresivnih steklih je pre-hod med daljavo in bližino zvezen, tekoč, in v njem najdemo tudi di-optrijske vrednosti, ki odgovarjajo vmesnim razdaljam.“

Očala po meriVčasih so ljudje potrebovali očala predvsem za branje in ročna dela. Danes imamo vse mogoče specifi čne opravke na različnih razdaljah, skoraj vsi pa preživimo tudi znaten del dneva pri računalniku. „Dobro je vedeti, da lahko za vsakršne zah-teve dobite očala po meri, ki vam nu-dijo udoben, neutrujajoč vid. Zlas-ti za delo pri računalniku so zadnja leta zelo popularna tako imenovana bližinska očala s podaljšanim dose-gom. Ta imajo vgrajena stekla, ki so v zgornjem delu nekoliko šibkejša, prehod med dioptrijama pa je nevi-den. Tako lahko v pisarni ali na dru-gem delovnem mestu udobno gle-damo na krajšo razdaljo ob branju, pa tudi na računalniški ekran, ki je bolj odmaknjen,“ svetuje Mihelčič in dodaja: „Povprašajte svojega op-tika!“

„Po približno 43. letu sta-rosti ima naše oko z ako-modacijo (prilagajanjem na blizu) vedno večje težave“

TEMATSKA PRILOGA MEDIAPLANETTEMATSKA PRILOGA MEDIAPLANETTEMATSKA PRILOGA MEDIAPLANET

V našem centru, vam nudimo vse, kar rabijo vaše oči za oster

pogled, ter vse, kar rabi vaš karakter, za izžarevanje vaših lastnosti. Naj bodo očala kot pripomoček za ostrejši vid, ali pa samo kot modni dodatek.

www.optika-flajsaker.si

999 Slomškova 41, 9000 Murska Sobotatel.: 08/381-46-19

999 Prešernova 25, 9240 Ljutomertel.: 02/620-87-60

Aveo

Nova generacija fotoobčutljivih stekel Rodenstock

-Ne menjujte očal kadar vstopate ali izstopate iz prostora. -Perfektna UV-400 zaščita.

Na voljo pri Vašem najbljižjem optiku

® ColorMatic IQ

Dodatna možnost za sproščen vid

Ravno ob pogosti menjavi različnih razdalj vidnega poljanudi Aveo bistveno večjo sproščenost vsakemu uporabniku očal do 45 let.

www.rodenstock.rimc.net

korekcijska očala sončna očala sončna očala s dioptrijo kontaktne leče darilni boni

ZA JASEN POGLEDOPTIME PLUS D.O.O.OPTIME PLUS D.O.O.Ljubljanska c.802310 Slov.BistricaDŠ: SI78813891tel.: 02 818 18 09

KRATKOVIDNOST IN DALJNOVIDNOST

„Če ste slučajno kratkovidni in nosite »minus« očala, boste v omenjeni starosti pri branju morali začeti snemati očala za daleč, saj se z njimi oko ne bo moglo prilagoditi bližini. Kratkovidnost je torej razlog, da lahko nekateri ljudje tudi v pozni starosti berejo brez očal. Pri visoki kratkovidnosti bi morali ob branju brez očal čtivo tako močno približati, da to ne bi bilo več udobno; v tem primeru boste za branje dobili minus stekla, ki so šibkejša od tistih za daleč. Kdor je daljnoviden, ima za daljavo plus očala. Svojo manjkajočo akomodacijo pa mora nadomestiti še z dodatnimi »plus« dioptrijami, ki se prištevajo k vrednostim za daljavo. Daljno-vidni imajo močnejša bralna očala.“

KAKO LAHKO SAMI POSKRBITE ZA SVOJE ZDRAVJE?

! Vse o tem si lahko ogledate na www.vitalia.si. Na vsa vaša vprašanja bodo odgovorili na info@vitalia.si, 01 600 37 91, 040 792 829.

P

HO

TO: S

HU

TTE

RS

TOC

K

10 · JUNIJ 2012 TEMATSKA PRILOGA MEDIAPLANET

STROKOVNI VPOGLED

Akutno vnetje srednjega ušesa (AVSU) je pri otrocih najpogostejši vzrok za obisk zdravnika in predpi-sovanje antibiotikov: „Več kot 80% otrok preboli vsaj eno vnetje do tretjega rojstnega dne in kar 40% jih ima pogoste epizode AVSU,“ pojasn-juje dr. Marko Pokorn iz Medicinske fakultete v Ljubljani in pojasnjuje:

■ ,Bolezen povzročajo bakte-rije (pnevmokok in hemofilus in-fluence), redkeje virusi. Težave se začno z virusno okužbo dihal z zamašenim nosom, kar prive-de do tega, da Evstahijeva cev, ki vzdržuje normalno prezračenost votline srednjega ušesa, ne deluje, v srednjem ušesu se nabere tekočina in otrok slabše sliši.

■ Če iz nosu v srednje uho pridejo bakterije in se začno razmnoževati, pride do vnetja, ki ga spremljajo bolečine in vročina, ob pregledu vidimo izbočen, por-del bobnič. Včasih pride do predrtja bobniča in gnoj izteka iz sluhovo-da. AVSU, predvsem pri majhnem otroku, praviloma zdravimo z an-tibiotiki, otroku damo tudi zdravilo proti bolečinam in vročini.

■ Nekateri otroci trpijo za ponavljajočimi se AVSU. Tem otrokom lahko pomagamo z nekajtedenskim preventivnim jemanjem antibiotikov in s ce-pljenjem. Pri otrocih, ki so ceplje-ni proti pnevmokoku, je prišlo do zmanjšanja števila epizod AVSU. Tudi cepljenje proti gripi v času gri-pe zmanjša število epizod AVSU.́

Suho oko je stanje pomankljive zaščite sprednjega dela očesa s solzami, kar povzroča neprestano draženje oči in s časom kronično vnetje. Medicinsko pomeni zmajšano kvantiteto ali kvaliteto solznega fi lma, zaradi premajhne tvorbe solz ali prehitrega izhlapevanja, izražena bolezen je kerato-konjunktivitis sika, pomeni suhost roženice in veznice.

Suho oko, pomen razpoznave bolezni in zdravljenja

Ta vse pogostejša težava je odraz staran-ja prebivalst-va, današnjega načina življenja in v določenih

primerih posledica bolezni. Ocen-juje se, da ima po 40 letu staros-ti 25% ljudi vsaj občasno suhe oči, težave se podcenjujejo, bolezen je pogosto nerazpoznana, a zelo vpli-va na kvaliteto življena.

Simptomi suhega očesaZnaki suhega očesa so: nelago-den občutek ali občutek suhosti v očesu, občasno skelenje, pikanje, občutek tujka in slabši vid. Težave se stopnjujejo pri dolgotrajnem branju, vožnji avtomobila ali gle-danju TV.

Vzroki za nastanek so številni in različni:

■ staranje, posebno ženske po menopavzi

■ stranski učinek zdravil: an-tihistaminiki, antidepresivi, zdra-vila za srce, hipertenzijo, Parkinso-novo bolezen, kontracepcijske ta-blete

■ bivanje v suhem in vetrovnem okolju (klima), centralno ogrevanje

■ nezadostno mežikanje, npr. dolgotrajno delo za računalnikom, vožnja avtomobila

■ bolezni: revmatične (Sjogre-nov sindrom, revmatoidni artritis), ščitnice in kože (rosacea), sladkorna

■ kontaktne leče ■ operacije na očeh: katarakta,

refrakcijske laserske operacije (LA-SIK).

Lajšanje težav in zdravljenjeSuhega očesa ne moremo ozdravi-ti, so pa možnosti za lajšanje težav in preprečitev trajnih okvar na očeh. Najprej je potrebno urediti morebitne probleme vek (vnetje vek, blefaritis, meibomitis). Zdra-vimo z nadomestki solz, ki jih je na trgu veliko, a ni idealnih kap-ljic primernih za vse, bolnik poiz-kusiti in sam izbere primerne umetne solze. Kapljice se upora-bljajo tako pogosto, kot je potreb-no, da se omilijo težave, lahko tudi večkrat na uro. Če jih uporablja več kot 6 krat na dan, svetujemo kap-ljice brez konservansa, ali kombi-nacijo različnih kapljic, da se izog-nemo toksičnim in alergijskim učinkom. Geli imajo večjo viskoz-nost, zadržujejo se dalj časa, a mot-nijo vid, zato se priporočajo pred spanjem. Umetne solze so izdela-ne iz inertnih snovi, navlažijo in podmažejo oko. Nekaterim dodajo snovi, ki primanjkujejo v solzah, npr. maščobe (mineralna olja), ali snovi za zaščito pred osmotskim

„Suhega očesa ne moremo ozdraviti,so pa možnosti za lajšanje težav in preprečitev trajnih okvar na očeh.“

NASVET

Prim.mag. Aleksandra Kraut, dr.med.Očesna klinika Ljubljana

stresom (glicerin, karnitin, eritri-tol se vsrkajo v celice in tako ure-jajo osmotsko ravnotežje v celi-cah napram solzam), ali vitamine in snovi za pospeševanje celjenja (vitamin A palmitat ali dekspan-tenol).

Operativni posegPosegi, kjer prerežejo živčne končiče pod površino roženice, oslabijo refl eks tvorbe solz. Ker ni zaznave potrebe po omočenosti roženice, ni sporočila v možgane o stanju, zato se ne stvori dovolj solz. Ogroženi so zlasti ljudje z višjo kratkovidnostjo, kjer je potrebno za preoblikovanje očesa odstrani-ti globje sloje roženice. Suho oko po operaciji je izraženo pri naj-manj 50% operiranih, traja pa par mesecev, dokler se živčni končiči ne obrastejo. Pred posegom je vse-kakor potrebno dobro proučiti možnosti suhega očesa in ga po potrebi prej pozdraviti, sicer se ra-na slabo celi ali komplicira. Veliko nosilcev kontaktnih leč, ki slabo prenašajo leče, išče rešitev v LA-SIK operaciji, ker ne želijo nositi očal. V bistvu imajo težave s suhim očesom in preiskave pred operaci-jo mnogim razkrijejo naravo nji-hovih težav.

For my eyes onlyHoyalux iD MyStyle je resnično osebno prilagojen dizajn progresivnih očalnih leč. Individualen, prilagojen prav vam, zatorej “Le za moje oči”.

Antirefleksni nanos s 3-letno garancijo.J a p a n e s e Te c h n o l o g y f o r V i s i o n www.optimed.si

da tole

ne biizgledalo takole

optimed_vid in sluh_246x110.indd 1 1. 06. 12 09:10

AKUTNO VNETJE SREDNJEGA UŠESA

VAS SRBIJO OČI?

VAS SRBIJO OČI?

3NASVET

MAG. MARKO POKOREN

dr. med., spec. pediater

SLO/VAC

/001

6/12

www si. .popravilo-ocal

zobotehnični laboratorijKraigherjeva ulica 62310 Slov.Bistricamob.:031 367 894E-mail:info@vitalium.siwww.vitalium.si

Navodila za pošiljanje:- o šo škatlico iz lepenke- priložite vaš poln naslov in telefon- škatlico pošljite kot priporo

štnino

čala zavijte v papir in jih dajte v manj

čeno pismo - storitev in po plačate po povzetju

***s hitro pošto v eno smer, do popravila v

***prevzem na pošti (od 7. ure) - dopišite

24.urah

> 20 mm< 4 mm

Pri običajni tehniki s plamenskimlotanjem se uniči (zažge) velik delokvira ob lotu, določena popravilaniso možna...

Mi uporabljamo inovativno tehnikomikrovarjenja; spoj je do 280 % močnejši, okvir ob spoju “zažgan“minimalno (var pobarvamo).

Varimo: - okvire očal vseh vrst in znamk, ure, modni nakit... - večinoma vse sodobne zlitine, kakor tudi monokovine - v neposredni bližini umetnih mas, stekla, dragih kamnov... - odlomljene kovinske dele na plastičnih očalah !!! ***manjkajoče dele, vijake nadomestimo

Popravilo očal z mikrovarjenjem vas bo stalo le 20 EUR.

KOLIKO ČASA PREŽIVITE ZA RAČUNALNIKOM?

RAČUNALNIŠKA OČALA, KI NUDIJO VIZUALNO DOŽIVETJEZA VSE RAČUNALNIŠKE UPORABNIKE

- Poveča KONTRAST za večjo natančnost- Izostri PODROBNOSTI za ostrejši vid- Povečanje vidne VZDRŽLJIVOSTI- Zmanjšanje UTRUJENOSTI oči- Blažitev BLEŠČANJA in vizualnega hrupa- Zelo priporočeno vsem, ki preživijo več kot 2,5 ure za zasloni- 15 različnih modelov

WEB: gunnars.siSHOP: shop.gunnars.siMAIL: info@gunnars.siGSM: 031/ 375-381

Nadaljna distribucija: info@gunnars.si

Gunnar Optics Slovenija