mNENJE STROKOVNJAKA

NAJPOGOSTEJ[E NAPAKE PRI POLAGANJU NARAVNEGA KAMNA

Ob lo ge iz na rav ne ga kam na se po la ga jo na zu na nje in no tra nje povr{ine sten-skih in tal nih pod lag. Pra vil ni iz bor ob-

log te me lji na upo ra bi pro sto ra ob upo{te va nju zna nih/pri~ako va nih obre me ni tev ter na es tet-skih in ob li ko val skih vi de njih. Za ra di ka ko vo sti in traj no sti iz ved be mo ra mo poz na ti in upo{te-va ti geo lo{ke in pe tro graf ske last no sti kamnin, poz na ti in pre ve ri ti kon struk cij ske sklo pe pod la-ge in dolo~iti pra vi len iz bor vez nih ma te ria lov, fu gir nih mas in te snil nih ki tov.Ve li ko krat ne poz na va nje spe ci fi ~nih last no sti kamnin, nes po{to va nje grad be no-fi zi kal nih in ke mij skih za ko ni to sti, neu po{te va nje ve ljav nih stan dar dov in pri po ro~il stro ke ter na pa ke pri iz-ved bi pri ve dejo do re kla ma cij ali celo to`b med in ve sti tor jem in iz va jal cem.Da bi se temu v ~im ve~ji meri lah ko izog ni li in `e v os no vi izlo~ili vzro ke za na sta nek po{kodb, vam po sklo pih predstav lja mo najpo go stej{e pri me re na pak in prak ti~ne nas ve te za nji ho vo pre pre~eva nje.

Pri mer na pa ke {t. 1 - Nepra vilen iz bor ob-lo ge iz kam na za zna no na mem bnostPo manj klji vo poz na va nje os nov nih last no sti kamnin in njiho ve ga obna{anja pri raz li~nih vr-stah obre me nitev je veli ko krat raz log za na sta le po{kod be.Gle de na zna no na mem bnost upo ra be mora na rav ni ka men iz ka zo vati od por nost na raz-li~ne vr ste obre me ni tev – me han ske, ke mij ske, fi zi kal ne in bio lo{ke.Poz na no je, da ka ko vost kamna v os no vi iz ha ja iz mi ne ra lo{ke se sta ve (zrnavostna struk tu ra in go sto ta) kam ni ne in je pra vi lo ma mer lji va z na-sled nji mi pa ra me tri: spe ci fi ~na te`a, od por nost na tla~ne in upo gib ne obre me ni tve, abra zij ska od por nost, vo dov poj nost in koe fi cient tem pe ra-tur ne raz tez no sti.Spe ci fi ~na te`a kamnine in nje na od por nost na tla~ne in upo gib ne obre me ni tve je ob pra-vil nem di men zio ni ra nju po treb ne de be li ne

glav no me ri lo za pra vi len iz bor gle de na zna ne/pri~ako va ne me han ske obre me ni tve. Abra zij ska od por nost kamnine je po mem bna pri iz bo ru gle de na vr sto in po gost nost obre me ni tev, od pre me ra in dele`a por in s tem po ve za ne vo dov poj no sti pa je od vi sna nje na od por nost na iz me-nju jo~e se ci klu se za mr zo va nja in od ta lje va nja in s tem pri mer nost za ob la ga nje zu na njih povr{in. Kemi~na se sta va zrn in nji ho va vseb nost v kamnini, ki je pra vi lo ma po ve za na s koe fi cien tom tem pe ra tur ne ga raz-tez ka, pa dolo~a od por nost na ke mij ske in fi zi kal ne obre me ni tve.Vse te pa ra me tre je ob pri~ako va nih obre me ni tvah po treb no upo{te va-ti pri iz bo ru vr ste kam na za iz ved bo ob lo ge.Opo zo ri ti mo ra mo tudi na neu strez no upo rabo zmrz lin sko neob stoj nih kam nov, kot so pe{~en ja ki s kar bo nat no zr na vost jo in/ali z vseb nost jo na bre klji vih gli ne nih vlo`kov, gli ne ni in ap nen~asti skri lavci ter tudi ap-nen ci in ap nen~asti pe{~en ja ki v na{em kli mat skem pasu. Sled nji se si-cer po la gajo tudi na zu na njih povr{inah v medi te ran skem pod neb nem pasu, pri nas pa pra vi lo ma pri ha ja do povr{in skih po{kodb na sa mem kamnu in po{kodb fug.Na ra ze nje in po li ra nje ob~ut lji vi kam ni iz sku pi ne kam nin Gab bro (gro-bo zr na te glo bo~nine), kot sta npr. Nero Asso lu to in Nero Im pa la, ni-ka kor niso pri mer ni za vi soko me hansko obre menjene in frek vent ne pro sto re, ker s~aso ma iz gu bi jo si ja jen iz gled, lesk.^e bre~e in kon glo me rate, ki ima jo red ko in {ibko no tra njo struk tu ro, upo ra bi mo v pro sto rih s povi{ani mi tem pe ra tu ra mi in/ali ve li ki mi tem-pe ra tur ni mi ni ha nji, to nei zo gib no pri ve de do na stan ka raz pok.Na ke mij ske obre me ni tve, ki iz ha ja jo iz se sta ve same vode (pred vsem ter mal na in morska) in ke mij skih do dat kov v njej – {e po se bej agre siv-nih ~is til nih sred stev za za go tav lja nje hi gien skih zah tev in raz ku`eva-nje v pro sto rih vod nih parkov, well ness cen trov, ter mal nih rivierah in ko pa li{~ih, dolo~ene vr ste kam nov niso od por ne. Na splo{no ve lja, da so si li katne kam nine ke mij sko od por nej{e od kar bo nat nih, s tem da tudi pri pr vih v od vi sno sti od se sta ve mi ne ra lov ne mo re mo iz klju~iti mo`no sti na stan ka po{kodb. Tako lah ko npr. kre me nja ki, ki ima jo si cer do bro ke mij sko od por nost na ki sli ne, ob dol go ro~ni iz po stav lje no sti al kal nim me di jem iz gu bi jo ka ko vost in se po{ko du je jo. Naj po go stej{e in poz na ne so na pa ke pri upo ra bi kam nov Azul Ba hia ozi ro ma Na mi-bia Blue v ki slem oko lju, kjer pri ha ja do izlo~anja mi ne ra la soda lit, ki pov zro~i ob~asno raz bar va nje na mo dro. Agre siv ni me di ji vpli va jo tudi na spre mem bo povr{in ske ga iz gle da kam ni ne Gab bro (gro bo zr na te glo bo~nine) pri kam nih, kot so npr. Nero Assolu to, Nero Impa la in Star Ga laxy. Bru{ene in po li ra ne povr{ine teh kamnov `e pri krat ko traj nih obre me ni tvah iz gubijo si ja jen iz gled. Vzrok za to je v os nov ni se sta vi kam ni ne, ki vse bu je le dolo~en del kre me na, pre vla du je jo pa ke mij sko bis tve no manj od por ni mi ne ra li, npr. Amp hi bol ali Pyro xen.

1 2 3

6

Pri mer na pa ke {t. 2 - Po manj klji vo na~rto va nje in iz ved ba tal ne kon struk ci jeV os no vi je pre rez tal ne kon struk ci je se stav ljen iz no sil ne plo{~e, mo-re bit ne zvo~no-to plot ne izo la ci je, es tri ha, vez ne ga ma te ria la in tal ne ob lo ge. Pri di men zio ni ra nju je po treb no upo{te va ti vse me han ske (tako sta ti~ne kot di na mi~ne) obre me ni tve, ne sme mo pa po za bi ti tudi na fi zi kal ne obre me ni tve (povi{ana in/ali spre mi nja jo~a se tem pe ra tu ra, zmr zal), ki lah ko ne ga tiv no vpli va jo na ka ko vost in traj nost ce lot ne tal-ne kon struk ci je. Zato je po treb no pri na~rto va nju po seb no po zor nost na me ni ti sami se sta vi (vez ni es tri hi, es tri hi na lo~ilni sloj, pla va jo~i es-tri hi, es tri hi s tal nim gret jem) in di men zio ni ra nju gle de na pri~ako va ne me han ske in fi zi kal ne obre me ni tve.Prizna ni stan dar di (npr. DIN 1055) dolo~ajo le obi~ajne plo skov ne sta-ti~ne obreme ni tve v smi slu var ne grad nje, nik jer pa ni dore~en vpliv di na mi~nih obre me ni tev, ki se po jav lja jo pred vsem v obrt ni{kih in indu-strij skih trans port no vi so ko frek ventnih ob jek tih.Pro jek tant ske or ga ni za ci je v ve li ko pri me rih te prob le ma ti ke ne dolo~ijo do volj na tan~no in odlo~itve pre pu{~ajo sa mim iz va jal cem, kar v prak si pri ve de do spre memb v se sta vah tal nih kon struk cij.Te spre mem be se ve li ko krat odra`ajo v zmanj{eva nju de be lin no sil nih slo jev kot os nov za za klju~ne ob lo ge, {e po se bej na me stih in sta la cij skih vo dov, kar ima za po sle di co po{kod be, pred vsem po ka nje za klju~ne ob lo ge. Pri ob lo gah iz kam na so te po{kod be {e izra zi tej{e, ~e se po-la ga nje iz va ja na kla si~ni na~in v ze melj sko vla`no plast na grad bi{~u ro~no pri prav lje ne in vgra je ne ce ment ne mal te za po ste lji ce s ce ment-no po liv ko.Ma te ria li, ki so vgra je ni v grad be no kon struk ci jo, ima jo raz li~ne tem-pe ra tur no raz tez nost ne koe fi cien te in se na spre mem be v tem pe ra tu ri razli~no od zi va jo – raz li~no se raz te za jo oz. kr~ijo. Zato pri ha ja v si ste-mu ob lo ga – vez ni ma te rial – pod la ga do na pe to sti, ki ob po manj klji vi pri pra vi pod la ge in neu strez nem iz bo ru vez ne ga ma te ria la ter ob lo ge iz kam na pri ve de jo do raz dva ja nja.V od vi sno sti od vr ste kam na niha spe ci fi ~na li near na tem pe ra tur na raz-tez nost od 0,002 do 0,015 mm/m pri eni sto pi nji Cel zi ja. [e po se bej na tem pe ra tur no mo~no obre me nje nih povr{inah so ob lo ge iz kam na, ki ima jo vi so ke tem pe ra tur no raz tez nost ne koe fi cien te, iz po stav lje ne mo~nemu de lo va nju (raz te za nju in kr~enju). Zato je po treb no pri iz bo-ru pra vil ne ga si ste ma upo{tevati {te vil ne de jav ni ke. Brez pre ver ja nja pod la ge, pra vil ne ga iz bo ra vi so ko pri la go dlji ve ga (fl ek si bil ne ga) vez ne-ga ma te ria la in ob lo ge iz kam na v ~im svet lej{i bar vi z niz kim tem pe ra-tur no raz tez nost nim koe fi cien tom ob pra vil nem dimenzio ni ra nju fug in di la ta cij ni mo`no za go to vi ti traj ne iz ved be.Da ima mo lah ko vpli ve de lo va nja kam ni tih plo{~ za ra di tem pe ra tur ne-ga raz te za nja/kr~enja pod kon tro lo, mo ra mo spo{to va ti in v za klju~no ob lo go iz kam na pre ne sti vse kon struk cij ske rege iz pod la ge. Di men-zio ni ra nje polj grad be nih reg pa je od vi sno od in ten ziv no sti in tra ja nja tem pe ra tur nih obre me ni tev, koe fi cien ta tem pe ra tur ne raz tez no sti in bar ve kam na. Pri po ro~a se, da v pri me ru manj in ten ziv nih tem pe ra-tur nih obre me ni tev pri svet lem kam nu z niz kim koe fi cien tom tem pe ra-tur ne ga raz tez ka iz ve de mo traj no ela sti~no za pol nje va nje grad be nih reg v po ljih s stra ni co naj ve~ 5 m v ~im bolj kva drat nem ra stru. Pri in ten ziv nih tem pe ra tur nih obre me ni tvah tem nej{ega kam na z vi so kim koe fi cien tom tem pe ra tur ne ga raz te za nja pa stra ni ca ni ka kor ne sme

Prak ti~ni nas ve ti:

- Gra ni ti in gra ni tom po dob ne kam ni ne, kot so kvar ci ti in gnaj si, iz ka zu je jo na~elo-ma do bre me han ske, ke mij ske, zmrz lin ske in abra zij ske od por no sti. Zato so pri mer ni za ob la ga nje zu na njih in no tra njih povr{in tudi v pri me ru traj no pri sot ne vode/vla ge. Ven dar za ra di po go stih opti~nih po manj-klji vo sti pri iz ved bi zah te va jo upo ra bo na-men skih le pil nih malt in fu gir nih mas na os no vi spe cial nih hi dra vli~nih ve ziv.

- Ap nen ci in mar mor ji so pra vi lo ma ob~ut lji vi na raze nje in ima jo slab{o ke mij sko od por-nost na ki sli ne. Brez po seb ne ga tve ga nja se lah ko upo rab lja jo v no tra njih su hih pro sto-rih. Pri upo ra bi zu naj in ob traj no pri sot ni vodi je po treb no biti pre vi den in upo{te va ti spe ci fi ~ne last no sti teh kam nin.

- Kam ni ne, ki vse bu je jo soda lit, za ra di ob~as-ne ga raz bar va nja na mo dro ne upo rab ljamo v pro sto rih z ob~asno ali traj no pri sot no vodo/vla go in vi so ko frek vent nih pro sto rih.

- Po li ranih gro bo zr na tih glo bo~nin Gab bro pra vi lo ma ne po la ga mo v vi so ko frek vent-nih, mo~no me han sko in ke mij sko obre-me nje nih pro sto rih, ker hi tro iz gu bi jo si-jajen iz gled, lesk.

- ^e s skri lav ci ali pe{~en ja ki ob la ga mo zu-na nje povr{ine, ki so iz po stav lje ne at mo-sfer skim vpli vom, pra vi lo ma ved no pre ve-ri mo nji ho vo od por nost na iz me nju jo~e se ci klu se za mr zo va nja in od ta lje va nja.

Slika 1: Za ra di ne pra vil ne ga iz bo ra te snil ne mase je pri{lo do raz bar va nja ro bov kam ni tih plo{~

Slika 2: Upo ra ba al kal ne vode za pri pra vo fu gir ne mase je pov zro~ila rjav-ka sto raz bar va nje mi ne ra la Pi rit – v tem pri me ru pri »Mar mor Car ra ra«

Slika 3: Poka nje kam na »Kash mir Whi te« je na sta lo za ra di upo ra be ne pri-la go dlji ve le pil ne mal te, ki ni bila spo sob na kom pen zi ra ti raz lik v de lo va-nju med pod la go iz li te ga as fal ta in ob lo go

biti dalj{a od 2,5 m, s tem da je {iri na grad be ne rege, ki se za pol ni s traj no ela sti~nim ki tom, naj-manj 10 mm. Se ve da pri tem ne sme mo po za bi-ti tudi na us trez no di men zio ni ra nje pri klju~nih in rob nih reg z mej ni mi ma te ria li in grad be ni mi ele men ti.Vse na{teto {e ni do volj, da bi lah ko za go to vi li ka ko vost no in traj no iz ved bo ob log iz kam na. Ne zado{~a pra vi len iz bor kam na in di men zio ni-ra nje dilata cij skih reg, ~e ne upo{te va mo, da je po tre ben vez ni sloj le pil ne mal te, ki bo v skla du z de kla rira ni mi last nost mi pri la ga ja nja, fl ek si bil-no sti (v skla du z EN 12002) spo sob na kom pen-zi ra ti na pe to sti, ki na sta ja jo za ra di raz lik v de lo-va nju ob lo ge iz kam na in pod la ge, na ka te ro je polo`ena. Pra vi len iz bor le pil ne malte us trez ne pri la go dlji vo sti, fl ek si bil no sti je tako {e zad nji, ven dar izred no po mem ben ~len za funk cio ni ra-nje si ste ma v ce lo ti.Za za pol ni tev fug med kam ni ti mi plo{~ami se pra vi lo ma upo rab lja jo hi dra vli~no vezo~e fu gir ne mase. Po leg del ne ga kom pen zi ra nja na pe to sti za ra di tem pe ra tur nih obre me ni tev, pred vsem pri kam nih z vi so ki mi koe fi cien ti tem-pe ra tur ne ga raz tez ka, fuge omo go~ajo iz va jal-cu tudi izrav na va nje di men zij skih od sto panj for-

7

mNENJE STROKOVNJAKA

ma tov kam ni tih plo{~, ar hi tek tu pa da je jo ve~ svo bo de pri ob li ko va nju vzor cev in kom bi na cij kam ni tih ob log.Po seb no po glav je, ka te re mu pro jek tan ti ne pos-ve~ajo do volj po zor no sti, je dolo~itev delovnih spo jev no sil ne kon struk ci je pod la ge za za-klju~no ob lo go in po stop kov na na vo di la za us-trez no na da lje va nje. Dimen zio ni ra nje veli kosti di la ta cij skih polj v skla du z obre me ni tva mi in de taj li gle de pri klju~nih in rob nih reg so prej iz je ma kot pra vi lo (kar je na tan~no ob de la no v na sled njem pri me ru na pak iz `e na ve de nih raz lo gov).

Pri mer na pa ke {t. 3 - Na pa ke pri iz ved bi ob la ga njaPo leg neprimer ne iz bi re vr ste ob lo ge iz kam na in po manj klji ve ga na~rto va nja pris pe va po mem-ben dele` k re kla ma ci jam tudi ne pra vil na iz ved-ba. Naj po go stej{i raz lo gi za to so v povr{nem in/ali ne za dost no stro kov nem pre gle du pred prev-ze mom pod la ge in neu strez nem iz bo ru veznih ma te ria lov, mas za fu gi ra nje in te snil nih ki tov.V pri mer ja vi z no vo dob ni mi pri sto pi na os no vi ka ko vost ne stroj ne iz ved be es tri hov in upo ra be us trez nih le pil nih malt kla si~ni na~in vgrad nje iz ka zu je ve li ke po manj klji vo sti pred vsem za ra-di ne za dost ne trd no sti in nee na ko mer ne ga kom pak ti ra nja, ki ima za po sle di co po jav vot lih mest. Za tako iz ved bo se in ve sti tor ob pri stan ku iz va jal ca brez raz mi{lja nja {e po se bej rad odlo~i za ra di eko nom skih pri hran kov in hi trej{e iz ved-be, ne za ve da(ta) pa se po sle dic, ki se poka`ejo {ele s~aso ma s samo upo ra bo in de jan sko obre-me ni tvi jo.Ob tem pa je po treb no kljub pri mer ni stro kov-ni pod ko va no sti in oza ve{~eno sti pro jek tan tov,

in ve sti tor jev in iz va jal-cev opo zo ri ti tudi na raz li ke med ve zi vi, ki se upo rab lja jo za pri-pra vo me{anic na os-no vi ce ment nih ve ziv. Da nes so na mre~ ob obi~aj nih ce ment nih ve zi vih za es tri he, ki so na os no vi prak ti~nih izku{enj pri mer na za ob la ga nje s kam nom {ele po 28 dneh, na raz po la go tudi special-na hi dra vli~na ve zi va. Ta omo go~ajo iz ved bo es tri hov z nor mal nim ali pos pe{enim ve za-njem in hi trim su{en-jem ter za go tav lja jo ka ko vost no ob la ga nje s kam nom v na men-ske le pil ne mal te `e po dveh dneh ali celo po pre te ku ne kaj ur. Se ve da ima jo pri tem po mem bno vlo go tudi de be li na es tri ha in kli-mat ski po go ji v ~asu iz ved be in do zo re va nja.Na splo{no ve lja, da so pod la ge ce ment nih es tri hov pri mer ne za ob la ga nje s kam nom pri preo stan kih vla ge do naj ve~ 2 CM% (mer je no po kar bid ni me to di) ozi ro ma 0,5 CM% pri kal cij-sul fat nih es trihih. V pri me ru iz vedb na pod la ge z vgra je nim tal nim gret jem so te vred no sti {e ni`je, tj. 1,8 CM% pri ce ment nih es trihih ozi ro ma 0,3 CM% pri kal cij-sul fat nih es trihih.Vzro ki za na sta le po{kod be ob log iz kam na se v od vi sno sti od tipa es-tri ha v os no vi raz li ku je jo.

Pri pod la gah iz ce ment nih es tri-hov, ki se pre hi tro pre kri je jo z ob lo go iz kam na, pri ha ja do fe no-me na dol go traj ne ga ke mij ske ga pro ce sa hi dra ta ci je, ki se po sle-di~no odra`a v kr~enju es tri ha in vi ha nju ro bov, kar pod obre me ni-tvi jo po sle di~no po me ni po ka nje za klju~ne ob lo ge.Pri es trihih iz kal ci je ve ga sul fa ta pri ha ja v pri me ru pre hi tre ga pre-krit ja z ob lo go iz kam na do fe-no mena kon cen tra ci je preo sta le vla ge na nji ho vi povr{ini, kar pov-zro~i iz gu be me han skih last no sti – trd no sti. Tako se pod la ge iz kal-cij-sul fat ne ga es tri ha po vsem raz-gra di jo in po sle di~no pov zro~ijo po se da nje in lom lje nje za klju~ne ob lo ge iz kam na. Ta po jav je {e po se bej o~iten v pri me ru upo ra be te melj no spri jem nih pre ma zov in po li mer nih le pil nih malt, ki so edi-no pri mer ni za po la ga nje pa ro ne-

Slika 4: Izc ve ta nje kal cijeve ga kar bo na ta na fu gah ob log iz skri lav ca kot po sle di ca po la ga nja v ne pri me ren si stem malt

Slika 5: Ne pri me ren iz bor le pil ne mal te in ne pra vi len na nos ima ta za po sle di co opti~ne na pa ke

Slika 6: Raz li~ne me to de po la ga nja, le rob ne plo{~e so bile polo`ene v le pil no mal to s trass ce men tom, vme sne ve~je plo{~e pa so polo`ene v pe{~eno po ste lji-co – po sledica je raz li~en iz gled

Prak ti~ni nas ve ti:

- Di men zio ni ra nje es tri ha in di la ta cij skih reg so do me na na~rto val ca – pro jek tan ta.

- Kla si~na iz ved ba po la ga nja v plast ze melj-sko vla`ne ce ment ne mal te s ce ment no po liv ko pri de ob ka ko vost ni iz ved bi v po{tev le v no tra njih, me han sko malo obre me nje nih pro sto rih.

- V me han sko sta ti~no in di na mi~no obre-me nje nih pro sto rih, kot so npr. tr gov ski cen tri, le ta li{ke stavbe itd., so ob vez ne iz ved be s stroj no vgra je nim es tri hom in nad grad njo z le pil no mal to.

- Za nad grad njo litoas falt nih es tri hov je po treb no pred vi de ti upo ra bo le pil ne mal te vi so ke pri lagodlji vo sti, fl ek si bil-nosti raz reda S2 (v skla du z EN 12002) v tan ko sloj nih na no sih.

- Kon struk cij ske in grad be ne dila ta cij ske rege iz pod la ge je po treb no pre ne sti v za klju~no ob lo go iz kam na.

- Na vi dez ne in delovne rege se pri kon-struk cij sko umir je ni pod la gi ob us trez nih po se gih (»{iva nju«) lah ko pre mo sti jo. Na pri klju~nih re gah raz li~nih ti pov za-klju~nih oblog je po treb no di la ti ra nje.

6

4 5

8

pre pust nih, di men zij sko ne sta bil nih ob log iz kam na.V nas prot ju z ̀ e ome njenima es tri ho ma se lah ko pri litoas falt nem es tri-hu ta koj po nje go vi vgrad nji, ko se oh la di, po la ga za klju~no ob lo go iz kam na. Ven dar se v pri me ru upo ra be de be lo sloj nih izrav nal nih mas in le pil nih malt brez vseb no sti ke mij skih do dat kov za kon tro li ra no kr~enje po go sto po ja vi jo na pa ke, ki se odra`ajo v od sto pa nju in po ka nju za-klju~ne ob lo ge. Na pa ke so {e izra zi tej{e na zu na njih povr{inah, ki so iz-po stav lje ne vi so kim tem pe ra tu ram in ve~jim tem pe ra tur nim ni ha njem.Pred vsem za ra di iz gle da je po treb no pri sa mem po la ga nju ob log iz kam na ve~jo po zor nost na me ni ti tudi us mer je no sti ̀ il in li ni jam re za nja kam na ter nje go vi barv ni us kla je no sti. To je {e po se bej opaz no pri pro-soj nih kam ni tih plo{~ah s tro di men zio nal nim iz gle dom, kot je npr. La-bra dor Blue Pearl. Me nja va sme ri po la ga nja na mre~ pov zro~i raz li~no lom ljenje svet lo be na povr{ini plo{~e in s tem spre mi nja jo~ se, ma vri~ni iz gled kam na.Pri dolo~enih vrstah kamnov, kot so ne ka te ri mar morji, ap nenci in me ta-

morf ni trdi kamni s povi{ano ka pi lar no vpoj nost-jo, se {ele po vgrad nji poka`ejo spre membe v opti~nem iz gle du v pri mer ja vi z vzor cem, ki ga je po tr dil ar hi tekt oz. in ve sti tor. Naj po go steje gre za po sle di co upo ra be obi~aj nih ce mentno si vih malt za lep lje nje be lih, pro soj nih me ta-morf nih kam nin ali za ra di ne po pol ne za pol ni-tve hrb ti{~a plo{~e iz kam na z le pil no mal to.Na sled nji vzrok, ki lah ko prav tako vpli va na opti~no spre mem bo pri polo`enem kam nu, je dvi go va nje vla ge iz pod la ge, ki pre ko ka pi lar nih por pre ha ja v ka men. Na ka pi lar nem os te nju se na bi ra jo fi ni del ci soli, ki pov zro~ajo raz li~no lom lje nje svet lo be in se v pri me ru po jav ljanja v sku pi ni poka`ejo kot made`i.Tudi al kal na vla ga iz pod la ge ali le pil ne mal te, ki pre ha jajo v ka men, lah ko pov zro~ijo spre-mem be v no tra nji se sta vi mi ne ra lov kam na, kar ima za po sle di co povr{in sko raz bar va nje. Ta pro ces je lah ko zelo dol go tra jen in je izra zit pred vsem v pri me rih, ko se ob lo ga iz kam na po la ga na pre vla`ne pod la ge ali ~e je bila pri pri pra vi me{ani ce le pil ne mal te do da na pre ve li-ka koli~ina vode.Vpliv vla ge iz pod la ge ozi ro ma le pil ne mal te lah ko po leg raz bar va nja pov zro~a tudi preob li-ko va nje, vi ha nje ob lo ge, ki se po ja vi v ~asu str-je va nja vez ne ga ma te ria la. Pri neka terih vrstah kamnov, kot so se pen ti ni, por fi r ji in dro bir ji, `e po ne kaj urah od po la ga nja v le pil no mal-to pri de do ve~ mi li metrs kih de for ma cij, vi hanj. Za vi ha ni ro bo vi ob lo ge se nato pod obre me ni-tvi jo zlo mi jo in od sto pi jo. Ta po jav je {e po se-bej izra zit pri tanj{ih plo{~ah iz kam na ve li kih for ma tov.Te`avam raz bar va nja in vi ha nja ob log iz kam-na se v ve li ki meri lah ko izog ne mo z upo ra bo hi tro ve zo~ih malt in le pil na os no vi spe cial nih hidra vli~nih ve ziv. Pri dolo~enih na vla go vi so ko ob~ut lji vih ob lo gah iz kam na, kot so ne ka te ri por fi r ji (Bi sanzio Green, Mar ron, Pre daz zo Red itd.), mar mor ji (Al pi ne Green, Aver Green, Gua-te ma lan Green itd.) in dru ge vr ste kam nov (npr. Gia da Green, Pie tra Lara, Vol vic Sto ne itd.), pa je edi na re{itev upo ra ba reak cij skih le pil na os-no vi po liu re tan skih ali epok sid nih smol.Pri sami iz ved bi je izred no po mem ben na~in nana{anja le pil ne mal te. V~asih naj po go ste-je upo rab lje ni na~in po la ga nja na t. i. le pil ne to~ke/kepe se za ra di ve li ke ver jet no sti lom lje nja ob lo ge iz kam na pod me han ski mi obre me ni tva-mi in pov zro~anja made`ev ods ve tu je, v no be-nem pri me ru pa se ne dopu{~a pri po la ga nju na pod la ge z vgra je nim tal nim gret jem in na zu na njih povr{inah te ras in bal ko nov.Na zunan jih povr{inah je po treb no po seb no po zor nost na me ni ti tudi pre ver ja nju iz vedb hi-droi zo la ci je in na klo nov. Po manj klji vo in/ali neu-strez no iz ve de na hi droi zo la ci ja in pre majh ni ali celo napa~ni na klon ski pad ci so zelo po gost vzrok za od sto pa nje in po{kod be ob log iz kam-

Ma pei – spe cial na li ni ja iz del kov za ob lo ge iz kam naPregled izdelkov

Ma pe cem Pron to: za upo ra bo pri prav lje na suha me{ani ca mal te s hi trim ve za njem in hi trim su{en jem s kom pen zi ra nim kr~en jem za izved bo es tri hov, s Pla ni cre tom pri pra vi mo me{ani co za po la ga nje iz del kov iz kam na in plo{~ic na »kla si~en« na~in.Top cem Pron to: za upo ra bo pri prav lje na suha me{ani ca mal te z nor mal nim ve za njem in hi trim su{en jem za izved bo es tri hov, s Pla-ni cre tom pri pra vi mo me{ani co za po la ga nje iz del kov iz kam na in plo{~ic na »kla si~en« na~in.Pla ni cre te: la teks sin te ti~ne gume za op le me ni te nje ce ment nih me{anic, za iz ved bo vi so ko sprijem nih ce ment nih vez nih slo jev ter me{an z Ma pecem Pron to ozi ro ma Top cem Pron to in vodo za po la-ga nje iz del kov iz kam na in plo{~ic na »kla si~en« na~in.Gra ni ra pid: dvo kom po nent no vi so ko zmog lji vo, pri la go dlji vo, fl ek-si bil no ce ment no le pi lo s hi trim ve za njem in hi dra ta ci jo za po la ga-nje plo{~ic in iz del kov iz kam na (za na no se do 10 mm).Ke ra quick: vi so ko zmog lji vo, pri la go dlji vo, fl ek si bil no, hi tro vezo~e ce ment no le pi lo za po la ga nje plo{~ic in iz del kov iz kam na brez le ze-nja na ver ti kal nih povr{inah (za na no se do 5 mm).La tex Plus: po li mer ni do da tek za iz bolj{anje spri jem nih trd no-sti in pri la go dlji vo sti, fl ek si bil no sti. ^e Ke ra quick na me sto z vodo zme{amo z La texom Plus, do bi mo lepilo z vi so ko pri la go dlji vost jo, fl ek si bil nost jo raz re da S2 (v skla du z EN 12002).Ela sto ra pid: dvokom po nent no vi so ko pri la go dlji vo, fl ek si bil no, vi-so ko zmog lji vo ce ment no le pi lo s hi trim ve za njem in hi dra ta ci jo, s po dalj{anim od pr tim ~asom, brez le ze nja na ver ti kal nih povr{inah, za po la ga nje ke ra mi~nih plo{~ic in iz del kov iz kam na (za na no se do 10 mm).Ke ra la stic / Ke ra la stic T: dvokom po nent ni vi so ko zmog lji vi, fl ek si-bil ni po liu re tan ski le pi li za ke ra mi~ne plo{~ice in iz del ke iz kam na; Ke ra la stic T za sten ske in strop ne povr{ine.Ke ra poxy / Ke ra poxy P: dvokom po nent ni vi so ko zmog lji vi, ki sli-nood por ni le pi li za ke ra mi~ne plo{~ice in iz del ke iz kam na; Ke ra-poxy P za tal ne povr{ine.Ul tra co lor Plus: vi so ko zmog lji va, hi tro ve zo~a in hi trosu{e~a masa z mo di fi ci ra ni mi po li me ri za fuge {iri ne od 2 do 20 mm, v 26 bar-vah; ne pov zro~a poja va raz bar va nja in izc ve ta nja; z do dat ki za vo-dood boj nost in pre pre~eva nje na stan ka ple sni.Ma pe sil LM: enokom po nent na si li kon ska te snil na masa niz ke ga mo du la na os no vi nev tralnega za mre`enja z raz tez nost jo/kr~en jem do naj ve~ 25 % iz ho di{~ne di men zi je.

9

mNENJE STROKOVNJAKA

na z ogrom ni mi {ko da mi.Po seb no po glav je so na sta le {kode za ra di nei zve de nih di la ta cij skih reg. Na splo{no se po{kod be v ob li ki raz pok, iz bo klin in vbo klin po jav lja jo pri vr stah kon struk cij, kjer je ve li kost polj pre ve li ka in kjer so fuge pre majh ne ali jih celo ni. V no tra njih pro sto rih so po se bej po go ste na tla kih z vgra je nim gret jem, ste nah, kjer po te ka jo in sta la cij ski vodi, in vseh pro sto rih, ki me-ji jo na ve li ke za ste klje ne povr{ine oken, na zu na njih povr{inah fa sad, bal ko nov in te ras pa se jim prak ti~no ne mo re mo izog ni ti.Pri iz bo ru us trez ne fu gir ne mase mo ra-mo biti pri kam nu pra vi lo ma paz lji vej{i kot pri ke ra mi~nih plo{~icah. Tako lah ko obi~ajne ce ment ne in po li mer-ce ment ne fu gir ne mase, ki se si cer brez te`av upo-rab lja jo za fu gi ra nje ke ra mi~nih plo{~ic, na ro bo vih kam na pov zro~ijo nje go vo raz bar va nje. Fini se stav ni deli fu gir ne mase se na mre~ med pro ni ca njem vla ge na ko pi~ijo v ro bo ve kam na in tam pov-zro~ijo spre mem bo bar ve dolo~enih mi-

ne ra lov, to lah ko pov zro~i tudi bazi~nost vla ge, ki pre ha ja v ka men iz vez nih le pil nih malt na os no vi obi~aj nih hi dra vli~nih ve ziv.Za fu gi ra nje so {e po se bej ob~ut lji vi kam ni z od pr to po roz no struk tu ro in hra pa vo povr{ino. Pri njih pri ha ja v pri me ru nei zve de ne pred hod ne za{~ite (npr. z na no som pre ma za ali ob lep lje njem ro bov) do vpi ja nja fu gir ne mase v po roz no struk tu ro in po sle di~no spre mem be bar ve kam na. Tudi sama fuga je ne gle de na na~in nana{anja (samo v rego, pa sov no ali plo skov no) pra viloma in ten ziv nej{e (za ne kaj barv nih od ten kov), tem nej{e bar ve.Za za pol ni tev pra vil no di men zio ni ra nih kri`nih, pri klju~nih in rob nih di la ta cij-skih reg ved no upo rab lja mo traj no ela sti~ne te snil ne kite nev tral ne ke mij ske se sta ve.Iz na ve de ne ga iz ha ja po seb no po mem bno opo zo ri lo, da pri iz bo ru vez nih ma te ria lov (le pil nih malt), fu gir nih mas in te snil nih ki tov ved no upo{te va mo spe ci fi ~ne last no sti po sa mez nih kam nov. SM

Prak ti~ni nas ve ti:

- Ne po la gaj mo ob log iz kam na na ne do zo re le in ne za dost no suhe ce-ment ne es tri he – za ra di kr~enja in pre ve li ke ga preo stan ka vla ge pri ha ja do mo`no sti raz bar va nja, od sto pa nja in po ka nje ob log iz kam na.

- Ne po la gaj mo ob log iz kam na na ne do zo re le kal cij-sul fat ne es tri he – za ra di povr{in sko pove~ane kon cen tra ci je preo sta le vla ge pri ha ja do raz grad nje se sta ve in pos le di~nega po se da nja in po ka nja ob lo ge iz kam na.

- Pri ob lo gah iz kamna s tri di men zio nal nim opti~nim iz gle dom povr{ine pred po la ga njem pre ve rimo smer re za nja in jih is to smer no zlo`imo.

- Za po la ga nje barv no in di men zij sko ne sta bil nih oblog iz kam na upo rab lja-mo le hi trosu{e~e in hi trovezo~e le pil ne mal te na os no vi spe cial nih hi dra-vli~nih ve ziv ali reak cij ska le pi la na os no vi po liu re tan skih smol.

- S po la ga njem ob log iz kam na na to~kov no na ne se no le pil no mal to bis-tve no pove~amo tve ga nje za nje go vo raz bar va nje in po{kod be (po ka-nje, ugre za nje), zato mora biti hrbt na stran ved no v 100 % kon tak tu z le pil no po ste lji co.

- Na povr{inah, ki so iz po stav lje ne tem pe ra tur nim obre me ni tvam in se ob-la ga jo s kam ni, ki ima jo vi so ke koe fi cien te tem pe ra tur ne ga raz te za nja, ved no upo rab lja mo vi so ko pri la go dlji ve, fl ek si bil ne le pil ne mal te. Po lja us trez ne ve li ko sti ob vez no di la ti ra mo s kri`nimi, pri klju~nimi in rob ni mi re ga mi, ki jih za pol ni mo s traj no ela sti~nim ke mij sko nev tral nim ki tom.

- Za ra di ve li ke ver jet no sti raz bar va nja ro bov kam na pred fu gi ra njem ved-no iz ve de mo preiz ku sno fu gi ra nje. Na~eloma pa pri po ro~amo upo ra-bo hi trovezo~ih in hi trosu{e~ih fu gir nih mas na os no vi spe cial nih hi dra-vli~nih ve ziv.

- Ob lo ge iz kam na z od pr to po roz no struk tu ro in hra pa vo povr{ino pred-hod no ved no pre ma`emo s sreds tvom za nego kam na.

- Za za pol ni tev di la ta cij skih reg ved no upo ra bi mo na men ske traj no ela-sti~ne te snil ne kite za ka men.

Slika 7: Ne pra vi len iz bor te snil ne ga kita je pov zro~il mo~no rob no raz bar va nje

Slika 8: Sla bo skom pri mi ra na ze melj sko vla`na ce ment na po ste lji ca (vot la me-sta) je vzrok za po ka nje in ugre za nje

Slika 9: Po la ga nje na le pil ne kepe pove~a tve ga nje raz bar va nja in po ka nja9

8

7

10