olski center Nova Gorica

olski center Nova Gorica

program: gimnazija

razred: 1.b

KAZALO

31. PREDGOVOR

2. UVOD43. ABC AHA53.1. ahovska abeceda53.1.1. ahovnica53.1.2. Navpinice,linije, vrste ali horizontale53.2. ahovske figure in njihovo gibanje53.2.1. Kralj53.2.2. Kraljica63.2.3. Trdnjava63.2.4. Lovec73.2.5. Skaka73.2.6. Kmet83.3. Kako zapisujemo ahovske poteze83.4. VREDNOST FIGUR103.5. CILJ IGRE114. ZGODOVINA AHA124.1. O NASTANKU AHA124.1.1. aturanga124.1.2. atrand124.2. SVETOVNI AHOVSKI PRVAKI134.2.1. Wilhem Steinitz134.2.2. Emanuel Lasker134.2.3. Jose Raul Capablanca144.2.4. Aleksander Aljehin154.2.5. Max Euwe154.2.6. Mihail Botvinik164.2.7. Vasilij Smislow174.2.8. Mihail Talj174.2.9. Tigran Petrosjan184.2.10. Boris Spasski184.2.11. Bobby Fisher194.2.12. Anatolij Karpov194.2.13. Garij Kasparov205. ORGANIZACIJA AHOVSKIH TEKMOVANJ215.1. RAZPIS TURNIRJA IN TURNIRSKI PRAVILNIK215.2. SODNIK225.2.1. Dolnosti sodnika pred tekmovanjem225.2.2. Dolnosti sodnika po tekmovanju225.2.3. Dolnosti sodnika po koncu turnirja235.3. TURNIRSKI ODBOR235.4. VRSTE TEKMOVANJ235.4.1. Turnirska partija235.4.2. Prosta partija245.4.3. hitropotezna partija245.4.4. Dopisna partija245.4.5. Slepa partija245.4.6. Konzultacijska partija245.4.7. Simultanka245.4.8. Alternativna simultanka255.4.9. Handicap dvoboj255.4.10. Slepa simultanka255.5. TURNIRSKI SISTEMI255.5.1. KRONI SISTEM265.5.2. IZLOILNI SISTEM266. FIDE287. AHOVSKE OLIMPIADE307.1. ZAETEK307.2. ZNAILNOSTI307.3. OLIMPIADA 2002 V SLOVENIJI308. ZAKLJUEK32VIRI IN LITERATURA33

1. PREDGOVOR

KAJ JE AH?

Odgovori so lahko naslednji:

ah morda ne spada med porte, ker ni aktivnega fizinega gibanja. Vendar dobri ahisti skrbijo tudi za dobro telesno pripravljenost, saj sta dra in dihanje pri dolgotrajnih ahovskih dvobojih izredno pomembna.

ah je edinstvena igra, ki razvija iroko miljenje, zlasti logino miljenje, intuicijo, nartovanje, samostojnost, borbenost, torej lastnosti, ki so za mladega loveka odloilne.

ah je edina zabava, ki je zdrava in koristna. Ni samo urjenje moganov. Ko strateko izpopolnjuje igro, spreminja tudi model svojega ivljenja. Bolje se organizira, ker vse akcije nartuje in zna predvidevati tudi vse mogoe protireakcije svojih nasprotnikov.

Vsakdo ve, kaj bi rad, ne ve pa kako bi dosegel cilj. ahovski duh pa ve tudi to, saj zna vnesti red v kaos.

ahist se naui tudi sprejemati odloitve, tudi e je izbira teka, in prevzeti polno odgovornost z svoje odloitve. Nima smisla obalovati napak ali zamujenih prilonosti. Stati je treba tudi za slabo potezo in jo kar najbolj izkoristiti.

Mnenja pomembnih ahistov:

AH je globok kot morje, irok kot svet in neizrpen kot narava (Roh).

AH je miniatura lovekega ivljenja (Cervantes).

AH je umetnost lovekega razuma (Selenus).

Veliko je ahov, mat pa je samo eden (Ruski pregovor).

Napad je dua aha. Zmaga je cvet in sad napada (Vidmar).

e so partije ahovska proza, so tudije ahovska poezija (Vidmar).

2. UVOD

Pri predmetu informatika smo morali izbrati naslov za seminarsko nalogo. Sem strasten ljubitelj ahovske igre, zato sem se nemudoma odloil, da vas popeljem v svet na rno-belih polj.

S seminarsko nalogo AH vas elim navduiti za kraljevsko igro. V njej na kratko predstavljam skrivnosti ahovskega sveta, in sicer:

osnove ahovske igre ABC aha,

zgodovino aha,

organizacijo ahovskih tekmovanj,

svetovno ahovsko organizacijo FIDE,

ahovske olimpiade v dosedanji zgodovini aha

priprave na ahovsko olimpiado 2002.

Preprian sem, da je ah predvsem izjemna igra, ki lahko mladega loveka naui predvidevanja, loginega razmiljanja, vleenja potez in zavedanja uinkov lastnih potez.

ah je zelo eksakten, kajti natanno se ve, kako se lahko kakna figura premika.

3. ABC AHA

3.1. ahovska abeceda

3.1.1. ahovnica

ah igramo na kvadratni deski, ahovnici, ki je razdeljena na 64 kvadratnih polj. Svetla in temna polja se izmenjujejo. Partijo, kot imenujemo ahovski boj, igrata dva nasprotnika. Eden vodi bele figure, drugi rne.Bele figure pomenijo samo to, da ima igralec z njim prvo potezo. ahovnica je vselej postavljena tako, da je v desnem kotu obeh igralcev belo polje.

3.1.2. Navpinice,linije, vrste ali horizontaleeprav je ahovnica na prvi pogled enolina in simetrina, pa vseeno veliko skriva v sebi. Tako bomo za zaetek spoznali, kaj so to diagonale, linije in vrste.Bela (najdalja) diagonala tee iz desnega v levi kot, rna pa nasprotno. Linija je navpina, vrsta pa vodoravna.

3.2. ahovske figure in njihovo gibanje3.2.1. Kralj

Kralj je najbolj pomembna figura. e pade (temu pravimo mat), je partija izgubljena. Mat torej pomeni spraviti nasprotnikovega kralja v poloaj brez reitve. Kralj lahko gre na katerokoli sosednje polje. V srediu ima najve monih potez (osem), v kotu pa najmanj (tri).

3.2.2. Kraljica

Kraljici so odprta vsa pota po diagonalah, vrstah in linijah.

3.2.3. Trdnjava

Trdnjava je po moi takoj za kraljico. Premika se po vrstah in po linijah naprej, nazaj, levo ali desno.

3.2.4. Lovec

Lovec deluje podobno kot trdnjava, le da je njegova pot diagonala. Vsak igralec ima dva lovca. Eden se giblje samo po belih diagonalah, drugi samo po rnih. Zato govorimo o belopoljnih in rnopoljnih lovcih.

3.2.5. Skaka

Skakaa si po zunanjosti najlaje zapomnimo, njegovi skoki pa se zaetnikom zdijo najteji. Skakaeva posebnost je v tem, da se ne pomika po linijah, vrstah in diagonalah kot druge figure, ampak v obliki rke L za dve polji naprej (levo, desno, nazaj) in potem e eno v levo ali desno. Tako pri vsaki potezi zamenja barvo polja. Je tudi edina figura, ki lahko preskoi svojo ali nasprotnikovo figuro.

3.2.6. Kmet

Kmetov ima vsaka stran po osem, toliko kot vseh drugih figur skupaj. Ker se lahko premika samo naprej, je najibkeja figura.Napreduje samo za eno polje, razen iz zaetnega poloaja, ko lahko preskoi eno polje. e gre predale na nasprotnikovo stran, je navadno hitro napaden ali izgubljen.

3.3. Kako zapisujemo ahovske potezeKdor eli bolje spoznati ah, mora temeljito spoznati ahovnico. Vrhunski ahisti lahko igrajo slepe partije.To pomeni, da jim pri igri ni treba gledati ahovnico, ampak si poloaj na njej zapomnijo.

NOTACIJA pomeni poloaj polj na ahovnici, poloaj figur in njihovo premeanje.Po tej notaciji bomo figure poimenovali takole:

KraljK

KraljicaD

TrdnjavaT

LovecL

SkakaS

Kmet-

Osem vodoravnih polj oznaujemo s rkami od a do h (brez ); osem navpinih pa s tevilkami od 1 do 8. Vendar je treba poudariti, da to velja samo za igralca z belimi figurami. Na njegovi skrajni levi je linija a, na skrajni desni pa h. Njegova je tudi prva vrsta. Za rnega pa je to ravno obratno. Na skrajni desni ima linijo a, na skrajni levi linijo h, njegova osnovna vrsta je osma. Levo polovico ahovnice (vsak poloaj se opisuje s stalia rnega igralca), linije a, b, c, d, imenujemo damino, desno stran ahovnice, linije e, f, g, h, pa kraljevo krilo. Polja d4, e4, d5, e5 imenujemo sredie .

Potek vsake partije se da isto natanno zapisati.Zato lahko igramo partijo tako, kot so jih stari mojstri pred tristo leti in ve. Potezo lahko zapiemo takole: 1.Sb1-c3. Prva tevilka pomeni, za katero gre torej prvo. S je oznaka za skakaa, b1 je oznaka izhodinega polja, c3 pa novo polje skakaa. e gre hkrati tudi za jemanje, to oznaimo s krat (x) namesto pomiljanja, ali pa z dvopijem (:).

VRSTA POTEZEZNAK ZA POTEZO

Kratka rokada0-0

Dolga rokada0-0-0

ah+

Mat#

Dobra poteza!

Slaba poteza?

Tabela 1: Simboli za poteze

3.4. VREDNOST FIGUR

Zaradi razline gibljivosti figur so tudi njihove vrednosti razline. Trdnjava, ki jo lahko premikamo samo po linijah in vrstah, ni tako mona kot kraljica, ki ima na voljo tudi diagonale. Ta razlika je e bolj oitna, e kraljico primerjamo z lovcem ali skakaem.To pomeni, da moramo pred vsako menjavo dobro premisliti. Praviloma bomo menjali samo enakovredne figure.

e vzamemo kmeta kot osnovno enoto, si lahko naredimo nekakno tabelo. Seveda pa tako preprost izraun ne more biti isto toen. Kraljica naj bi bila enakovredna dvema trdnjavama. V praksi se najvekrat izkae, da sta trdnjavi moneji od kraljice, eprav je vasih tudi obratno kraljica bo sama zmogla ve kot dve trdnjavi. Podobno je razmerje trdnjave in kmeta proti dvema lovcema. Obe strani sta teoretino vredni po est enot, toda lovca sta lahko moneja od trdnjave in kmeta.

IME FIGUREVREDNOST FIGURE

Kmet1

Skaka3

Lovec3

Trdnjava5

Kraljica9

Tabela 2: Vrednosti figur

3.5. CILJ IGRE

Zdaj smo prili do cilja igre do mata. Mat je tak ah kralju, ki se ne more umakniti in figure, ki je napadla kralja, ni mo vzeti, udara se ne da prekriti s svojo figuro.

4. ZGODOVINA AHA

4.1. O NASTANKU AHA

4.1.1. aturanga

Murray, vodilni angleki poznavalec vzhodnih kultur in avtor knjige Zgodovina aha, zagovarja hipotezo, da je ahovska igra nastala v Indiji okoli leta 570. Murray trdi, da je nael za svojo hipotezo neovrgljive dokaze v stari zgodovini in literaturi.

Ko omenja leto 570, kot rojstno leto aha, se Murray opira na neki perzijski ep, ki je slavo spev indijskemu kralju Sriharu. V tem epu lahko beremo med drugim tudi stihe: V njegovem asu ni bilo drugih vojn, razen tistih na osem vrstnih ploah.

Osem vrstna ploa je pesniki izraz za ahovnico, ki so ji takrat pravili atapada. Imela je 8 * 8 = 64 enakih kvadratnih polj. Od sodobne ahovnice se je loila samo po tem, da so bila pri njej vsa polja enake barve. Ta polja so ustvarjale samo vzdolne in prene rte.

Figuram, ki sta jih igralca izmenjajo premikala po atapadi, so Indijci dali ime aturanga. Ta beseda je sanskrtski pesniki naziv za vojsko. Dobesedno pomeni aturanga tiridelno (atur = tiri, anga = del). Stara indijska vojska je imela namre tiri vrste rodov vojakov: bojne vozove, slone, konjenico in pece. Potemtakem je bila aturanga prismoda dveh armad, bele in rne, v katerih so nastopale poleg vladarjev tiri vrste figur z razlino mojo in gibljivostjo.

4.1.2. atrandArabci so od Indijcev prevzeli aturango in jo nekoliko spremenili. Tako je nastal atrand. atrand je imel enako igralno desko kot indijska aturanga. Imel je tudi toliko figur. Udarnost figur je bila nekoliko veja.

atrand je bil blije sodobnemu ahu kot aturanga. Razlika med njim in sodobno ahovsko igro je e vedno znatna. Dve nepomembni razliki se nanaata na ahovnico in obliko figur: arabska ahovnica je imela le vzdolne in prene rt, figure pa so imele za nas nenavadne abstraktne oblike.

4.2. SVETOVNI AHOVSKI PRVAKI

4.2.1. Wilhem SteinitzWilhem Steinitz, rojen v Pragi, je bil prvi uradni svetovni prvak v ahu.Ta naslov si je pridobil leta 1866, in sicer po dvoboju s Zuckertortom, z rezultatom + 10 5 = 5. Naslov je obdral do leta 1894. Omeniti velja, da je bilo v tem asu e veliko odlinih mojstrov in odigranih e veliko pomembnih turnirjev po evropskih metropolah ter v ZDA. Tako je dozorel as, ki je e sam po sebi narekoval potrebo po taknem dvoboju, katerega zmagovalec je postal tudi prvi uradni svetovni prvak.

4.2.2. Emanuel Lasker

Steinitza je nasledil na prestolu Emanuel Lasker. Dvoboj je dobil z rezultatom + 10 5 = 4. Svetovni prvak je bil neprekinjeno polnih sedemindvajset let, to je od leta1894 do 1921. V tem asu je Lasker zmagal na tevilnih veleturnirjih. Zanimivo je omeniti, da je bil Lasker profesor matematike in predavatelj na vseuiliu, bil je tudi priznan filozof in pisec tevilnih knjig. etudi se je rodil v Nemiji, je veji del svojega ivljenja preivel v ZDA. Omeniti velja e, da je Lasker igral ah do visoke starosti in se enakovredno kosal z mladimi.

4.2.3. Jose Raul Capablanca

Tretji svetovni prvak je postal Capablanca, ki je bil rojen na Kubi.Dvoboj proti Laskerju je dobil z rezultatom + 4 0 = 14. Lasker je namre dvoboj predal, ker je bil bolan. Capablanca je svetovni prvak od 1921 do 1927. V ahovskem svetu prevladuje mnenje, da je bil Capablanca eden najvejih naravnih talentov, kar jih je svet poznal. Njegov stil je bil kristalno jasen, zapletov ni maral, dovreno pa je igral tudi konnice.Danes je najti elemente njegovega stila v igri Bobija Fisherja.

4.2.4. Aleksander AljehinAleksander Aljehin je bil rejen v Moskvi in je prvi ahist, ki je uspel ubraniti naslov svetovnega ahovskega prvaka kar dvakrat. Prvi, ko je leta 1927 zmagal v dvoboju s Capablanco, in sicer z rezultatom + 6 3 = 25; drugi, ko je po izgubljenem dvoboju ponovno zmagal z dr. Euwejem, in sicer z rezultatom + 10 4 =11. Tako je bil svetovni ahovski prvak celo do leta 1947, ko ga je v nekem hotelu na Portugalskem doletela nenadna smrt. Za Aljehina velja , da je igralec, ki je zapustil za seboj veliko partij, ki slovijo po globokih, briljantnih kombinacijah.

4.2.5. Max EuweMax Euwe je peti svetovni ahovski prvak. Kot sem e omenil, je zmagal v dvoboju z Aljehinom leta 1935, leta1937 je dvoboj z istim igralcem ponovno izgubil. Euwe se je rodil na Nizozemskem, bil je profesor matematike in znanstvenik, eden redkih velikanov aha, ki je ob zahtevni slubi, uspel postati tudi svetovni ahovski prvak. Bil je tudi odlini ahovski organizator, nekaj asa je bil tudi na elu svetovne ahovske organizacije FIDE.

4.2.6. Mihail Botvinik

Botvinik je bil rojen v Petrogradu v Rusiji. Svetovni prvak je postal leta 1948, na turnirju peterice, potem ko dve leti po smrti Aljehina nismo imeli svetovnega prvaka. Naslov je obdral do leta 1957, ko ga je zaasno izgubil: najprej s Smislovom, nato pa e s Taljem. Leta 1957 j, kot reeno, zgubil dvoboj s Smislovom z rezultatom 12,5: 10,5. Leta 1960 je izgubil naslov svetovnega prvaka po dvoboju s Taljem, rezultat je bil 12,5: 8,5. Naslednje leto pa z istim igralcem dvoboj ponovno dobil, in sicerz rezultatom 13: 8. Naslov svetovnega prvaka je dokonno izgubil po porazu s Tigranom Petrosijanom, leta 1963.

4.2.7. Vasilij SmislowVasilij Smislow se je rodil v Moskvi. Zanj so znailne tri velike strasti: ah, glasba in petje. tudiral je solo petje, saj je imel izrazito lep bariton. Njegove sanje so bile nastop v Boloj teatru v Moskvi. Ker v umetnosti ni uspel, se je v celoti posvetil ahu. V asu od leta 1948 do 1957 je imel za sabo veliko odlinih zmag in rezultatov. Leta 1957 Je postal svetovni ahovski prvak, potem ko je dobil dvoboj proti Botviniku, in ga po enem letu zopet izgubil.Smislow je odlien pozicijski igralec, zato so njegove partije pomembne za tudij tovrstne igre.

4.2.8. Mihail Talj

Mihail Talj se je rodil v Rigi.Zanj pravijo, ki je po slogu igre, ki je polna kombinacij, rtev in zank, eden najvejih napadalcev v zadnjih desetletjih. S svojo brezkompromisno igro si je pridobil tudi veliko tevilo pristaev med ahisti in ljubitelji ahovske igre. Naslov svetovnega ahovskega prvaka si je priboril leta 1960, ko je v dvoboju premagal Botvinika. Talj je bil svetovni prvak samo eno leto. Za tem dosee e nekaj vidnih zmag na monih turnirjih, nato pa njegova mo zaradi bolezni poasi oslabi

4.2.9. Tigran Petrosjan

Petrosjan je rojen v Tibilisiju v Gruziji, po rodu Armenec. Za Petrosjana velja povedati, da je njegov stil igre brezbarven, suhoparen, vendar zelo globok in teko ga je bilo premagati. Svetovni ahovski prvak je postal leta1963, ko je premagal Botvinika prepriljivo z rezultatom + 5 2 =15. ampijon je bil est let, to je do leta 1969, ko ga je iz prestola izrinil Boris Spasski. Tudi Petrosjan je imel veliko uspenih rezultatov: tirikrat je bil prvak SZ, sedemkrat je tekmoval v ciklu bojev za svetovnega prvaka. V ahovskih krogih velja za enega najmonejih obrambnih igralcev.

4.2.10. Boris Spasski

Boris Spasski je bil rojen v Leningradu. Svetovni prvak je postal leta 1969 po zmagi nad Petrosjanom, z rezultatom 12,5 : 10,5. Tudi Spasski, kakor tudi njegovi predhodniki, se ponaa s tevilnimi blesteimi doseki, vendar pa je pred njim zelo neprijetna naloga. Za njim je dolgo obdobje dominacije ruske ole v svetovnem ahu. Rusi so namre zmagovali na tevilnih turnirjih, motvenih tekmovanjih, olimpiadah itd. Sedaj pa grozi nevarnost iz ZDA, kjer udeni deek iz Brooklyna, Bobby Fisher pripravlja svoj napad na tron.

4.2.11. Bobby Fisher

Robert Fisher je bil rojen v Chihagu. Po svojem znaaju je bil trmast, kakor tudi nepredvidljiv ter silno obutljiv. Po izjavah nekaterih ahistov je eden najboljih igralcev aha vseh asov. Za Fisherja trdijo, da je pritegnil veliko ljudi v ahovsko areno, s svojim vedenjem in nastopi je odprl pot aha v biznis. Fisher je bil s petnajstimi leti najmlaji velemojster v zgodovini aha. Leta 1971 je na svoji poti do trona premagal gladko vse svoje nasprotnike. Leta 1972 je v zgodovinskem dvoboju na Islandiji premagal Spasskega z rezultatom 12,5 : 8,5. Svetovni prvak je bil Fisher samo tri leta, saj je leta 1975 predal dvoboj proti Karpovu ter se povsem umaknil iz aha.

4.2.12. Anatolij Karpov

Karpov je bil rojen v Zlatoustu na Uralu. Po odpovedi Fisherja je postal svetovni ahovski prvak brez boja. Leta 1978 je v dvoboju proti Kornoju potrdil naslov z zmago + 6 5 =21. Tudi tri leta pozneje je ponovno zmagal proti istemu igralcu. Za Karpova velja, da je izredno racionalen igralec, odlino pozna strategijo ahovske borbe, je ilav v obrambi in ga je zelo teko premagati. S prestola je uspela vrei ele nova zvezda, ki se je pojavila na nebu.

4.2.13. Garij KasparovGarij Kasparov je bil rojen v Bakuju v Azrbajdanu. Leta 1985 je Kasparov zmagal v dvoboju proti Karpovu in s tem postal trinajsti svetovni ahovski prvak. Pred prietkom dvoboja sta oba igralca dosegla bleee zmage na velikih mednarodnih turnirjih. Sam dvoboj pa je precej razoaral poznavalce aha. V medsebojnih partijah sta oba mnogo greila. Kasparov je nato v dvobojih naslov z istim igralcem utrdil, a leta 1993 mu je FIDE uradni naslov zaradi medsebojnih sporov odvzela. Uradni svetovni prvak je tako postal Anatolij Karpov, ki je premagal Jana Timmana iz Nizozemske.

5. ORGANIZACIJA AHOVSKIH TEKMOVANJ

Seznam ahovskih tekmovanj je izredno pester, vendar veljajo za vse splona pravila, ki se pri turnirju brezkategornikov le malo razlikujejo od mednarodnega turnirja. Vsak turnir mora imeti svoj razpis in pravilnik, sodnika in turnirski odbor.

5.1. RAZPIS TURNIRJA IN TURNIRSKI PRAVILNIK

Ko je doloen as igranja, ko so zagotovljena materialna sredstva in sprejet seznam udeleencev, je treba sestaviti razpis turnirja. Ta mora vsebovati cilj in namen tekmovanja, mesto in as igranja, tevilo udeleencev, njihova imena, finanne in druge razmere tekmovanja, nagrade, as prihoda udeleencev, rok za prijavo itd. Turnirski pravilnik je izdelan e bolj podrobno kot razpis. Sestavljajo ga sodnik turnirja, vsebuje pa naslednje osnovne podatke:

naziv in namen tekmovanja;

naziv prireditelja, datum in as otvoritve, rebanje tevilk, as trajanja turnirja in igralna dvorana;

seznam udeleence;

as igranja posameznih kol in nadaljevanj prekinjenih partij ter razpored prostih dnevov;

pravilnik ali pravila po katerih se tekmovanje igra, tempo igre in asovne kontrole;

morebitne dopolnilne odredbe in tolmaenje pravil FIDE;

imena sodnikov turnirja, namestnikov in lanov turnirskega odbora;

rok za pritobo in postopek pritobe;

monost prelaganja partij;

nagrade;

druga doloila.

5.2. SODNIK

Glavna in najbolj odgovorna oseba za pravilen potek tekmovanja je sodnik, ki neposredno vodi tekmovanje. Njegove glavne dolnosti bi lahko razdelili v tri dele: pred tekmovanjem, med njim in po njem.

5.2.1. Dolnosti sodnika pred tekmovanjemSodnik mora preveriti, e je zagotovljen ves potreben inventar: ahovske mize, stoli, garniture, ure, formularji, zapisniki, tabele ipd. Bele figure je treba v vseh partijah postavljati v eni smeri in to z leve, gledano iz prostora za gledalce proti igralcem. Ure morajo biti postavljene tako, da ima sodnik pregled nad njimi. V naelu so ure na desni strani igralca, ki ima bele figure. e nekdo po rebanju tevilk, pa pred zaetkom prvega kroga, izstopi, je treba rebanje razveljaviti in izvesti novega. V dveh primerih pa to ni potrebno:

e je pri parnem tevilu udeleencev izstopil igralec, ki je izvlekel tevilko,

e v turnir vkljuijo rezervo.

5.2.2. Dolnosti sodnika po tekmovanju

Sodnik mora redno voditi zapisnik vsakega kroga, kontrolirati delo ahovskih ur, skrbeti za pravilen potek tekmovanja, doloevati razpored nadaljevanja nedokonanih in priloenih partij, reevati spore na prvi stopnji, kaznovati nediscipliniranost igralcev ipd. e eden izmed igralcev izstopi med turnirjem velja glede njegovih rezultatov naslednje pravilo:

e je igralec odigral manj kot polovico partij, njegove rezultate razveljavijo in ga rtajo s tabele;

e je odigral polovico partij ali ve, dobi do konca same nile. Njegovi nasprotniki pa toke.

Pri tem se prekinjene partije raunajo kot odigrane. O izstopu igralca mora sodnik napraviti poseben zapisnik. Nedisciplinirane igralce sodnik lahko kaznuje z ustnim ali pisnim opominom, izgubo partije ali z izkljuitvijo s turnirja.

5.2.3. Dolnosti sodnika po koncu turnirjaPo koncu turnirja sodnik objavi rezultate, turnirsko dokumentacijo pa v roku petih dni preda prireditelju tekmovanja. V dokumentacijo spada:

pravilnik turnirja;

turnirska tabela;

tabela napredovanja po kolih;

program tekmovanja;

zapisniki posameznih kol, oziroma dvobojev;

formularji partij;

druga dokumentacija (pritobe udeleencev, sporoila in odloitve sodnika, odloitve turnirskega odbora);

zakljuno poroilo sodnika (pomen tekmovanja, organizacijske pripombe, znailnost tekmovanja, potrjene ali izpolnjene norme za posamezne kategorije ali naslove).

5.3. TURNIRSKI ODBOR

Turnirski odbor je sestavljen iz treh do petih lanov (izbranih med igralci in prireditelji), njegova naloga pa je reevanje pritob udeleencev na odloitve sodnika. Odloitev turnirskega odbora je dokonna.

5.4. VRSTE TEKMOVANJ

ahovska tekmovanja so zelo raznovrstna. Tako so lahko ekipna ali posamina, prvenstva ali prijateljska, potem lanska, mladinska, enska, pionirska, domaa ali mednarodna. Osnovni element vseh ahovskih prireditev je ahovska partija, ki pa jo tudi lahko delimo na turnirsko, prosto, hitropotezno, pismeno, prek radia, telegrafa, interneta, telefona, brez gledanja na ahovnico, na konzultacijsko.

5.4.1. Turnirska partija

Igrajo jo na vseh uradnih in prijateljskih tekmovanj, tako ekipnih kot posaminih. Igralca imata tono doloen as za razmiljanje.

5.4.2. Prosta partija

ahisti jih igrajo zaradi zadovoljstva, treninga in podobno. Navadno takrat ne uporabljajo ahovske ure in so takne partije zato kraje.

5.4.3. hitropotezna partijaas za razmiljanje je omejen. Najvekrat na pet minut za vso partijo ali pa pet sekund za vsako potezo.

5.4.4. Dopisna partija

Partnerja sta oddaljena in si vsako potezo posebej poljeta po poti. Ker je rok za premiljevanje za vsako potezo dolg nekaj dni, takne partije trajajo leto dni, pa tudi ve. Za razvoj mladega ahista so dopisne partije pomembne zaradi natannega preuevanja otvoritev.

5.4.5. Slepa partija

Igrajo jih bolji, visoko kategorizirani igralci in mojstri. e ime pove, da ne smejo gledati na ahovnico in da si morajo pozicijo in poteze zamiljati. Njihova dobra stran je, da e bolj kot navadne partije razvijajo spomin, poveujejo koncentracijo in poveujejo sposobnost preraunavanja monosti variant.

5.4.6. Konzultacijska partija

Na vsaki strani nastopa po ve igralcev, ki se med seboj posvetujejo, katere poteze bodo igrali. Navadno sta tabora v sosednjih sobah in sporoita svoje poteze prek sodnika. Prednost tovrstnega igranja je v tem, da ve igralcev pove svoje miljenje o poziciji in si potem na ta nain izpopolnjujejo znanje.

5.4.7. Simultanka

To pa je boj enega igralca (navadno mojstra) proti vejemu tevilu drugih (od 20 do 30 pa tudi ve) naenkrat. Pravilo je, da ima mojster na vsaki ahovnici bele figure. Udeleenec simultanke sme odigrati potezo ele takrat, ko pride mojster do njega.

5.4.8. Alternativna simultankaIgrata jo dva mojstra, tako da izmenino vleeta poteze. Morata pa biti enakomerno oddaljena, da imajo udeleenci simultanke dovolj asa za razmiljanje.

5.4.9. Handicap dvoboj

To je neke vrste simultanka, s to razliko, da je tevilo udeleencev precej manje, od 6 do 12 in da uporabljajo ahovske ure. Tako mojster odgovori s svojo potezo, ko eden izmed nasprotnikov preneha premiljevati. Ker pa se mu lahko zgodi, da ve nasprotnikov hkrati odigra svojo potezo, mora mojster izredno dobro paziti na as.

5.4.10. Slepa simultanka

Mojster je s hrbtom obrnjen proti udeleencem in narekuje poteze na posameznih ahovnicah. Kajpak je za tako igranje potrebna izredna koncentracija in e bolji spomin. Neuradni svetovni rekorder v igranju simultank na slepo je madarski mednarodni mojster Flesch, ki se je leta 1960 v Budimpeti pomeril z 52 nasprotniki. Dobil je 31 partij, 18 jih je remiziral, in vsega tri izgubil.

5.5. TURNIRSKI SISTEMI

Turnirji potekajo po tevilnih sistemih. Najbolj pogosti so kroki, izloilni, vicarski in scheveniki sistem.

5.5.1. KRONI SISTEM

Osnovna znailnost tega sistema je, da vsak igra z vsakim. Zato taka oblika tekmovanja daje tudi najbolj realne rezultate, e posebej, e je sistem dvokroni (vsak z vsakim dvakrat, enkrat z belimi, enkrat s rnimi figurami). Skoraj povsod uporabljajo Bergerjev nain doloanja parov. Njegovo naelo je v tem, da so z rebanjem tevilk natanno doloeni pari za vsako kolo, prav tako tudi barva figur. e si bomo zapomnili naslednja tri pravila, bomo barve figur in pare znali doloiti na pamet:

e imata tevilki enakih kvalitet (obe parni ali neparni tevilki), potem ima igralec z vejo tevilko bele figure. e pa ima eden parno tevilo, drugi pa neparno, ima bele figure tisti, ki ima manjo tevilko. Zadnja tevilka na tabeli je izjema, e je tevilo udeleencev parno. V tem primeru ima zgornja polovica igralcev z igralcem z zadnjo tevilko bele figure, spodnja polovica pa rne.

V vsakem kolu igra igralec s tevilko 1 s tistim igralcem, katerega izrebana tevilka je enaka rednemu tevilu kola. Torej v 5. kolu igra z igralcem tevilka 5. Izjema je le prvo kolo, v katerem je prost (e je tevilo udeleencev neparno) ali pa igra z zadnje uvrenim na tabeli.

Bergerjeve tabele za neparno tevilo udeleencev se ne razlikujejo od tistih za parno tevilo. Razlika je samo v tem, da je pri neparnem tevilu udeleencev v vsakem kolu prost tisti igralec, ki bi moral igrati z zadnjo tevilko (pri parnem tevilu udeleencev).

5.5.2. IZLOILNI SISTEM

Uporabljamo ga lahko za ekipna, pa tudi posamina tekmovanja. Njegova prednost je v tem, da razmeroma veliko tevilo tekmovalcev lahko hitro kona tekmovanje, slabost pa je dokaj nerealen vrstni red (realen samo za najbolje).

Pokalni sistem - tevilo igralcev je treba naravnati na potenco tevila 2 (4, 8, 16, 32, itd.). e je prijavljenih ve ali manj, je treba zato izvesti najprej kvalifikacije za doloeno tevilo. Tekmovanje poteka tako, da tisti, ki izgubi, izpade. V primeru remija igrajo novo partijo, ali rebajo. Pri ekipnih dvobojih pa odtejejo rezultat na zadnji deski in gre naprej tisti, ki ima bolji rezultat.e je bil na tej deski remi, gre to naprej do prve odloene partije. Bele figure ima na neparnih deskah ekipa z najmanjo tevilko. V naslednjih kolih dobi bele figure tisti, ki jih je imel manjkrat. e pa sta igralca imela enakokrat bele figure, potem jih dobi tisti, z manjo tevilko.

vicarski sistem - Je precej bolj pravien od pokalnega, v katerem lahko v medsebojnih bojih izpade veina najboljih igralcev. vicarski sistem pa vsaj za najvije uvrene daje realno podobo moi. Njegova osnovna naela so naslednja:

tevilo kol je doloeno naprej in je navadno tretjina tevila udeleencev;

pare doloajo tako, da se praviloma med sabo merijo igralci z enakim tevilom tok, vendar pa nihe ne more igrati ve ko enkrat z istim nasprotnikom;

bele figure dobi tisti, ki jih v prejnjih kolih imel manjkrat; e pa je to tevilo enako, potem jih doloajo po posameznih variantah tega sistema;

vsako kolo naj bi bilo konano do zaetka prihodnjega; e pa katera partija kljub vsemu ni zakljuena, jo ocenijo ali pa izberejo eno izmed dveh monosti:

pri sestavljanju parov upotevajo izjavi igralca, ki igra na zmago in mu pritejejo toko

obema igralcema (navidezno) pritejejo pol toke

uvrstitev doloijo po tevilu osvojenih tok

e imata dva igralca ali ve enako tevilo tok, jih razvrstijo po sistemu Bucholz, ali pa po vejem tevilu zmag (Bucholzov sistem pomeni, da si vsak igralec seteje vse toke nasprotnikov, s katerimi je igral).

Tu je torej merilo pri delitvi mest drugaen kot pri kronem sistemu. Pri tem pri nas uporabljamo kot prvo sito uspeh proti zmagovalcem (setevek tok s tistimi, ki so zbrali ve kot 50% tok), nato Sonnobornov sistem (za vsako zmago si pritejemo tevilo tok, ki jih je sicer osvojil poraenec, za remi polovico, za poraz pa ni) in slednji veje tevilo zmag.

6. FIDE

Fide je naziv za svetovno ahovsko federacijo, ki je sestavljena iz inicialk v francoskem jeziku, in sicer: Federation Internationale Des Eshes. Fide je mednarodna ahovska organizacija, ki zdruuje nacionalne ahovske zveze in usmerja svetovni ah.Ustanovljena je bila 20. 7. 1924 v Parizu v Franciji z namenom, da zdrui vse drave sveta v eno enotno ahovsko telo.

Ima svojo zastavo, grb ter moto: gens una sumus (ena druina smo).

FIDE se ukvarja izkljuno s ahovsko dejavnostjo. Ustanovljena je bila na demokratien nain in temelji na principu enakih pravic vseh njenih lanic. Zavraa vsako diskriminacijsko ravnanje na osnovi nacionalnih, politinih, rasnih, socialnih, verskih razlogov ali razlikovanja med spoloma.

Namen in cilj FIDE:

razvoj in iritev aha med vsemi narodi sveta,

dvig nivoja ahovske kulture,

poveanje znanja na podroju znanosti, ustvarjalnosti, kulture.

Podpira tesno mednarodno sodelovanje vseh ljubiteljev aha na vseh podrojih ahovske ustvarjalnosti na nain, ki dokazuje prijateljsko slonost med ljudmi.

Izdaja pravila in predpise aha, ki se nanaajo na organizacijo svetovnih prvenstev in drugih FIDE tekmovanj. Podeljuje mednarodne ahovske naslove kot so:

GM velemojster,

IM mednarodni mojster,

FM FIDE mojster,

WGM enska velemojstrica,

WIM enska mednarodna mojstrica,

WFM enska FIDE mojstrica,

IA mednarodni sodnik.

lanice FIDE so nacionalne ahovske zveze, ki imajo vodilno vlogo v delovanju aha v svoji dravi in so priznane s strani FIDE kot lanice zvez.

FIDE je ena izmed najvejih mednarodnih organizacij, ki je priznana s strani mednarodnega olimpijskega komiteja. Ima 156 lanic in ve kot 5 milijonov registriranih ahistov z vsega sveta.

7. AHOVSKE OLIMPIADE

7.1. ZAETEK

Mednarodni ahovski odbor je leta 1925 zavrnil predlog FIDE, da bi ah sprejeli v uradna tekmovanja portnih olimpiad, z utemeljitvijo, da olimpijski statut predvideva izkljuno telesne borilne panoge. Zato so ahisti poskuali organizirati svoje olimpiade.

Leta 1927 So Anglei povabili v London 16 reprezentanc, ki so se od 18. do 29. 7. borile na motvenem turnirju na 4 deskah. Tako je nastalo tekmovanje, imenovano turnir narodov za prehodni pokal Siar Hamiltona-Russella.To tekmovanje so kasneje priznali za motveno svetovno prvenstvo, ahovsko olimpiado.

Na zaetku ni bil doloen vrstni red ahovskih olimpiad in ele pozneje je FIDE odloila, da bodo ahovske olimpiade vsako drugo leto.

7.2. ZNAILNOSTI

Predvojne olimpiade so igrali v zelo hitrem tempu, tako imenovanem olimpijskem, vasih tudi po dve koli na dan. Reprezentance so bile sestavljene iz tirih igralcev in ene rezerve. Na povojnih olimpiadah je prilo do kvalitetnih sprememb. Olimpiade potekajo v normalnem turnirskem tempu, reprezentance pa imajo lahko najve dve rezervi. Ti rezultati dajo tudi objektivnejo sliko. Glavno zaslugo za izboljanje pogojev na olimpiadah ima Jugoslavija organizator prve povojne ahovske olimpiade.

Razpored drav po skupinah v pred tekmovanjih doloajo od IX. Olimpiade v Amsterdamu leta 1954 po posebni anketi vodji vseh motev o ceni moi posameznih reprezentanc. Po tej anketi je ZSSR dosegla prvo mesto, Jugoslaviji so pa priznali drugo mesto na svetu.

7.3. OLIMPIADA 2002 V SLOVENIJI

Osem let pogovorov, preprievanj, kosil, veerji in seminarjev na zelo visoki ravni je letonjo olimpiado pripeljalo na Bled. Od 27. oktobra do 13. novembra bo Slovenija prvi gostila skoraj 2000 ahistov in ahistk iz 135 drav.

Prav raunalniki in prek njih posredno seveda internet bodo blejsko olimpiado naredili posebno. Prvi v zgodovini ahovskih olimpiad bodo namre vse partije v ivo posredovane po internetu. Po skromnejih izraunih pomeni, da bomo imeli v tirinajstih dneh na naih spletnih straneh 50 milijonov obiskovalcev. Po manj skromnih in verjetno tudi realnejih ocenah bo obiskovalcev spleta priblino 100 milijonov.

8. ZAKLJUEK

Republika Slovenija dosega zelo dobre rezultate v ahu, glede na tevilo prebivalcev in skromna finanna sredstva, ki jih namenja tej igri.

Priznati moramo, da blejska olimpiada e ni vse slovenski projekt. Zavest o tem, da bomo ez nekaj mesecev gostitelji okrog 230 ahovskih reprezentanc, se komajda prebuja. ahisti priakujemo pomo, prepriani smo, da jo, nikakor ne le zaradi aha, tudi zasluimo.

Rekorda udeleba na blejski olimpiadi nikakor ni na temeljni cilj. Veliko bolj pomembno je, da se bomo predstavili v dobri lui. To najveje ahovsko tekmovanje moramo izkoristiti za promocijo, za nao nadaljnjo prepoznavnost.

VIRI IN LITERATURA

Knjige:

Bavdek Srdjan: Prve poteze, ahovska zveza Gorenjske, Radovljica, 1978.

Kutin Boris in Parma Bruno: ah za vsakogar, MK, Ljubljana, 1975.

ZS: Slovenski ah, DZS, Ljubljana, 1972.

Susan Caldwell: Igramo ah, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1990.

Parma Bruno: ah na olskih klopeh, Samozaloba, Ljubljana, 1993.

Stupica Janez: ah skozi stoletja, DZS, Ljubljana, 1982.

Revije in asopisi:

ZS: ahovski vestnik, ZS, Ljubljana, tevilke od 1 do 5, 2002.

ZS: ahovska misel, ZS, Ljubljana, tevilke od 1 do 4, 2002.

asopis Delo, GP, t. 85, 2002.

asopis Oko, 14. 2 .2002.

Spletne strani:

http://www.sah-zveza.si http://www.fide.com http://www.s-gng.ng.edus.siMentor: prof. Jurij Knez

Datum oddaje: maj 2002

olsko leto: 2001/2002

Avtor: Jure Boriek

EMBED Word.Picture.8

Slika 1: Zaetni poloaj figur na ahovnici

Slika 2: Gibanje kralja

Slika 3: Gibanje kraljice

Slika 4: Gibanje trdnjave

Slika 5: Gibanje lovca

Slika 6: Gibanje skakaa

Slika 7: Gibanje kmeta

Slika 8: Notacija ahovnice

EMBED Excel.Sheet.8

Slika 10: Zaetki aha

Slika 11: Wilhem Steinitz

Slika 12: Emanuel Lasker

Slika 13: Jose Raul Capablanca

Slika 14: Aleksander Aljehin

Slika 15: Max Euwe

Slika 16: Mihail Botvinik

Slika 17: Vasilij Smislow

Slika 18: Mihail Talj

Slika 19: Tigran Petrosjan

Slika 20: Boris Spasski

Slika 21: Bobby Fisher

Slika 22: Anatolij Karpov

Slika 23: Garij Kasparov

Slika 24: Vidmarjev memorial; Festivalna dvorana v Ljubljani

Slika 25: Blejski turnir ,1961

Slika 26: Simultanka , ki jo igra Samuel Reshevski, nekdanji "udeni otrok"

Slika 27: Svetovna ahovska organizacija FIDE

Slika 28: Znak ahovske olimpiade, ki bo na Bledu 2002

EMBED Word.Picture.8

Graf 1: Vrednosti figur

1(13

(

_1083229702.doc

_1083230895.xlsGrafikon1

1

3

3

5

9

c

VREDNOST FIGURE

Ime figure

Vrednost figure

VREDNOSTI FIGUR

List1

IME FIGUREVREDNOST FIGURE

Kmet1

Skaka3

Lovec3

Trdnjava5

Kraljica9

List1

c

VREDNOST FIGURE

Ime figure

Vrednost figure

VREDNOSTI FIGUR

List2

List3

_1083225970.doc