Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

FreeCAD Navodila za namestitev programskega paketa

(dokument ver.: 2018-06)

Avtorji:

doc. dr. Samo Zupan, univ. dipl. inž.

Aleksander Novak, mag. inž.

Ljubljana, junij 2018

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 I

KAZALO

1. UVOD - KAJ JE FREECAD? 1

1.1. KOMU JE FREECAD NAMENJEN 2

2. SPLETNI VIRI IN STRANI ZA PRENOS NAMESTITVENIH DATOTEK 2

2.1. URADNA SPLETNA STRAN ZA PRENOS NAMESTITVENIH DATOTEK 2 2.2. LICENCA IN AVTORSKE PRAVICE 3

3. NAMESTITEV PROGRAMSKEGA PAKETA FREECAD 4

3.1. STROJNE POTREBE 4 3.2. POSTOPEK NAMESTITVE 5

4. NASTAVITVE PROGRAMSKEGA PAKETA / OKOLJA 7

5. NAMESTITEV DODATNIH DELOVNIH OKOLIJ IN MAKRO PROGRAMOV

11

5.1. NAMESTITEV DELOVNIH OKOLIJ S POMOČJO MAKRO PROGRAMA 11 5.2. ROČNA NAMESTITEV DELOVNIH OKOLIJ (DODATKOV) 12 5.3. SPISEK DODATKOV POTREBNIH ZA IZVEDBO VAJ, PROJEKTNIH NALOG IN SEMINARJEV 14

6. PROGRAMI ZA NADGRADNJO FUNKCIONALNOSTI FREECADA 15

6.1. GRAPHVIZ 15 6.2. TEIGHA FILE CONVERTER 15 6.3. INKSCAPE 16 6.4. PROGRAMER'S NOTEPAD 16

7. ODSTRANITEV PROGRAMSKEGA PAKETA FREECAD 17

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 1

1. UVOD - Kaj je FreeCAD?

FreeCAD je odprtokodni prostorski (3D) modelirnik namenjen prostorskemu modeliranju

realnih objektov (volumski oziroma »solid« modelirnik), ki se zgleduje po drugih

profesionalnih orodjih za inženirsko modeliranje. Omogoča različne načine gradnje in

spreminjanja virtualnih objektov in omogoča njihovo spreminjanje na način premikanja po

zgodovini hierarhične gradnje ter spreminjanja različnih parametrov na osnovi katerih objekti

dobivajo svojo prostorsko obliko, orientacijo in položaj v prostoru.

Slika 1: Delovno okolje FreeCAD

Glavna spletna stran projekta je: https://www.freecadweb.org/

FreeCAD je odprtokodni projekt razvoja programskega sistema, ki omogoča visoko

prilagodljivost, makro programiranje z izdelavo ustrezne procesne kode (skriptov) in

omogoča razširljivost z dodajanjem programskih vključkov za številne tehnične (inženirske)

naloge pri razvoju proizvodov. Preveden programske verzije in izvorna koda so na razpolago

brezplačno po pravilih GNU Public licence (glej poglavje o licenci).

FreeCAD je zasnovan za uporabo na različnih platformah operacijskih sistemov (OS):

Windows, Mac in Linux. Na voljo so tako za različne platforme prevedene programske

verzije in izvorna koda, ki jo lahko sami prilagajamo in prevajamo (če seveda za to imamo

ustrezno znanje in orodja). Bere in zapisuje veliko odprtokodnih formatov zapisa datotek z

bazami podatkov prostorskih objektov kot so: STEP, IGES, STL, SVG, DXF, OBJ, IFC, DAE

in drugi.

Razvoj FreeCADa poteka v angleškem jeziku. Obenem se prevaja v več drugih globalnih

jezikov, prevajanje poteka na prostovoljni bazi. Številni moduli FreeCADa so več ali manj

prevedeni tudi v slovenski jezik. Vendar pa so strokovno – tehnično prevodi še dokaj šibki in

slabi v primerjavo s prevodi podobnih profesionalnih orodij. Začetna uporaba FreeCADa bo

zato potekala ob namestitvi originalne verzije v angleškem jeziku.

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 2

FreeCAD ni nadomestilo za profesionalna programska orodja za 3D modeliranje v zahtevnem

poslovnem okolju, ker je to projekt v stalnem razvoju in za tako okolje še nima zadostne

zanesljivosti in varnosti.

Poleg tega mu manjkajo še mnoge napredne možnosti in funkcije 3D modeliranja in pretvorbe

podatkov oziroma zapise v tako imenovane »lahke 3D formate« datotek s prostorskimi

objekti. Ti formati se v tehnološkem svetu močno uveljavljajo kot zapisih preko katerih se

izvaja brezpapirna komunikacija in prenos geometrijskih in drugih tehnoloških informacij v

tehnoloških proizvodnih procesih. Za branje in osnovne potrebne manipulacije so

uporabnikom na voljo brezplačni bralniki, ki so strojno mnogo manj zahtevni in delujejo na

različnih napravah in operacijskih sistemih (računalniki, tablice, telefoni …). En od takih

formatov je npr. zapis »JT« (Siemens) in ene od brezplačnih bralnikov aplikacija JT2Go, ki jo

bomo prav tako uporabljali za pregledovanje 3D navideznih geometrijskih objektov, ki so

zgrajeni z različnimi aplikacijami.

1.1. Komu je FreeCAD namenjen

Namenjen je domačim uporabnikom, ki jih učenje in gradnja virtualnih prostorskih objektov

zanima kot hobi. Predhodne izkušnje iz CAD niso potrebne, učenje se lahko začne od začetka.

Prav tako je namenjen in uporaben za izkušene CAD uporabnike, ker so osnove, načela in

funkcije podobne profesionalnim orodjem s tega področja.

Zanimiv je programerjem, saj je večina FreeCAD funkcionalnost mogoče programirati v

programskem jeziku Python. Na ta način lahko razširite njegovo funkcionalnost,

avtomatizirate postopke s skripti, da zgradite svoje objekte ali celo vključite FreeCAD v svoje

lastne aplikacije.

Še posebej je primeren za učitelje, ki želijo učiti svoje učence brez skrbi pred kršenjem

licenčnih pravil. FreeCAD lahko namestite kjerkoli v kakršne koli namene.

2. Spletni viri in strani za prenos namestitvenih datotek

2.1. Uradna spletna stran za prenos namestitvenih datotek

Uradna spletna stran za prenos namestitvenih datotek za okolje MS Windows in Mac OS je:

https://github.com/FreeCAD/FreeCAD/releases

Trenutno so podprti naslednji operacijski sistemi:

OS X ≥ 10.9,

Win x86 namestitev za MS Windows XP / Vista / 7 / 8 / 10 in

Win x64 namestitev za MS Windows Vista / 7 / 8 / 10.

Glede na to, da je večina osebnih računalnikov v uporabi 64 bitnih z operacijskimi sistemi MS

Windows 8 in 10 smo se v teh navodilih omejili na opis inštalacije Win x64. Uporabniki, ki

nimajo nameščene 64 bitne verzije operacijskega sistema Windows, morajo na spletni strani

poiskati ustrezno drugo različico namestitvene datoteke.

Na vrhu spletne strani se vedno nahaja zadnja verzija programskega paketa. Za splošno rabo

se običajno prenese najnovejšo uradno izdajo (ang. Offical X.XX relase; kjer je X.XX oznaka

verzije). Za razvijalce so na voljo predizdaje (ang. Pre-release oz. Developer builds.

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 3

Kliknemo torej na povezavo za prenos datoteke: »FreeCAD-X.XX.YYYY_x64_setup.exe«

(X.XX.YYYY je polna oznaka verzije in različice (ang. build)). Odpre se pogovorno okno za

prenos datotek, v katerem kliknemo na tipko »Shrani datoteko« (Slika 2).

Slika 2: Pogovorno okno za shranjevanje datoteke

(priporočena stabilna verzija v danem času)

Shranjena datoteka se prenese na lokacijo »Prenosi (ang. Downloads)«, kot je ta nastavljena v

uporabnikovem sistemu.

V okviru projekta bo pripravljena spletna platforma (stran), na kateri bodo na voljo

priporočene verzije in prilagoditve ter primeri za potrebe Pedagoške fakultete (PeF) UL.

2.2. Licenca in avtorske pravice

Programski paket FreeCAD uporablja LGPL licenco, ki omogoča prost prenos, namestitev in

kopiranje ter redistribucijo in uporabo programskega paketa FreeCAD. Uporablja se lahko za

komercialne in nekomercialne namene. Uporaba programskega paketa je popolnoma

neomejena in izdelane datoteke so last avtorja le teh. Edina stvar, ki jo licenca prepoveduje

je trditi, da smo sami izdelali programski paket FreeCAD (da smo avtorji programskega

paketa FreeCAD).

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 4

3. Namestitev programskega paketa FreeCAD

3.1. Strojne potrebe

Kot vsak prostorski modelirnik tudi FreeCAD za uspešno (dovolj odzivno in hitro delovanje)

zahteva določene solidne strojne zmogljivosti računalnika, kamor je nameščen. Predvsem je

potrebna zadostna količina delovnega pomnilnika RAM, dovolj zmogljiv glavni procesor,

grafična kartica in prostor na trdem disku (HDD ali SSD). Vendar pa je sistem zgrajen na

osnovi odprtokodne baze podatkov o prostorskih objektih Open Cascade, ki za svoje

delovanje ne potrebuje posebne in vrhunske strojne opreme (kot so npr. poseben

profesionalne grafične kartice, npr. NVIDIA Quadro ali AMD Fire Pro in podobno). Po

izkušnjah, vsaj dokler imamo opravka z razmeroma majhnimi delovnimi projekti

(kompleksnost in velikost 3D modelov) uporabnikov, zadovoljivo deluje na namiznih in

prenosnih računalnikih srednjega razreda za osebno (domačo) ali poslovno rabo.

Osnovne orientacijske informacije:

1. Potreben prostor na trdem disku (HDD ali SSD – priporočeno) za osnovno

namestitev aplikacije FreeCAD in namestitev najnujnejših vtičnikov znaša približno:

a. velikost namestitvene datoteke FreeCAD-0.16.6712_x64_setup.exe

(Windows – 64 bitni) je ~222 MB;

b. v tem trenutku je na voljo za namestitev tudi naslednja stabilna verzija

0.17 Roland (FreeCAD-0.17.13522.3bb5ff4-WIN-x64-installer.exe), ki ima

sicer nekaj precej zaželenih izboljšav, še vedno pa tudi pomanjkljivosti.

c. prostor, ki ga zavzame mapa FreeCAD na disku po namestitvi je ~ 530 MB

2. Poraba delovnega spomina (RAM) za potrebe FreeCADa je ključno odvisna od

velikosti uporabnikovega modela in vtičnikov, ki jih uporabnik uporablja:

a. zagon začetnega delovnega namizja FreeCAD okolja (brez uporabnikovega

projekta) ~ 130 do 180 MB (odvisno od števila nameščenih vtičnikov),

b. aktiviranje ustreznega delovnega vtičnika (začetek novega uporabniškega

projekta - modeliranje delov, risanje) ~ 180 do 220 MB

c. branje ali gradnja manjših oziroma ne preveč zahtevnih 3D modelov in risb –

skupaj manj kot 1 GB RAMa,

d. v vsakem primeru je priporočeno, da ima osebni računalnik z operacijskim

sistemom Windows 10 za take aplikacije več kot 4 GB delovnega spomina

RAM.

3. Glavni procesor: priporočen je več jedrni procesor zaradi boljše odzivnosti celotnega

sistema, vendar večina funkcij pri 3D modeliranju ne more uporabljat več kot enega

glavnega procesorskega jedra; priporočljivi so procesorji razreda Intel i5 in i7,

načeloma deluje tudi na i3 in vseh primerljivih procesorjih. V skladu s tem bo

FreeCAD deloval tudi na virtualnih računalnikih, če jim bo skrbnik dodelil dovolj

sredstev za delo.

4. Grafična kartica: povprečna posebna ali v procesor vgrajena grafika, ki zmore

prikazovanje 24 bitnih ravnin in ima priporočeno vsaj 1 GB delovnega spomina

(posebnega ali skupnega – RAM). Seveda bodo določene funkcije delovale opazno

bolje z zmogljivejšimi grafičnimi karticami.

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 5

3.2. Postopek namestitve

1. Iz spletne strani prenesemo namestitveno (*.exe) datoteko za okolje MS Windows v

mapo »Prenosi (ang. Downloads)« uporabnikovega delovnega sistema.

2. Z dvojnim klikom zaženemo namestitveno datoteko.

3. Potrdimo pogoje LGPL licence (Slika 3; to je eden od redkih primerov, kjer lahko brez

natančnega branja pogojev izvedemo potrditev, saj ni nobenih skritih omejitev

uporabe).

Slika 3: Potrditev pogojev LGPL licence

4. Namestitev programskega paketa lahko izvedemo v predvideno mapo (Slika 4;

lokacijo namestitve lahko po potrebi/želji spremenimo).

Slika 4: Privzeta mapa namestitve (tipično za 64 bitna okna)

5. Nastavitev spremenljivke PYTONPATH (Slika 5) v prvem koraku ni potrebna, razen

če boste programirali procese modeliranja v programskem jeziku PYTHON.

6. Med samo namestitvijo programskega paketa se namesti še nekaj dodatnih

komponent, predvsem knjižnic za programski jezik C++

7. Namestitev zaključimo s klikom na tipko »Close« (Slika 6).

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 6

Slika 5: Izbor komponent za namestitev

Slika 6: Zaključek namestitve programskega paketa FreeCAD

3.1. Namestitev preizkusnih razvojnih različic

Namestitvene datoteke razvojnih verzij (trenutno 0.18_pre) za preizkus je enostavna in hitra

in jo imate lahko na svojem računalniku hkrati z nameščeno stabilno verzijo. S spletne strani

izdaj FreeCADa (https://github.com/FreeCAD/FreeCAD/releases/tag/0.18_pre ) naložite

ustrezen 7z arhiv (potrebujete 7zip program, ki je tudi OS program: ) na svoj računalnik (npr.

trenutno FreeCAD_0.18.13999_x64_dev_win.7z) in ga razširite s strukturo map v svojem

disku in ustrezni mapi.

Zaganjate ga preprosto s povezavo do izvršilne datoteke FreeCAD (npr. na poti: "C:\Program

Files\FreeCAD 0.18\bin\FreeCAD.exe"). V preizkusne verzije lahko naložite dodatke

(module) kot v stabilne verzije.

Prilagoditve različice, ki ste jih naredili na nameščenih različicah in ki običajno pomenijo

spremembe oziroma dodajanje raznih datotek (npr. okvirjev in glav risb, simbolov…) v

ustrezne mape namestitve programa lahko iz stabilnih verzij prenašate v preizkusne različice

večinoma s preprostim kopiranjem teh datotek v ustrezno mapo v strukturi map preizkusne

različice.

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 7

4. Nastavitve programskega paketa / okolja

Pri namestitvi se avtomatsko kot privzet izbere jezik operacijskega sistema. V našem primeru

je to Slovenščina ali Angleščina. FreeCAD je skoraj v celoti preveden v 6 jezikov, trenutno pa

se prevaja tudi v veliko drugih jezikov.

(https://freecadweb.org/wiki/Help_FreeCAD#Work_on_the_documentation )

Ko je FreeCAD nameščen, se spremembe osnovnih nastavitev izvajajo preko menija Edit >

Preferences. (Uredi > Možnosti; Slika 7)

Slika 7: Dostop do nastavitev (Možnosti)

Odpre se pogovorno okno Preferences (Možnosti) z aktivnim zavihkom General (Splošne

nastavitve). Ker želimo delati v bolj domačem – slovenskem okolju, v skupini Language, iz

spustnega seznama Change Language izberemo Slovenščina in potrdimo s klikom na ikono

OK (Slika 8).

Programsko okolje je v fazi prevajanja (povsem prostovoljski projekt) v slovenski jezik, zato

nekateri ukazi in deli programskega okolja še niso na voljo v celoti v slovenskem jeziku.

Številni prevodi so strokovno pomanjkljivi, zato je priporočena uporaba izvirnika (Ang.).

Slika 8: Nastavitev jezika programskega paketa FreeCAD

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 8

Ker so prevajalci programskega okolja v bistvu uporabniki - prostovoljci, nekateri prevodi

niso najboljši oziroma so lahko celo dokaj nelogični in strokovno slabi. Stanje počasi

izboljšujemo z našo aktivno vključitvijo v razvoj programskega paketa vsaj na področju

prevoda, s čimer se bomo vključili v naslednjih fazah.

Ostalih splošnih nastavitev načeloma ni potrebno spreminjati (Slika 9).

Slika 9: Pogovorno okno Možnosti, zavihek Splošne nastavitve

Na zavihku Dokument (Slika 10) so nastavitve vezane na delo z dokumentom (datoteko) ter

licenco programskega paketa. Prilagoditve nastavitev tu niso potrebne.

Zavihka Urejevalnik in Izhodno okno sta bolj zanimiva za programerje zato tu ne

spreminjamo nastavitev.

Za bolj motivirane uporabnike je morda zanimiv zavihek Makro (Slika 11), kjer lahko

nastavimo parametre kreiranja in izvajanja makro programov (niza ukazov). Zanimiva je

morda lokacija makrojev, ki je vezana na uporabnika. V primeru dela v učilnici, kjer se

uporablja enotno geslo za študente, je smiselno, da se ta pot prilagodi lokalno vsakemu

uporabniku za čas izvedbe vaj, ki zajemajo delo z makro programi.

V zavihku Enote (Slika 12) pustimo privzeto vrednost Standardne (mm / kg / s / °) in število

decimalnih mest 2. Privzete vrednosti pokrijejo predvidene zahteve za izdelavo modelov in

risb splošne konstrukcije za področje strojništva in lesarske (pohištvene) industrije.

Nastavitve prikaza in nastavitve posameznih modulov niso del tega priročnika.

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 9

Slika 10: Pogovorno okno Možnosti, zavihek Dokument

Slika 11: Pogovorno okno Možnosti, zavihek Makro

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 10

Slika 12: Pogovorno okno Možnosti, zavihek Enote

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 11

5. Namestitev dodatnih delovnih okolij in makro programov

Uradna izdaja verzije običajno zajema le nabor osnovnih delovnih okolij, ki jih potrebujejo

vsi uporabniki, ne glede na naravo oziroma namen njihovega dela.

Dodatna okolja lahko vsak uporabnik naloži lokalno na svoj sistem glede na njihovo

uporabniško namestitveno lokacijo (mapo). Sistemsko nastavitev uporabniške lokacije lahko

preverimo (ali spremenimo), če izberemo iz menija Uredi > Možnosti (ang. Edit >

Preferences; Slika 7) in v pogovornem oknu Možnosti odpremo zavihek Makro (Slika 11).

Privzeta lokacija C:\Users\USER\AppData\Roaming\FreeCAD\Macro je navedena v vnosnem

polju podskupine nastavitev Pot makrov (skupina: Nastavitve snemanja makrov). USER je

spremenljivka, ki jo zamenjamo z dejanskim uporabniškim imenom registriranega uporabnika

na računalniku (v domeni). Če je uporabnik namestil aplikacijo na drug pogon (disk), je

seveda treba ustrezno spremeniti pot do te mape.

5.1. Namestitev delovnih okolij s pomočjo makro programa

Namestitev dodatnih delovnih okolij oziroma namizij (vtičnikov, ang. Workbench) ter

različnih makro programov opravimo po sledečem postopku:

1. Iz spletne strani za Dodatke (ang. Addons): https://github.com/FreeCAD/FreeCAD-

addons shranimo makro addons_installer.FCMacro pod privzetim imenom (v

spletnem brskalniku odprto tekstovno datoteko shranimo z imenom

addons_installer.FCMacro, kar je tudi privzeto ime ob shranjevanju; glej proti dnu

spletne strani).

2. Makro addons_installer.FCMacro kopiramo na lokacijo

C:\Users\USER\AppData\Roaming\FreeCAD\Macro oziroma v ustrezno mapo glede

na uporabniško namestitev.

3. V menijski vrstici izberemo: Makro > Makri (Slika 13) in iz nabora uporabniških

makrojev izberemo: addons_installer.FCMacro ga poženemo (gumb Izvedi; Slika

14).

Slika 13: Odpiranje pogovornega okna Zaženi makro

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 12

Slika 14: Zagon makro programa

4. Odpre se pogovorno okno Addons installer, v katerem izberemo želeni dodatek

(Slika 15) in nato kliknemo na gumb Install/update. S tem se izvede inštalacija ali

posodobitev izbranega dodatka (spisek dodatkov potrebnih za izvedbo vaj je naveden

v poglavju 5.3).

Slika 15: Pogovorno okno za namestitev dodatkov

5. Ko zaključimo z namestitvijo zadnjega dodatka, kliknemo na gumb Close. Potreben je

le še ponovni zagon FreeCAD-a in nameščena okolja (dodatki) so aktivirana.

6. Na podoben način kasneje lahko nameščene dodatke tudi posodabljamo (če so seveda

posodobitve na voljo) ali odstranimo (gumb Remove).

5.2. Ročna namestitev delovnih okolij (dodatkov)

Vsako delovno okolje lahko namestimo tudi ročno:

1. Na spletni strani za Dodatke (ang. Addons): https://github.com/FreeCAD/FreeCAD-

addons poiščemo želeni dodatek (tabela takoj na vrhu spletne strani, takoj pod

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 13

»bannerjem«; poglavje 5.3) in kliknemo nanj. Odpre se spletna stran z vsebino

izbranega dodatka (Slika 16).

2. Kliknemo na ikono »Clone or Download« in izberemo iz pogovornega oblaka

»Download ZIP« (Slika 16). Odpre se pogovorno okno »Odpiranje

FreeCAD_......zip«, kjer izberemo opcijo »Shrani datoteko« in kliknemo na ikono »V

redu« (Slika 17). Shranjena datoteka se prenese na lokacijo »Prenosi (ang.

Downloads)«.

3. Vsebino arhiva razpakiramo na lokacijo:

C:\Users\USER\AppData\Roaming\FreeCAD\Mod. Če podmape Mod ni, jo kreiramo

ročno! Posamezen dodatek je ena podmapa na tej lokaciji (Slika 18).

4. Poženemo FreeCAD oz. izklopimo in ponovno poženemo FreeCAD, če je slučajno

deloval med ročno namestitvijo dodatka.

Slika 16: Prenos izbranega dodatka iz spletne strani

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 14

Slika 17: Shranjevanje izbranega dodatka

Slika 18: Lokacija nameščenih dodatkov

5.3. Spisek dodatkov potrebnih za izvedbo vaj, projektnih nalog in seminarjev

Za različne ožje specifične potrebe je na voljo več dodatkov oziroma t.i. vtičnikov, ki so

prilagojeni okolju FreeCAD. Uporabniku ni treba namestiti vseh, ampak samo tiste, ki so

nujni za njegove potrebe. Seznam in opis potrebnih in koristnih vtičnikov se bo ustrezno

dopolnjeval tekom projekta, še posebej v končni fazi (pilotni projekt Tehnična dokumentacija

2).

Okolja / dodatki:

drawing_dimensioning, delovno okolje, ki omogoča kotiranje pogledov in prerezov

prikazanih na tehnični risbi (z glavo in ostalo potrebno simbolno opremo v skladu z

standardi tehničnega risanja).

Assembly2 modul za ustvarjene prostorskih (3D) modelov sestavov (assembly) iz

različnih v naprej izdelanih 3D modelov sestavnih delov (part); brez tega modula

kreiranje sestavov ni možno oziroma je na skrajno primitivnem nivoju neprimernem

za tehnično rabo.

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 15

6. Programi za nadgradnjo funkcionalnosti FreeCADa

Programski paket FreeCAD po strategiji odprtokodnih programov za nadgradnjo svoje

funkcionalnosti uporablja nekatere druge odprtokodne programe in orodja. V tem poglavju je

naveden predvsem spiek teh razširitev, spletne povezave in po potrebi kratki komentarji.

6.1. Graphviz

Odprtokodni program za vizualizacijo strukturnih informacij in medsebojsnih odvisnosti v

obliki grafa, ki podpira izvoz grafov v različne formate.

Spletna stran: https://www.graphviz.org/

Uporaba: Programski paket FreeCAD ta program uporablja za izris grafa odvisnosti

gradnikov modela oz. med modelom in risbami. Je nujno orodje za vizualizacijo dejanskih

relacij med gradniki.

Komentar: V Windows okolju bo morda potrebno v FreeCADu ročno nastaviti pot do bin

mape tega programa.

6.2. Teigha File Converter

Filter oz. pretvornika za DWG in DXF datoteke. Opredeljen je kot demo oz. brezplačno

programsko orodje.

Spletna stran: https://www.opendesign.com/guestfiles/teigha_file_converter

Uporaba: Pri delu s CAD paketi se velikokrat srečamo s potrebo po prenosu datotek med

programskimi paketi. DXF format za prenos 2D (tudi 3D, predvsem žične) geometrije je eden

izmed starejših in zelo razširjenih nevtralnih formatov zapisa, podobno velja tudi za DWG

format, ki je lastni format zapisa programa AutoCAD. S pomočjo Teigha File Converterja

omogočimo kvaliteten prenos DXF in DWG datotek v/iz FreeCADa.

Komentar: V Windows okolju bo morda potrebno v FreeCADu ročno nastaviti pot do *.exe

datoteke tega programa. V FreeCADu je potrebno aktivirati programsko okolje Draft, kar

povzroči, da se pri nastavitvah Uredi > Možnosti, v pogovornem oknu Možnosti, sklop

nastavitev Uvozi-Izovzi, odprejo štirje dodatni zavihki (DXF, DWG, SVG in OCA). V

zavihku DWF s pomočjo ikone … izberemo pot do *.exe datoteke (oz. ustrezno *.exe

datoteko; Slika 19). Ne podpira prenosa 3D DXF modelov!

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 16

Slika 19: Pot do EXE datoteke Teigha File Converter

6.3. InkScape

Inkscape je odprtokodni urejevalnik vektroske grafike (SVG urejevalnik), po namembnosti in

uporabnosti primerljiv s Correl Draw-om.

Spletna stran: https://inkscape.org/en/ (trenutna verzija 0.92.3)

Uporaba: V okviru dela oz. nadgrajevanja posameznih komponent programskega paketa

FreeCAD se uporablja predvsem za pripravo vektorske grafike v ravnini, kjer je le ta

potrebna. Za namen tega izobraževalnega skopa, v okviru učenja osnovnih delovnih korakov

v okolju FreeCAD se uporablja pri izdelavi lastnih oz. prilagojenih predlog za risbe in za

izdelavo različnih ravninskih simbolov. V tem primeru je Inkscape osnovno orodje za

izdelavo grafičnega dela predlog.

6.4. Notepad++ in/ali Programer's Notepad

Sta odprtokodna tekstovna urejevalnika namenjen programerjem. Imata dodane

funkcionalnosti barvnega označevanja sintakse in strukturiranja v skladu s prakso pri

programiranju (podpora za Pyton in C++). Imata tudi številne izboljšane funkcije za urejanje

osnovnih besedilnih datotek (txt …).

Spletni strani: https://notepad-plus-plus.org/ (v. 7.5.7) in http://www.pnotepad.org/

Uporaba: V okviru dela na razvoju in nadgradnji funkcionalnosti FreeCADa se uporabla

predvsem za tekstovno in vsebinsko urejanje SVG datotek za predloge.

Komentar: Za preproste posege v strukturo in vsebino (tekstovnih; -xml strukturiranih)

datotek bi zadoščala tudi uporaba Wordpada, vendar je delo precej oteženo, ker je prikaz

slabo pregleden!

Namestitveni vodnik FreeCAD

© UL – FS in PeF 2018 17

7. Odstranitev programskega paketa FreeCAD

Če se bo potrebno programski paket FreeCad odstraniti, to lahko v MS Windows okolju

izvedemo s FreeCAD-ovim odstranitvenim upraviteljem (Slika 20): Start (oz. Windows ikona)

> Programs > FreeCAD_x.xx > Uninstall.

Slika 20: Odstranitev FreeCAD-a z odstrnitvenim managerjem

Odstranitev je možna tudi preko Nadzorne plošče (ang. Control Panel; Slika 21) in sistemske

opcije za ostranitev programov (ang. Programs and Features; FreeCAD x.xx Uninstall).

Slika 21: Odstranitev FreeCAD-a preko Nadzorne plošče

Odstranitev morebitno nameščenih predhodnih preizkusnih različic naredite preprosto z

brisanjem strukture podmap in korenske mape te preizkusne različice.