NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN 2013-2014

N A R A V O V A R S T V E N I M O N I T O R I N G S E Č O V E L J S K I H S O L I N

IZTOK ŠKORNIK

2 0 1 32 0 1 4

s t r o k o v n o p o r o č i l o

N A R A V O V A R S T V E N I M O N I T O R I N G S E Č O V E L J S K I H S O L I N

2013-2014

IZTOK ŠKORNIK

Strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring

Seča, 2015

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN 2013-2014

Avtor: Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring

Fotografije: Iztok Škornik, Aljoša Grbec, Andrej Sovinc, Pavel Bečka, Barbara Sovinc, Luka Kastelic, Maja Makovec, Borut Lozej

Oblikovanje: Iztok ŠkornikIzdajatelj: SOLINE Pridelava soli d.o.o.Tisk in vezava: SOLINE Pridelava soli d.o.o.

20 izvodovPortorož, 2015Letno poročilo

Publikacija “Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin” je letno poročilo ali poročilo za obdobje dveh let, ki ga pripravi strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS in povzema rezultate opravljenih dejavnosti v preteklem letu ali obdobju.

1Podnebje

2 Biodiverziteta

3Obiskovalci

N a r a v o v a r s t v e n i m o n i t o r i n g S e č o v e l j s k i h s o l i n 2 0 1 3 - 2 0 1 4 | 5

» str.25

7 Spremna beseda

11 Projektno delo

11 LIFE MANSALT

16 CLIMAPARKS

20 SALTWORKS

22 HABIT-CHANGE

22 OSTALI PROJEKTI

25 Monitoring ptic

25 UVOD

25 METODE

28 REZULTATI IN RAZPRAVA

29 Vrstna pestrost 32 Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo 53 Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem času 54 Vrste, ki na obravnavanem območju pojavljajo na preletu 55 Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času 62 Redke vste 66 Vrste v letu 2013 71 Vrste v letu 2014

77 Monitoring habitatov

VSEBINA POGLAVJA

» str.81

» str.90

» str.89

» str.77

» str.18

6 | N a r a v o v a r s t v e n i m o n i t o r i n g S e č o v e l j s k i h s o l i n 2 0 1 3 - 2 0 1 4

POGLAVJA

81 Monitoring vremena

81 Podnebne značilnosti leta 2013 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk 86 Podnebne značilnosti leta 2014 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

89 Monitoring obiskovanja

93 Spremljanje izvajanja varstvenih režimov po uredbi o KPSS

95 Ostalo v sliki in besedi

98 Literatura


Spremna beseda5.aprila 2001 je Vlada RS sprejela Odlok o razglasitvi Muzeja solinarstva na Fontaniggeah za kulturni spomenik državnega

pomena z vplivnim območjem, ki zagotavlja nemoteno delovanje Muzeja in varovanje njegovih kulturnih, etnoloških, tehniških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.

Leta 2002 Podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o. postane last družbe Mobitel d.d.. 12. 7. 2003 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo s podjetjem SOLINE Pridelava soli d.o.o. v Sečoveljskih solinah podpisalo koncesijo za 20 - letno uprav-ljanje s Krajinskim parkom Sečoveljske soline.

Sečoveljske soline so z vstopom v EU izpolnile merila za razglasitev območja posebej varovanega območja NATURA 2000. Območja NATURA 2000 so določena na podlagi direktive o pticah (Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohran-janju prosto živečih ptic) - SPA območja, in direktive o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohran-janju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst) - pSCI območja. Predloge območij, ki jih je Slovenija opredelila na podlagi direktive o habitatih, bo Evropska komisija sprejela po posebnem postopku, ki običajno traja nekaj let. 20.4.2001 Vlada Republike Slovenije sprejme Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline z namenom, da zavaruje območje

naravne vrednote in ohrani biotsko raznovrstnost tipičnega solinskega ekosistema.

Vlada je dne 30.4.2004 območja NATURA 2000 potrdila z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št.49/04 in Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št.110/04.

Kljub zagotovljenem pravnem varstvu v nacion-alnem merilu (Uredba Vlade Republike Slovenije o Krajinskem parku) in mednarodnim varstvenim okvirom (določila Ramsarske konvencije) je v raznih (občinskih in državnih) planskih dokumentih še vedno moč zaslediti ideje o poseganju na območje solin in njegovem preoblikovanju. Prav zato je razglasitev območja NATURA 2000 izredno pomembna, saj je država dolžna takšna območja varovati in jih ustrezno ohranjati.

Prizadevamo si za skladen in trajnosten razvoj, obiskovalcem omogočamo doživljanje parka, z raziskovalnim delom pa ugotavljamo in zagotavljamo optimalne razmere za tu živeči živelj. Pomemben del dejavnosti parka sta tudi tradicionalno solinarstvo, vzgojno in izobraževalno delo ter upravljanje z zavarovanim območjem. Poslanstvo Krajinskega parka Sečoveljske soline je, da strokovno in izvajalsko podpira odločitve o varovanju narave in razvoju ter odpira prostor za dialog med različnimi interesi in dejavnostmi na zavarovanem območju. Primerno upravljanje omogoča uresničevanje ciljev parka in je zgled za upravljanje in primerno ravnanje na drugih zavaro-vanih območjih in tudi zunaj njih. Pomemben del nalog je tudi sodelovanje pri pripravi strokovnih podlag za načrt upravljanja parka.

Leglo male čigre v blatnem odtisu škornja (Foto: I. Škornik).

Vlada RS je na svoji redni seji 30.6.2011 sprejela Uredbo o načrtu upravljanja krajinskega parka Sečoveljske soline za obdobje 2011-2021. Uredba temelji na zakonu o ohranjanju narave in uredbi o krajinskem parku Sečoveljske soline, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Zakon določa način priprave načrta za upravljanje zavarovanega območja, v uredbi o krajinskem parku pa je določeno, da morajo za upravljanje Sečoveljskih solin sprejeti načrt upravljanja. Sprejeta uredbatako opredeljuje načrt upravljanja in določa pogoje za investicijsko vzdrževanje ter vlaganje v nepremičnine, ki so v lasti države. Novi načrt upravljanja velja deset let, do leta 2021. To je programski dokument, v katerem sta za to obdobje opredeljena vizija in razvoj Sečoveljskih solin. Načrt je nastal na osnovi veljavnih predpisov in mednarodnih konvencij s področja ohranjanja narave, ocene ter analize stanja parka. Ob tem so upoštevali tudi gospodarsko dejavnost rabe mineralne surovine, ki poteka na podlagi podeljene koncesije, ter dejavnosti varstva kulturne dediščine znotraj muzeja solinarstva.

Za nami je torej dobrih 10 let delovanja in upravljanja z zavarovanim območjem Sečoveljskih solin. Cilj krajinskega parka je varstvo narave, ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varstvo avtohtonih, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, naravnih ekosistemov in značilnosti nežive narave ter ohranitev in nega kulturne krajine.

Iz ducata zaposlenih v letu 2001, je podjetje SOLINE Pridelava soli d.o.o. preraslo v srednje veliko podtetje s skoraj sto zaposlenimi, ki svoje znanje in delo združujejo znotraj KPSS. Številni projekti, ki se odvijajo v KPSS niso le finančna pomoč upravljalcu Sečoveljskih solin, temveč tudi obveza in odgovornost do prostora, ki ga upravljamo.


Zapornica na vhodu v kanal Pichetto (Foto: I. Škornik).

N a r a v o v a r s t v e n i m o n i t o r i n g S e č o v e l j s k i h s o l i n 2 0 1 3 - 2 0 1 4 | 1 1

PROJEKTNO DELO

LIFE MANSALTEkipa projekta LIFE MANSALT je ponosna, da je v letu 2013

in 2014 projekt potekal skladno s projektnimi cilji. Zaključili smo vsa predvidena dela na levem bregu kanala Drnica (obnovljeno 518m kamnitega zidu), dokončali vgradnjo 420 m skalometa na čelnem morskem nasipu, obnovili smo prve metre nasipov v kanalih Pichetto in Curto, sezidali smo 300 m kamnitega zidu na levi brežini Jernejevega kanala; omenjena dela učinkovito prispevajo k nadzoru prelivanja voda v času visokega plimo-vanja in s tem k zagotavljanju ugodnega ohranitvenega stanja ciljnih vrst in habitatov, kar z drugimi besedami pomeni, da so slanoljubne rastline odslej dovolj časa na suhem, kar je potrebno za njihov obstoj in razvoj in da jajca in mladiče na tleh gnezdečih solinskih ptic ne odplaknejo več ekstremno visoki plimni valovi, izkopali 1.200 m (skupno že 3200 m od začetka projekta) robnih jarkov okoli solnih bazenov na Fontaniggeah, s čemer je omogočeno boljše kroženje vode, kar pomeni več kisika v vodi za ribo solinarko in druge vrste, več kisika za vse vodne organizme in otežen dostop kopen-skih plenilcev kot sta lisica in kuna do gnezd solinskih ptic,.Pričeli smo z obnovitvenimi deli v močvirju Rudnik-Koreja, kjer je nastalo novo sladkovodno okno z dvema otokoma, dovolj globoko in razgibano, da bodo želve sklednice tam tudi v poletni vročini našle primerni vodni habitat za svoj obstoj. V letu 2013 smo izvedli 25 delavnic, v letu 2014 pa 22 delavnic, na katerih smo predstavili pomen omrežja Natura 2000 in razložili namen projekta LIFE MANSALT. Na ta način udeležence delavnic seznanjamo o pomenu varovanja narave tudi za obstoj človeka in dvigujemo okoljsko zavest. Dokončana je tudi delovna verzija 10 minutnega filma o biodiverziteti Sečoveljskih solin, ki bo na ogled vsem obiskovalcem parka.

Od januarja do novembra 2013 je park obiskalo več kot 46.000 obiskovalcev, ki so vsi preko filma, plakatov, predstavitev, resničnostnega šova dobili informacijo o projektu in njegovih ciljih. Dodatno smo poskušali doseči čimvečjo javnosti tudi z rednimi objavami v občinskem glasilu Solni cvet in drugih medijih (TV, časopisi, revije). Veseli smo, da vse več ljudi prepoznava projekt kot pozitiven prispevek k razumevanju dejstva, da je varovanje narave v območjih Natura 2000 tudi izjemna razvojna priložnost za lokalno skupnost. Projekt LIFE MANSALT zagotavlja več kot 40 polnih zaposlitev za obdobje 5 let, še nekajkrat večje pa je število posrednih zaposlitev.

Izdelano so bile mernice za ohranitev ciljnih habitatov v območju Natura 2000 v Jernejevem kanalu (estuarij, sestoji metličevja) so namenjene predvsem načrtovalcem posegov pri ureditvenih delih v tem kanalu. Na levi brežini kanala se v sklopu projekta LIFE MANSALT izvajajo dela na obnovi zidov, s katerimi bo preprečeno nenadzorovano preplavljanje območja solin, kjer so pomembni habitati, gnezdišča ciljnih solinskih ptic, življenjski prostori ribjih vrst in rastišča slanoljubnih rastlin. Na desni brežini pa Občina Piran načrtuje ureditev območja za privez manjših plovil. Smernice sestavljajo poglavja, v katerih so opisane pravne in upravljavske podlage, v katerih je zahtevana ohranitev ugodnega ohranitvenega stanja v kanalu in se nadaljujejo s konkretnimi usmeritvami, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi del. Smernice so bile že posredovane tudi odgovornim na piranski občini.

V okviru projekta LIFE MANSALT je bil izdelan Vrstni akcijski načrt za desetletno obdobje za tri ciljne vrste ptic: beločelega deževnika, malo in navadno čigro.

Akcijski načrt za posamezno vrsto sestavljata dva nosilna

Zaključek predvidenih del ne levem bregu kanala Drnica (Foto: A. Grbec). Vgradnja skalometa na čelnem morskem nasipu (Foto: A. Grbec).

1 2 | N a r a v o v a r s t v e n i m o n i t o r i n g S e č o v e l j s k i h s o l i n 2 0 1 3 - 2 0 1 4

dela (biološko ovrednotenje in opis akcij) ter povzetek. V sklopu biološkega ovrednotenja so podani podatki o vrsti, njeni razširjenosti, biologiji, populacijskih trendih in dejavniki ogrožanja ter že izvedeni ukrepi za zagotavljanje ugodnega ohranitvenega stanja. Med akcijami pa so na osnovi pregleda zakonskih in programskih dokumentov ter območij določene konkretne akcije za izboljšanje stanja populacij na terenu in potrebni podporni ukrepi.

V okviru izvajanje projekta LIFE MANSALT so določeni tudi ciljni habitatni tipi, katerim z akcijami v okviru projekta posvečamo posebno pozornost.

Ti habitatni tipi so: Izlivi rek, estuariji (Nat. 2000 code 1130)Muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (Nat. 2000 code

1140)Pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic

na mulju in pesku (Nat. 2000 code 1310)Sestoji metličja Spartinion maritimae (Nat. 2000 code 1320)Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (Nat. 2000

code 1410)Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi

(Nat. 2000 code 1420).Skupni dejavnik, ki bistveno vpliva na ugodno ohranit-

veno stanje teh habitatov, je voda; rast in uspevanje značilnih

slanoljubnih rastlin, med katerimi sta npr. osočnik in grmičasta členjača v največji meri odvisna od pogostnosti prelivanja s slano vodo, trajanjem in globino poplav, pa tudi od podlage in padavin.

Tako npr. padavine razredčijo močno slano podlago na rastiščih halofitov, ki zato v manj ekstremnih razmerah še bolje uspevajo (kaljivost halofitov je v sladki vodi večja).

Rezultati spremljanja stanja omenjenih habitatnih tipov v preteklih letih so pokazali, da se je delež stalno poplav-ljenih površin na solinah povečal. Delno je bila to posledica porušenega sistema nasipov, zaradi katerega ni bil možen nadzor nad vodnim režimom v solinah. V sklopu akcij projekta LIFE MANSALT pa je velik del nasipov zdaj že obnovljen, kar omogoča nadzorovano prelivanje in usmerjanje voda prek solnih polj. V okviru projekta LIFE je bil izdelan podrobnejši načrt za upravljanje z vodami in habitati, ki med drugim predvideva tudi določitev območij, v katerih je prelivanje morske vode omejeno, poleg tega pa so predvidene tudi akcije tehničnih ureditev za nastanek »okopnitev«. Rezultati teh aktivnosti so že vidni; v letu 2014 se je bistveno povečal obseg območij, ki jih preraščajo slanoljubne rastline in so sestavni del ciljni habitatov, ki jih ohranjamo v solinah.

Po opravljenih pripravljalnih delih v letu 2012, so se v letu 2013 pričela obsežnejša dela na obnovi leve brežine Jernejevega kanala. V obdobju 2013-2014 je bil tako na novo

Izkop robnih jarkov (Foto: A. Grbec). LIFE delavnica (Foto: B. Sovinc).

Kamniti zid na levi brežini Jernejevega kanala (Foto: A. Grbec). Projekt LIFE MANSALT predstavljen na dogodku Sapore di Sale v Cervii (Italija). (Foto: M. Makovec)


postavljen okoli 300-metrski odsek kamnitega zidu od izliva kanala navzgor. Da bi zagotovili nemoteno izvajanje del, smo v sodelovanju z Občino Piran v obliki sporočila za javnost pripravili navodila za lastnike plovil, ki imajo svoja plovila vezana v Jernejevem kanalu.

28.5.2013 smo v Evropskem parlamentu v okviru dogodka ‘Zgodba o soli’ predstavili Krajinski park Sečoveljske soline in projekt LIFE MANSALT. Okoli 60 gostov se je udeležilo dogodka in ob druženju spoznalo posebnost tega območja, pomen biodiverzitete in kulturne dediščine. Poudarili smo, kako zelo pomembni so evropski projekti za območja Natura 2000. Prisotnim smo predstavili tudi prve posnetke filma LIFE – Življenje na visoki nogi, ki nastaja v okviru projekta LIFE.

V okviru dogodka Sapore di Sale, ki ga je organiziral Park Delta del Po Emilia Romagna smo v dneh od 6.-8.9.2013 v Cervii predstavili LIFE MANSALT projekt. Na dogodku se je predstavil tudi italijanski projekt LIFE MC-SALT – Environmental Management and Conservation in Mediterranean saltworks and coastal lagoons. Priložnost smo izkoristili za izmenjavo izkušnje glede izvajanja ekološke obnove, monitoringa in usmerjanja obiskovalcev.

3.11.2013 je v Ljubljani potekal 8. strokovni posvet – Pregled upravljanja območij Natura 2000, ki ga je organiziral Zavod RS za varstvo narave. V letu 2013 je Slovenija sprejela dopolnitve Uredbe o območjih Natura 2000. Evropski Komisiji je Slovenija oddala drugo poročilo o stanju vrst po Direktivi o habitatih. Izteka pa se tudi prvi Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007-2013. Pripravljene so bile analize doseganja ciljev in izvajanja ukrepov upravljanja Nature 2000, ki so bile skupaj s poročilom po Direktivi o habitatih predstavljene na 8. strokovnem posvetu z naslovom Pregled upravljanja območij Natura 2000. Na posvetu smo v prostoru, namenjenemu predstavitvi posterjev o upravljanju z območji Natura 2000 predstavili tudi projekt LIFE MANSALT.

Vmesni rezultati spremljanja številčnosti populacije želve sklednice, ki poteka v okviru LIFE MANSALT projekta v Krajinskem parku Sečoveljske soline, je postregla z zanimivimi rezultati in odprla nekaj novih vprašanj. Razveseljivi so zbrani podatki o velikosti tukajšnje populacije: strokovnjaki iz podjetja EGEA, ki spremljajo želvo v KPSS, ocenjujejo velikost njene

populacije na okoli 150 osebkov; doslej smo predvidevali, da je želv sklednic v parku le okoli 50. Izvajalci monitoringa so posamezne primerke ujeli in označili ter izpustili. Stroko-vnjaki ugotavljajo, da so življenjske razmere za sklednice v mokrišču ob opuščenem rudniku v Sečovljah neprimerne in zato podpirajo akcijo projekta LIFE, s katero se ureja nove sladkovodne površine. Še vedno ni znano, kje želve sklednice iz Sečoveljskih solin odlagajo jajca. Še bolj nenavadno pa je, da so poleti leta 2013 želve sklednice izginile iz sladkovod-nega močvirja Koreja na robu solin. Raziskovalci namreč niso našli niti enega osebka, zato domnevajo, da se želve zaradi pretople vode, ki je posledica dejstva, da se močvirje na robu solin vse bolj zarašča in voda v njem postaja preplitva, pred zanje pretoplo vodo umaknejo v odseke hladnejših vodotokov, predvsem v Dragonjo. Z jesenskimi ohladitvami ozračja so se v Korejo spet vrnile tudi sklednice.

24.6.2014, je v KPSS potekala tiskovna konferenca, ki je potekala na plovilih, in na kateri so bili predstavljeni projekti, ki se izvajajo v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Andrej Sovinc, vodja KPSS je predstavil projekt obnove nasipov vzdolž kanala Pichetto. Evropski projekt “LIFE MANSALT - Človek in narava v Sečoveljskih solinah” je namenjen ohranjanju biotske raznovrstnosti na območju solin. Aktivnosti v okviru petletnega projekta se izvajajo od oktobra 2010. Zaključek

V Evropskem parlamentu v Bruslju (Foto: B. Sovinc).

Želve sklednice v KPSS dobivajo nov dom na območju Rudnik-Korea. (Foto: I. Škornik).

Vmesni rezultati spremljanja številčnosti populacije želve sklednice, ki poteka v okviru LIFE MANSALT projekta v Krajinskem parku Sečoveljske soline, je pos-tregla z zanimivimi rezultati in odprla nekaj novih vprašanj. (Foto: I. Škornik)


Osnovna šola Sečovlje na obisku v parku (Foto: B. Sovinc)

projekta je predviden septembra 2015. Projekt »LIFE MANSALT - Človek in narava v Sečoveljskih solinah« je bil potrjen v okviru programa LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost. Projekt je vreden 7.056.366 EUR (3.439.983 EUR - prispevek EU, 3.106.382 EUR prispevek Ministrstva za kmetijstvo in okolje, 300.000 EUR - prispevek družbe Telekom d.d. in 210.001 EUR prispevek podjetja SOLINE d.o.o.). Glavni cilj projekta, ki dopolnjuje cilje Sanacijskega programa, je ohraniti biotsko raznovrstnost v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Podrobnejši cilji projekta so:

- vzpostavitev nadzora nad vodnim režimom in obnovitev v preteklosti degradiranih območij,

- dvigniti zavest o pomenu tradicionalnega solinarstva, ki ohranja naravo in omogoča trajnostni razvoj lokalne skupnosti ter

- predstaviti model dobre prakse uporabe tradicionalnih metod pri obnovi solinskih ekosistemov.

Večina finančnih sredstev projekta namenjena za sanacijo infrastrukture za nadzor nad vodnim režimom. Za dosego teh ciljev smo v podjetju Soline, ki upravlja s Krajinskim parkom Sečoveljske soline v okviru projekta MANSALT na novo zaposlili 21 ljudi iz lokalne skupnosti. S sredstvi projekta LIFE+ bo v Sečoveljskih solinah obnovljeno 2.986 m nasipov ob kanalih in 670 m čelnih nasipov, poleg tega pa bo izvedena ekološka obnova 8 ha velikega sladkovodnega mokrišča v bližini nekdanjega rudnika črnega premoga ob robu solin, v katerem prebivajo ogrožene želve sklednice. Izkopanih bo tudi 8.000 m robnih kanalov, ki omogočajo boljšo izmenjavo vode v solnih bazenih.

Med drugimi aktivnosti projekta sodijo izvedbe izobraževalnih delavnic, snemanje filma za obiskovalce parka in za širšo javnost in ozaveščanje javnosti o pomenu solinskega okolja za ohranitev rastlinskih in živalskih vrst in njihovih prebivališč.

Obnovitvena dela na brežinah kanala Pichetto v okviru LIFE MANSALT projekta temeljijo na utrjevanju zemeljskih nasipov z lesenimi piloti in vgradnjo plasti geotekstila. Dela izvajajo zaposleni v podjetju Soline. Ob terenskem ogledu so bila predstavljena dela, ki so bila izvedena do pričetka gnezditvene sezone ptic in se bodo nadaljevala takoj, ko bo sezona gnezdenja zaključena.

Leto 2014 so v KPSS nedvomno zaznamovale neugodne vremenske razmere. Velika količina dežja (skupna vrednost

Siva vrana (Foto: nadzorna kamera).

padavin je v septembru že presegla 1000 mm, kar je skoraj dvojna vrednost dolgoletnega povprečja padavin za Portorož, ki znaša nekaj nad 500 mm. Padavine so se pogosto pojavljale v obliki zelo močnih nalivov, velikokrat pa so deževna obdobja trajala tudi po več dni. Poleti, ko naj bi v submediteranskem pasu prevladovali sončni dnevi, so bile letos nad solinami značilne močne nevihte z dežjem. Leto 2014 je prvo v zadnjih nekaj desetletjih, ko solinarji niso pridelali niti grama soli. Območje term na prostem je bilo julija, torej v času, ko naj bi imeli največ obiskovalcev, zaradi dežja zaprto kar 19 dni!

Vremenske razmere so nedvomno vplivale tudi na uspešnost gnezdenja solinskih ptic. Rezultati rednega monitoringa, ki se izvaja v okviru projekta LIFE MANSALT pa izpostavljajo tudi velik negativni vpliv plenjenja vrana na gnezditveni uspeh talnih gnezdilk, predvsem navadne in male čigre. Zaradi povečanega pritiska sivih vran, pa tudi kavk in rumenonogih galebov na uspešnost gnezdenja solinskih ptic, smo v letu 2014 pričeli s posebnimi aktivnostmi za določitev načina omejevanja pritiska vran na solinske gnezdilke in intenzivnim spremljanjem dogajanja na gnezdiščih čiger.

V letu 2014 smo v KPSS sprejeli kolege iz Bolgarije, ki izvajajo različne LIFE projekte. Dne 23.maja 2014 so bili pri nas predstavniki projekta MC-SALT, LIFE/10/NAT/IT/000256, ki so partnerji pri italijanskem nosilcu projekta LIFE. Dne 16.10.2014 pa so bili pri nas predstavniki kar dveh LIFE projektov, in sicer projekta Salt of Life, LIFE08/NAT/BG/000277 in projekta Life for the Burgas Lakes, LIFE08/10/NAT/IT/000256.

Sečoveljske soline so ena od lokacij, ki so jih obiskali med študijskim obiskom. Namen obiska je bila izmenjava upravljavskih izkušenj pri izvajanju LIFE projektov, v sklopu katerih se izvajajo akcije za ohranitev ogroženih vrst in obnova habitatov. Bolgarski kolegi so predstavili izkušnje pri vzpostav-ljanju umetnih gnezdišč za čigre in ohranjanju ugodnega ohranitvenega statusa vrst in habitatov. Zanimale so jih naše izkušnje pri zagotavljanju ugodnega ohranitvenega stanja za cilje vrste ptic v projektu LIFE MANSALT. Izmenjali smo tudi izkušnje pri reševanju negativnih posledic vpliva plenilskih vrst na gnezdeče populacije čiger. Za razliko od KPSS, kjer smo med izvajanjem projekta LIFE dokaj uspešno omejili plenjenje legel čiger s strani kopenskih plenilcev (lisice, kune…), predvsem z izkopavanjem vodnih jarkov ob robu območij čigrinih kolonij,


V okviru projekta je bil izdelano in dobavljeno plovilo – plovni bager. (Foto: A. Grbec)

Zapornica na ustju Pichetta (Foto: A. Grbec).

ki omejujejo dostopnost teh gnezdišč za kopenske plenilce, imajo v Bolgariji težave predvsem s plenjenjem s strani galebov. Skupaj smo razmišljali o možnostih omejevanja plenjenja gnezd s strani sivih vran, ki so se v KPSS v velikem številu začele pojavljati šele pred kratkim, a so vse večji problem za uspešnost gnezdenja navadnih in malih čiger v solinah.

Siva vrana ob koncu prejšnjega stoletja ni bila pogosta ptica v Sečoveljskih solinah. Od takrat dalje pa se je populacija teh ptic izredno povečala. Živijo in gnezdijo na obrobju solin, v naseljih, kjer je ob vse številnejših človekovih odpadkih zanje vedno dovolj hrane. Včasih temu ni bilo tako in so ostre zime zdesetkale njihovo populacijo. Danes je tud vse manj naravnih plenilcev vran, predvsem kraguljev, ki so po naravni poti uravnavali vranje populacije.

Vrane se v času gnezdenja solinskih ptic združijo v večje skupine in družno plenijo jajca čiger, pri čemer se ne branijo niti mladičev, lahko pa napadejo in celo do smrti kljuvajo celo odrasle valeče čigre. Zato smo v KPSS skupaj s študenti Univerze na Primorskem – FAMNIT v letošnjem letu izvedli obsežno raziskavo, ki naj bi privedla do sprejetja ukrepov, s katerimi bomo poskusili pomagati čigram v boju z nenaravno povečanimi populacijami sivih vran, pa tudi kavk in rumenonogih galebov. Študenti so s kamero spremljali obnašanje zračnih plenilcev, ki so jim nastavljali prepeličja jajca. Ta so po velikosti in obarvanosti podobna jajcem čiger. Prepeličja jajca (in tudi iz gline narejene modele čigrinih jajc) so nastavljali tako, da so bila čim bolj podobna leglom čiger. V nekatera jajca so vbrizgali tekočino neprijetnega vonja in okusa; namen tega eksperimenta je bil, da bi se zračni plenilci »naučili«, da na tleh najdena jajca niso »okusna« in da bi tako manj plenili tudi jajca v kolonijah čiger. V sodelovanju s sodelavcem za monitoring v KPSS so bili opravljeni tudi preizkusi zavarovanja čigrinih legel s posebnimi kletkami; v takšno kletko se čigra z močnim nagonom za valjenje jajc brez težav spusti, medtem ko so kletke velika ovira za bistveno večje vrane in galebe.

Na osnovi terenskih opazovanj, analiz in ogleda posnetega materiala bodo za prihodnjo gnezditveno sezono pripravljeni posebni ukrepi, s katerimi bi želeli nadgraditi ukrepe projekta LIFE MANSALT, s katerimi preprečujemo nenadzorovano poplavljanje čigrinih gnezd tudi z ukrepi za odvračanje (pre)velikega števila zračnih plenilcev na gnezdeče čigre in druge

solinske ptice.Z razvojem tehnologij in manjšanjem razdalj, ki so bile

nekoč nepremostljive za širjenje določenih vrst, se povečuje število tujerodnih vrst. Te vrste se ne širijo po naravni poti, pač pa se v naše kraje priselijo s pomočjo človeka.

Med takšnimi vrstami je v javnosti morda najbolj poznana rastlina ambrozija, ki povzroča celo zdravstvene težave za ljudi, ki so alergični na to rastlino. Značilno za tujerodne rastline je, da se v naravnem okolju le redko razmnožijo preko naravnih meja; tam vedno obstajajo različni dejavniki okolja, ki preprečujejo, da bi se vrsta prekmerno razmnožila. Ko pa se na kolesih vlakovnih kompozicij, na zabojih v čezoceanskih letih ali v rezervoarjih velikih čezoceanskih ladij priselijo iz drugih okolij v naše podnebne razmere, v novem okolju pogosto nimajo naravnih dejavnikov, ki bi omejevali njihovo čezmerno bohotenje.

V okviru projekta LIFE MANSALT izvajamo redno spremljanje stanja habitatov in tudi vegetacije. Med raziskavami, ki so bile opravljene, je tudi popis tujerodnih in invazivnih rastlinskih vrst, ki jih je popisal Peter Glasnović s sodelavci. Našteli so petnajst tujerodnih in invazivnih rastlinskih vrst. K sreči še nobena od njih s svojim bohotenjem na račun domorodnih vrst pretirano ne ogroža domačih rastlinskih vrst. Kljub temu bo treba problematiki spremljanja pojavljanja in razširjenosti tujerodnih in invazivnih vrst posvetiti posebno pozornost v sklopu upravljanja s KPSS.

6.2.2013 smo predstavlli tudi novo pridobitev – v okviru projekta je bil izdelano in dobavljeno plovilo – plovni bager. Izdelal ga je podjetnik Marijan Pörsh, s.p., ki je bil na javnem razpisu izbran kot najugodnejši ponudnik.


Center parka Vena del Gesso v Italiji (Foto: I. Škornik). Na terenu v Bosco della Mesola v Italiji (Foto: I. Škornik).

CLIMAPARKSV strateškem projektu CLIMAPARKS - Klimatske spremembe

in upravljanje zavarovanih območij je sodelovalo devet partnerjev — 4 slovenski in 5 italijanskih parkov. Projekt je vodil Triglavski narodni park. Slovenski in italijanski parki so v projektu raziskovali in ozaveščali o klimatskih spremembah, ohranjanju biodiverzitete in trajnostnem odnosu do okolja v dotičnih zavarovanih območjih kot tudi v svetu nasploh. Vzpostavljena je bila dolgoročna mreža informacijskih postaj, prek katerih bo mogoče primerjati podatke med parki. Slovenski in italijanski parki so v sodelovanju okrepili ozaveščanje o pomenu odgovornega odnosa do naravnega okolja (infor-macijski centri, izobraževalni programi).

S pilotnimi projekti so tudi parki sami razvijali okolju prijazne načine obiskovanja zavarovanih območij. V slovensko-italijan-skem sodelovanju so zastopane primorska (svernojadranska), kraška in gorska (alpska) regija. Projekt je bil sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007—2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Projekt Climaparks smo konec leta 2013 zaključili. Monitoringi v devetih naravnih parkih v Sloveniji in Italiji so kljub kratkemu obdobju spremljanja pomembno prispevali k razumevanju sprememb v zavarovanih območjih. S pilotnimi projekti smo preizkušali praktične rešitve. Rezultatih projekta so bili predstavljeni na zaključni konferenci v Portorožu 17. oktobra 2013.

V okviru delovnega sklopa “Trajnostno obiskovanje parkov” projekta CLIMAPARKS, smo v KPSS tudi v letu 2013 izvajali monitoring obiskovalcev v parku. V letu 2014 smo monitoring obiska izvajali v sklopu delovnih ovbeznosti parka. Podrobni rezultati tega monitoringa so objavljeni v poglavju Monitoring obiska.

V okviru projekta CLIMAPARKS je od 5.2.2013 do 6.2.2013 v kraju Brisighella (Parco Vena dell Gesso, Italija) potekal 2. projektni sestanek v okviru delovnega sklopa 2 (WP2), ki ga v okviru projekta CLIMAPARKS vodi in koordinira KPSS.

Kot je bilo dogovorjeno na konferenci v Matavunu 12.4.2012 naj bi do konca februarja 2013 opravili pregled opravljenega dela vseh projektnih partnerjev ter preverili porabo sredstev v okviru monitoringa biodiverzitete.

Z monitoringom bodo zunanji sodelavci zaključili do konca aprila 2013. Ob pregledu je bilo ugotovljeno, da resnejših težav pri izvedbi nimajo, in predvidevajo, da bodo poročilo oddali pravočasno.

Po sestanku smo si v bližini kraja Brisighella ogledali center parka Vena del Gesso, kjer končujejo z gradnjo novega prizidka za obiskovalce, ki ga bodo postavili v okviru projekta CLIMA-PARKS. Razkazali so nam tudi prenovljeno zavetišče (Rifugio).

V okviru projekta CLIMAPARKS je 6.2.2013 v Mesola (Bosco della Mesola, Italija) potekal 2. projektni sestanek v okviru delovnega sklopa 2 (WP2), ki ga v okviru projekta CLIMAPARKS vodi in koordinira KPSS. Srečali smo se s koordinatorjem projekta Climaparks parka Delta del Po Emilia Romagna Franc-escom Natale-om in ekipo Prirodoslovnega muzeja iz Ferrare, ki je v okviru projekta opravljalo monitoring biodiverzitete na območju Bosco della Mesola. Prej omenjeni gozd smo si tudi ogledali. Tam so nam predstavili projektne dejavnosti ter delo na terenu.Ukvarjali so se z dvoživkami, hrošči ter malimi sesalci v okviru prehrane pegaste sove. Prvi rezultati kažejo na to, da so že vidni vplivi podnebnih sprememb. Z monitoringom bodo zaključili do konca aprila 2013.

V okviru projekta CLIMAPARKS je 7.2.2013 v kraju Porto Viro (Golena di Ca´ Pisani, Italija) potekal 2. projektni sestanek v okviru delovnega sklopa 2 (WP2), ki ga v okviru projekta


CLIMAPARKS vodi in koordinira KPSS. Čeprav do srečanja z vodilnimi parka Delta del Po Veneto ni prišlo, smo si ogledali obročkovalsko postajo “Golena di Ca´ Pisani”, kjer ekipa zunanjih sodelavcev v okviru projekta Climaparks izvajajo lov in obročkanje ptic v znanstvene namene.

V okviru projekta CLIMAPARKS je od 11.04.2013 do 12.4.2013 v Cimolaisu (Italija) potekal zadnji projektni sestanek partnerjev projekta CLIMAPARKS pred zaključno konferenco, ki bo 17.10.2013 v Portorožu.

Po pozdravnem nagovoru predsednika parka je vodja projekta CIMAPARKS M. Vranješ iz TNP prisotne seznanil s porabo sredstev, ki je do konca leta 2012 znašala 45.5 %, kar je za več kot 30 % manj od predvidenega v stroškovniku. S strani JTS je bilo slišati tudi o krčenju sredstev, vednar do tega najbrž ne bo prišlo zaradi potresa v Emilia-Romagna, ki je bil naveden kot razlog za nedoseganje ciljev pri porabi sredstev. PP so predstavili kako bodo prabili sredstva do konca projekta. Ugotovljeno je bilo, da partner PP8 (Delta del Po Veneto) ne bo uspel porabiti vseh svojih sredstev in jih v višini cca. 90.000 evrov odstopa tistim projektnim partnerjem, ki so izrazili pisno željo po novih sredstvih za doseganje ciljev projekta. SOLINE Pridelava soli d.o.o. kot PP2 smo zaprosili za dodatnih 10.000 evrov, ki jih bomo uporabili za nakup opreme za monitoring ter za stroške zaključne konference.

Potek dejavnosti in porabo sredstev v okviru WP2 je predstavil koordinator delovnega sklopa I.Škornik in predstavil podatke do vključno oddanega 6. vmesnega poročila. Večina partnerjev je z raziskavami monitoringa pri koncu in bodo pravočasno pripravili vsa zaključna poročila ter porabili vsa dogovorjena sredstva. Na koncu smo bili deležni še predstavitve Združenja diplomiranih inženirjev o poteku in raziskavah v parku Dolomiti Friulane.

Potek dejavnosti in porabo sredstev v okviru WP3 je predstavil koordinator delovnega sklopa S. Santi, dejavnosti ter rezultate v okviru WP4 za leti 2011 in 2012 pa gospod Lepri iz Trademark Italia.

V okviru WP5 je M. Vranješ predstavnike parkov seznanil, da so vsebine na spletni strani www.climaparks.eu pomankljive in jih je potrebno dopolniti najkasneje do 15.maja 2013.

Udeleženci srečanja so sklenili, da je rok za oddajo stroko-

vnih prispevkov za zbornik 30.maja 2013, rok za oddajo teksta in fotografij za zgibanko pa konec jinija 2013.

Imenovani so bili tudi uredniki zbornika. Za naravoslovni del I. Škornik in M. Costa, za družboslovni del pa M.Vranješ in S.Santi.

I. Škornik je predstavil tudi podrobnosti glede poteka srečanja in zaključne konference, ki bo od 16.10.2013 do 18.10.2013 na Leri in v Bernardinu.

Po maratonskem delu na sedežu parka Dolomiti Friulane v Cimolaisu, smo si v bližnjem kraju Claut ogledali še Center za obiskovalce, katerega izvedba del je bila financirana s strani projekta CLIMAPARKS.

V petek 12.4.2013 smo si ogledali svetovno znani jez Vajont, zaradi katerega je leta 1963 umrlo več kot 2000 ljudi. V jezero pred njim se je iz bližnjega hriba namreč vsula ogromna količina skal in zemljine, ki je povzročila dvig vode, ta pa je v trenutku uničila vas pod jezom.

Pod strokovnim vodstvom predstavnika podjetja Enel, smo bili deležni izjemnega ogleda jezu tudi v njegovi notranjosti.

V okviru projekta CLIMAPARKS se je 18.10.2013 v Portorožu zaključilo tridnevno druženje partnerjev strateškega projekta ClimaParks. V sredo 16.10.2013 se je v Centru za obiskovalce na Leri (KPSS) odvijalo srečanje partnerjev, dan kasneje (17.10.2013) je bila v Smaragni dvorani GH Bernardin zaključna konferenca, ki se je je udeležilo približno 100 udeležencev in 13 predavateljev. V petek 18.10.2013 so se partnerji projekta družili na zaključnem izletu z ladjo Laho.

Prisotne na konferenci sta pozdravila tudi Klavdij Godnič, direktor podjetja SOLINE, piranski župan Peter Bossman ter predstavnik JTS Marko Glavina. Konferenco sta vodila I. Škornik (SOLINE Pridelava soli d.o.o.) in M. Vranješ (TNP), uvodni del konference pa je povezovala S. Zega (JZ Park Škocjanske jame).

Na konferenci smo predstavili tudi Zbornik strokovnih in znanstvenih besedil, nastalih v okviru raziskovalnih dejavnosti projekta Climaparks - Klimatske spremembe in upravljanje zavarovanih območij. V projektu je dobra tri leta in pol sodelovalo devet zavarovanih območij iz Slovenije in Italije. Kot nemara nakazuje že naslov, projekt Climaparks ni bil le raziskovalni projekt, temveč je zajemal tudi številne druge dejavnosti. Na splošno so bile raznovrstne aktivnosti projekta

Center za obiskovalce v kraju Porto Viro v Italiji (Foto: I. Škornik). Obročkovalska postaja Golena di Ca´ Pisani v Italiji (Foto: I. Škornik).


Srečanje udeležencev konference v Cimolaisu v Italiji (Foto: I. Škornik). Globoko v notranjosti sistema jezu Vajont (Foto: I. Škornik).

Zaključna konferenca projekta Climaparks v GH Bernardin (Foto: B. Lozej).

združene v tri glavne vsebinske sklope. V prvem sklopu smo se partnerji posvečali aktivnostim monitoringa in raziskovanja biodiverzitete, katerih povzetki rezultatov zajemajo večji del pričujočega zbornika. V tem sklopu smo nabavili tudi opremo, ki bo omogočala dolgoročno izvajanje monitoringa in razisko-vanja, kar je za spremljanje vpliva podnebnih sprememb nujno. V drugem sklopu smo v parkih izvedli tako imenovane »pilotne projekte«, s katerimi smo investirali v infrastrukturo in opremo, namenjeno energetsko učinkovitemu upravljanju zavarovanih območij. Sem spadajo investicije v prenove ali

izgradnje informacijskih središč in uprav skladno s sodob-nimi standardi energetske učinkovitosti: gradnja iz naravnih materialov, prehod na obnovljive vire energije, racionalizacija porabe energije in zmanjševanje izgub ter izdelava načrtov energetske učinkovitosti. Nekateri partnerji so investirali tudi v spodbujanje okolju prijaznih oblik obiskovanja parkov (kolesa, vozila na električni pogon). V tretjem sklopu smo se partnerji ukvarjali z različnimi dejavnostmi, povezanimi z izobraževanjem in obiskovanjem v zaščitenih območjih. V parkih smo uvajali nove izobraževalne vsebine, in sicer z izvedbo


Sestanek partnerjev na Leri v Sečoveljskih solinah (Foto: I. Škornik).

razstav, izobraževalnih programov, delavnic, informacijskih točk in učnih poti, namenjenih ozaveščanju o podnebnih spremembah, pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti in trajnostnem odnosu do okolja. Tudi v tem sklopu smo izvedli nekaj novih raziskav o obiskovanju zaščitenih območij, z namenom, da bi z dolgoročnim sledenjem trendom parki bili pripravljeni na ustrezne upravljavske odzive.

V skupno devetih (štirih slovenskih in petih italijanskih) parkih smo ustvarjali in izvajali aktivnosti projekta Clima-parks od 2010 do 2013. V brošuri “Dobrodošlji v naravi” predstavljamo del rezultatov raziskav in rešitve, ki smo jih preizkusili preko pilotnih projektov. Poleg strokovnega dela smo ustvarili tudi vrsto zanimivih predstavitev in vsebin za obiskovalce. Vabimo vas, da obiščete vse partnerje projekta in izveste več o naših aktivnostih. Več informacij dobite tudi na spletni strani www.climaparks.eu. Prijetno potepanje po naravnih parkih vam želimo.

V okviru projekta CLIMAPARKS smo ob koncu projekta nabavili še nekaj opreme za monitoring (mreže za lov ptic, obročke, kamere, multikopter...).

Udeleženci konference Climaparks na zaključnem izletu z ladjo Laho (Foto: I. Škornik).

Združitev parkov Italija-Slovenija (Foto: I. Škornik).

Zbornik strokovnih in znanstvenih besedil, nastalih v okviru raziskovalnih dejavnosti projekta Climaparks - Klimatske spremembe in upravljanje zavarovanih območij. V projektu je dobra tri leta in pol sodelovalo devet zavarovanih območij iz Slovenije in Italije. Kot nemara nakazuje že naslov, projekt Climaparks ni bil le raziskovalni projekt, temveč je zajemal tudi številne druge dejavnosti. Zbornik je izšel v celoti v treh jezikovnih različicah: slovenski, italijanski in angleški. Skladno z našo zavezo, da ne polagamo dodatnih polen na kurišče tople grede, smo se odločili, da zbornik izdamo v elektronski obliki. Kljub temu smo nekaj eksemplaričnih kopij v angleškem jeziku tudi natisnili. (Foto: I. Škornik)


Srečanje projektnih parterjev Saltworks v Portorožu (Foto: L. Kastelic).V Strunjanskih solinah (Foto: L. Kastelic).

SALTWORKSV okviru projekta SALTWORKS je 14.03.2013 in 15.03.2013

v Portorožu potekalo 2. vmesno srečanje projektnih partnerjev iz Italije in Slovenije. Srečanje je organiziralo podjetje SOLINE Pridelava soli d.o.o. 14.3.2013 so se v Hotelu Marko v Portorožu zbrali predstavniki vseh projektnih partnerjev. V imenu podjetja SOLINE d.o.o. je udeležence sestanka pozdravil A. Sovinc, vodja KPSS. Sestanek je začel v imenu vodilnega partnerja Parka Delta del Po Emiglia Romagna, Giacomo Benelli. G. Benelli je v uvodnem delu predstavil splošen pregled napredka projekta. Spregovoril je o najpomembnejših aktivnostih projekta, kot so: pilotni projekti, delavnice za osnovne šole, študijski obiski, poletni kampi, organizacija dogodka ter zaključni sestanek in tiskovna konferenca. Izpostavil je revizijo drugostopenjske kontrole za italijanske partnerje ter zamudo prvostopenjske kontrole za slovenske partnerje. Omenil je tudi dani zahtevek in nakazilo predplačila podjetju SOLINE d.o.o. ter JZ Krajinski park Strunjan v skupnem znesku 107.100,00 evra. Partnerjem je bila predstavljena spletna stran projekta www.parks.it/saltworks. Roberta Gasperoni, predstavnica PP1 Občine Cervia, je sestanek nadaljevala s predstavitvijo primerov dobre prakse v solinah v Cervii ter zaključila s povzetkom opravljenih ter zaključenih aktivnosti: dveh tehničnih sestankih (Strunjan, Cervia) ter dveh študijskih obiskih solin (Aigues Mortes - Francija, Margherita di Savoia - Italija). V okviru delovnega sklopa 3, Pilotni projekti, so partnerji posamično predstavili svoje aktivnosti. Začela je R. Gasperoni z opisom restavracijskih del na antičnem stolpu Hexagonal Aqueduct. M. Makovec za PP2 (SOLINE d.o.o.) je predstavila gradnjo učne poti na Fontaniggeah, ki naj bi bila končana aprila 2013. L. Kastelic za PP3 (JZ KPS) je opisal potek del v Strunjanskih solinah, in sicer gradnjo mostu ter nasipa. Kot zadnji je za Park Delta del Po pilotni projekt predstavil G.Benelli, in sicer obnovitvena dela na stavbi Torre Rossa v solinah v Comacchiu. Predstavnici

podjetja Atlantide, ki je bilo izbrano za izvedbo didaktičnih delavnic v posamičnih solinah, sta predstavili delavnice ter izdelane delovne liste, ki jih bodo udeleženci izpolnjevali med samim izvajanjem delavnic. Delavnice so razdelili v tri sklope: naturalistični, produktivni ter umetniški. Zaradi različnih dejavnikov so delavnice prilagodili vsakemu območju posebej. Vsak partner bo na svojem območju moral v poletnih mesecih organizirati poletni kamp. Giancarlo Malacarne je v imenu odgovornega partnerja, Delta 2000, za delovni sklop 4 predstavil potek te aktivnosti. Projektni partnerji naj bi do konca aprila definirali datum študijskih obiskov v posameznih območjih za pripravo skupnega koledarja, ki ga bo izdal PP4 (Delta 2000). V zadnjem delu srečanja so se projektni partnerji dogovorili glede izdaje zgibank in letakov, za katere je odgovorni vodilni partner. Dogovorili so se glede zunanjega videza ter predvsem o vsebinah zgibanke.

15.3.2013 so projektni partnerji obiskali Krajinski park Strunjan. Ujeli so trenutek postavitve mostu. Po ogledu KPS, ki ga je vodil L. Kastelic, so se odpravili na Fontanigge, kjer so si ogledali gradnjo učne poti. Območje jim je predstavila M. Makovec. Kasneje so se odpravili še na severno stran Krajinskega parka Sečoveljske soline, na Lero. Ogledali so si multimedijski center in maketo solin ter Thalasso Spa Lepa Vida.

V okviru projekta Saltworks smo v Krajinskem parku Sečoveljske soline postavili novo učno pot.Projekt Saltworks deluje v okviru Programa Čezmejnega sodelovanja SLOVENIJA – ITALIJA 2007-2013. V projektu sodelujejo 4 soline, ki se nahajajo na programskem območju med Italijo in Slovenijo: soline v kraju Cervia, soline v kraju Comacchio, Sečoveljske in Strunjanske soline.Projekt traja 30 mesecev in je namenjen vrednotenju, razvoju in promociji solin preko določitve dobrih praks za koriščenje območij in infrastruktur. Kot pilotni projekt v Krajinskem parku Sečoveljske soline, smo uredili nov dostop za obiskovalce na območju Fontanigge, skladen z okoljem in dostopen s strani vseh. Poleg tega smo v okviru projekta organizirali delavnice za šole in univerze, izmenjavo profesorjev in usposabljanje le-teh. Ne nazadnje pa projekt omogoča širjenje rezultatov preko skupnih pobud (spletne strani, brošure, organizacija skupnih dogodkov). Skupna vrednost projekta je 1.260.000,00 EUR, projekt pa


Učna pot Saltworks na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik).Predstavitev projekta učne poti Saltworks na Fontaniggeah (Foto: L. Kastelic).

se bo zaključil predvidoma aprila 2014. Učna pot je lesen mostovž, dolg približno kilometer, ki se

nadaljuje po obstoječem nasipu. V prihodnosti bomo ob poti postavili tudi informativne table namenjene obiskovalcem. Otvoritev poti je bila v letu 2014. Podžupanja občine Piran Meira Hot in direktor podjetja Soline Pridelava soli d.o.o. Klavdij Godnič sta 24.6.2014 odprla sprehajalno pot na območju Fontanigge. Pot v skupni dolžini skoraj 2 km, deloma poteka po lesenem mostovžu nad solinskimi bazeni in se nadaljuje po zemeljski, utrjeni poti. Ob tej priložnosti je bila izvedena tudi tiskovna konferenca , ki je potekala na plovilih, in na kateri so bili predstavljeni projekti, ki se izvajajo v Krajinskem parku Sečoveljske soline.

Med 9. in 14. avgustom 2013 smo v sodelovanju z Zavodom Egea izvedli poletni kamp, ki se ga je udeležilo 13 študentov biologije.

27.8.2013 in 28.8.2013 smo izvedli izobraževanje za učitelje osnovnih šol.

25.9.2013 smo v MMC na Leri izvedli likovno delavnico, ki se jo je udeležilo 21 otrok OŠ Sečovlje.

Tako, kot vsako jesen, je tudi v letu 2013 v Strunjanu od petka 9. novembra do nedelje 11. novembra potekal praznik kakijev. V okviru praznika kakijev se je v posebej postavljenem šotoru odvijala tudi prireditev “Okus po soli”. Obiskovalci

prireditve bodo lahko brezplačno okušali jedi, novo olje, oljke ter spoznali zgodovino območja. Skupna nit razstavljalcev je Piranska sol.

Prireditev je bila sofinancirana v okviru projekta Saltworks, ki deluje v okviru Čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. V projektu sodelujejo 4 soline, ki se nahajajo na programskem območju med Italijo in Slovenijo: soline v kraju Cervia, soline v kraju Comacchio, Sečoveljske in Strunjanske soline.

Prireditev, je bila posvečena predvsem soli, okoljskim značilnostim, ki zaznamujejo ta območja, pomenu biotske

Odprtje poti Saltworks na Fontaniggeah (Foto: A. Grbec).Likovna delavnica za otroke v okviru projekta Saltwork (Foto: L. Kastelic).


Karl Falkenberg (Foto: A. Sovinc). Predstavitev modela KPSS I. Škornika na konferenci Adriatic Flyway v Albaniji (Foto: P. Bečka).

raznovrstnosti ter trdnemu delu in ljudskih običajih teh območij. »Okus po soli« je bil dogodek namenjen osveščanju krajevnih prebivalcev o okoljskem, gospodarskem in kulturnem pomenu dediščine solin.

HABIT-CHANGEV letu 2013 smo uspešno zaključili tudi s projektom

HABIT-CHANGE.5. marca 2013 je bila na sedežu Stalnega predstavništva

Nemčije pri Evropski uniji v Bruslju predstavitev rezultatov in priporočil projekta HABIT-CHANGE.

Program je obsegal tri vsebinske sklope; v prvem delu sta bili poleg pozdravnih nagovorov ključni predstavitvi generalnega direktorja Direktorata za okolje pri Evropski komisiji Karla Falkenberga, ki je izpostavil pomen ukrepov za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam za naravo, pa tudi za ljudi in rezultatov projekta, ki jih je prikazal Sven Rannow, predstavnik vodilnega projektnega partnerja (Leibnitz Institute, Dresden). V drugem sklopu so bili na primerih iz projektnih območij predstavljeni praktični rezultati projekta; v tem delu je bil kot model izbrano tudi območje KPSS, ki ga je predstavil vodja parka Andrej Sovinc. Ta je sodeloval tudi v tretjem sklopu, panelni diskusiji, kjer sta se mu pridružila še predstavnika Evropske komisije in projektne skupine projekta HABIT-CHANGE ; skupaj z okoli 40 udeleženci dogodka so govorili o tem, kako naj bi upravljali zavarovana območja in območja Natura 2000 v času spreminjanja podnebja in kakšno podporo pri tem potrebujemo na nacionalni ravni in na ravni Evropske unije.

Priprave na predstavitev v Bruslju so bile izvedene tudi na

7. sestanku partnerjev projekta HABIT-CHANGE, ki je potekal v Bolzanu (Italija) med 18. in 21. februarjem 2013. KPSS je na tem sestanku zastopal vodja parka.

OSTALI PROJEKTIKonec oktobra 2013 smo zaključili s štetjem vranjekov

na prenočišču pred Sečoveljskimi solinami. Na mrojektu SIMARINE namreč sodelujemo kot podpornik projekta in izvajalec monitoringa vranjekov na prenočiščih.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je v sodelovanju s Krajinskim parkom Sečoveljske soline ter društvom Morigenos 15.1.2014 izvedlo prireditev “Čudovito morje”. Kot je povedala Bia Rakar iz Društva za opazovanje in proučevanja ptic Slovenije, je dogodek namenjen vsem ljubi-teljem morja in morskih živali. Premierno je bil predstavljen 13 minutni film o sredozemskem vranjeku. Drugi del dogodka, ki se je v multimedijski dvorani Krajinskega parka Sečoveljske soline pričel po predstavitvi filma, je bila še predstavitev knjige Vranjek “Ari in njegovo prvo potovanje”. Po uvodnih prebranih odlomkih pravljice, ki jih je brala Vanesa Bezlaj, mlada ornitologijna iz Medvod, sta se občinstvu predstavili še avtorici knjige pisateljica Petra Vrh Vrezec in ilustratorka Kristina Krhin. Druženje smo zaključili s člani društva Morigenos, ki so nam predstavili delfine v slovenskem morju.

Od 30.9.2014 doo 03.10.2014 je v mestu Drač v Albaniji potekala “Druga mednarodna konferenca Adriatic Flyway”, ki se je je udeležil tudi strokovni sodelavec KPSS I. Škornik s prispevkom “Securing favorable ecological status of species and Habitats and traditional Salinas: visitor management and salt-production process and Sečovlje Salina Nature Park”, s katerim smo želeli predstaviti model trajnostnega upravljanja zavarovanega območja.

Zadnji delovni dan so bile organizirane tudi delavnice, 3.10.2014 pa je bil organiziran celodnevni izlet, kjer smo si v glavnem ogledali Narodni Park Karavasta.

V okviru projekta LIFE smo se 25.10.2013 v kraju Fiumicello


Predstavitev LIFE MANSALT projekta na Ariawet2000 v Italiji (Foto: I. Škornik). Posvet Sredozemski dan obale v Kopru (Foto: I. Škornik).

v Italiji udeležili konference “Monitoring favne na območjih Adriawet2000” istoimenskega projekta. KPSS sicer ni partner tega projekta, vendar smo zaradi tematike na omenjeni prireditvi z rollupi predstavili projekt LIFE MANSALT.

Partnerji so predstavili projekt ter željo po širitvi na druga območja severnojadranskih mokrišč, kamor nedvomno sodijo tudi Sečoveljske soline. Podatkovno bazo, ki so jo predstavili, bomo testno preizkusili tudi mi v KPSS.

Udeležili smo se strokovnega posveta “Sredozemski dan obale”, ki je potekal v Pretorski palači v Kopru. Na posvetu je I. Škornik predstavil model upravljanja KPSS. Slovensko okoljsko ministrstvo je dogodek obeležilo 18.9.2013, z organi-zacijo posveta v Kopru. Na dogodku so predstavniki različnih državnih institucij predstavili državne okvirje za upravljanje z obalnim in morskim območjem ter programe, ki bodo v novi finančni perspektivi 2014-2020 omogočali financiranje različnih projektov v povezavi z morjem Namen Sredzemskega dneva obale je krepitev zavesti o pomenu in ogroženosti obale kot naravnega in gospodarskega vira. Poteka vsako leto 25. septembra kot obletnica ratifikacije Protokola o celovitem upravljanju z obalo (ICZM Protokol), ki ga Slovenija leta 2009 ratificirala kot prva sredozemska država.

14.2.2014 smo se udeležili delavnice “Finančna orodja za upravljanje zavarovanih območij”, ki je v okviru projekta

Na ekskurziji v narodnem parku Karavasta v Albaniji. (Foto: I. Škornik)

AdriaWet2000 potekala v Gorici (Italija). Predaval je predstavnik mednarodne organizacije IUCN Dr. James Hardcastle.

Dr. James Hardcastle (Foto: I. Škornik)

Udeleženci mednarodne konference Adriatic FlyWay v mestu Drač v Albaniji. (Foto: P. Bečka)


Čopasta čaplja na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik).


MONITORING PTIC

UVODSoline so z vidika vartva narave pomembna območja.

Predstavljajo enkratna mokrišča z bogato biološko raznoliko-stjo in ni naključje, da so številna med njimi uvrščena tudi v omrežje NATURA 2000.

Sredozemske soline predstavljajo območja, ki so zaradi solinarstva večji del leta pod vodo, kar je v primerjavi z ostalimi sredozemskimi življenjskimi okolji v vročih in sušnih poletjih neprecenljive vrednosti.

Solinarska dejavnost tako v industrijskih kot v tradicionalnih solinah zagotavlja stabilne življenjske razmere slanoljubnim rastlinam in živalim v vodi, na kopnem in v zraku.

Tudi podatek, ki govori, da sredozemske soline redno obiskuje nad 100 različnih vrst ptic, ki pripadajo 18 družinam pove, da so zanje neprecenljivo življenjsko okolje. Približno pol milijona ptic v Sredozemlju redno prezimuje ali je tam na preletu. Več kot polovica teh ptic se pojavlja v solinah.

METODEMonitoring ptic se izvaja tedensko (vsaj enkrat ali bolje

dvakrat v začetku tedna). Pri popisovanju v zimskem času, ko je osebkov veliko, se izvaja štetje vsaj dvakrat ali trikrat tedensko, kjer v popisu sodelujeta vsaj eden ali dva popisovalca.

Kartiranje gnezdilcev se izvaja v gnezdilnem obdobju na celotnem območju KPSS vse dokler se ne evidentira vseh za KPSS pomembnih gnezdilcev. Natančnega popisa in ovrednotenja so deležne naslednje vrste: rumenonogi galeb Larus michahellis, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sternula albifrons, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus,

mali deževnik Charadrius dubius, rumena pastirica Motacilla flava, rjava cipa Anthus campestris, brškinka Cisticola juncidis, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, rdečenogi martinec Tringa totanus in duplinska kozarka Tadorna tadorna.

Popisno obdobje je obdobje tekočega leta ali več let. Podatke primerjamo s podatki preteklih let ali obdobij.

Pri vnašanju podatkov mnitoringa neposredno na terenu, smo vse od leta 2007 do sedaj uporabljali dlančnike (HP iPAQ 6915, HTC HD in SCC SC 800) z GPS sprejemnikom ter program Pocket Bird Recorder. Za vnos, shranjevanje in obdelavo podatkov pa programsko opremo Wildlife Recorder. V začetku lanskega leta smo Samsung Galaxy Note zamenjali z novejšim androidnim telefonom Samsung Galaxy S4 Active.

Samsung Galaxy S4 Active smo kupili s sredstvi iz projekta CLIMAPARKS in nam bo v pomoč pri delu na projektu. Razlog za nabavo tovrstnega telefona je predvsem v programu Nature Lister, ki ga od začetka leta 2012 pri svojem delu na terenu uporabljamo tudi mi. Nature Lister je resna nadgradnja prejšnjega Pocket Bird Recorderja in omogoča vrsto funkcij, ki so povezane s sposobnostjo novejših androidnih telefonov.

Rezultati monitoringa (spremljanja) v KPSS so predstavljeni v poročilih o monitoringu v KPSS za posamezno leto ali obdobje.

Popisno območje je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) s toponimi. Toponimi so ustrezno poimenovana območja Sečoveljskih solin in označena s kodo, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako da je možna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim in obratno.

Občasno smo na obravnavanem območju izvedli tudi nesistematični lov z mrežami in obročkanje ptic. Pri nekat-

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DECURE MONITORINGA 2013 8 11 38 96 80 94 65 8 64 10 74 65URE MONITORINGA 2014 30 35 50 71 60 45 53 46 43 55 38 74

0

20

40

60

80

100

120

Število ur monitoringa ptic za obdobje (2013-2014).


erih ciljnih vrstah (beločeli deževnik, polojnik, sabljarka ter navadna in mala čigra) smo nadaljevali z označevanjem z zanje posebej izdelanimi barvnimi obročki, na katerih je tudi koda.

Pri izdelavi distribucijskih in drugih kart smo uporabili programa DMAP in DMAP Digitizer. Pri statistični obdelavi podatkov smo si pomagali s programi Biodiversity Pro, TRIM, BioToolKit. Pri interpretaciji le-teh pa smo upoštevali temeljno delo s tega področja »Measuring Biological Diversity«, avtorice A. E. Magurran (2004).

Tudi v letu 2013 in 2014 smo nadaljevali z zbiranjem neobjavljenih podatkov.

V letu 2013 smo opravili 613 ur monitoringa, v letu 2014 pa 600 ur.

Zbiranje gnezditvenih podatkov

Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V obdobju od 2012 do 2014 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini, primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Od skupno 787 kvadratov velikosti 100 x 100 m, je nekaj manj kot 500 primernih za gnezdenje. Pri delu na terenu smo občasno uporabljali tudi plovilo, ki smo ga pridobili v okviru projekta CLIMAPARKS. Podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo GPS sprejemnika, smo prav tako prenesli v popisno mrežo 100 x 100 m, ali pa smo jih uporabili za izdelavo konkretnih najdišč gnezd posameznih vrst ptic.

Kvantitativne popise dopolnjujejo rezultati v okviru rednega tedenskega monitoringa, ki se v okviru upravljanja s Sečoveljskimi solinami izvaja na območju KPSS.

Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2014 nabrala množica podatkov o preletnikih, prezimovalcih ter podatkov pred in po gnezditvi. Za obdobje 1983–2004 so podatki zbrani bolj ali manj sistematično. Od leta 2004 do 2014 so podatki rezultat izvajanja rednega tedenskega monitoringa ptic na popisnem območju.

Zbiranje negnezditvenih podatkov

Tudi izven gnezditvenega obdobja smo redno popisovali na celotnem območju Sečoveljskih solin. Pri spremljanju pojavljanja vrst, ki se zadržujejo na odprtem (vodne površine, nasipi, suhi bazeni, travniki ...), smo uporabljali različne optične pripomočke (daljnogledi, teleskopi ...) in naprave za digitalno zajemanje slike (digitalni fotoaparati). Pri težje odkrivnih vrstah pevk (penice, trstnice ...), smo sliko preletnega in pognezdit-venega dogajanja dobili iz podatkov o ulovu ptic z mrežo.

Lov in obročkanje ptic

Lov in obročkanje ptic smo na območju Sečoveljskih solin izvajali predvsem v namene proučevanja pojavljanja težje odkrivnih vrst na obravnavanem območju. Naključno smo lovili

tudi na drugih lokacijah znotraj obravnavanega območja. V ta namen smo na območju Stojb v okviru projekta CLIMAPARKS postavili obročkovalsko postajo. V obdobju 2013 do 2014 smo na območju Stojb na Fontaniggeah redno lovili v jesenskem in spomladanskem času, na drugih območjih solin pa zgolj priložnostno. Nekatere ciljne vrste (beločeli deževnik, mala in navadna čigra, polojnik in sabljarka), smo lovili s posebnimi vzmetnimi pastmi ali z vršami. Ulovljene ptice smo sistematično označevali z barvnimi in kovinskimi obročki.

Statistična obdelava podatkov

Vrstno diverziteto smo v tem delu izračunali s Simpsonovim in Shannon-Wiennerjevim indeksom, ki poskušata opredeliti povezavo števila osebkov neke vrste znotraj skupnosti vseh obravnavanih vrst in njihovega števila.

Shannon–Wienerjev diverzitetni indeksShannon–Wienerjev diverzitetni indeks je najbolj razširjena

mera za diverziteto. Na osnovi tega indeksa je mogoče interpretirati tudi pestrost območja ali neke skupnosti. Višja je vrednost H’, večja je pestrost. Funkcijska vrednost H’ bo enaka nič, kadar bodo v vzorcu organizmi ene same vrste, maksimum pa bo dosegla tedaj, ko bo imela vsaka izmed S vrst enako število osebkov.

Kadar nas zanima, kako so podatki o abundanci ali obilju porazdeljeni po posameznih vrstah (in /ali habitatih), govorimo o enakomernosti porazdelitve osebkov med vrstami (ali po vrstah), ki jo lahko izrazimo z indeksi vrstne poravnanosti. Različne indekse poravnanosti je najlažje računati z diver-zitetnimi (Hillovimi) števili. Kadar imajo vse vrste iz vzorca enaka obilja, bo indeks vrstne poravnanosti največji. Njegova vrednost pa se bo zmanjševala, kadar bodo vrstne abundance različne. Računanje indeksa poravnanosti, ki smo ga uporabili, navaja Pielou (1984) kot razmerje E = H / log( S ).

Diverzitetni indeks smo izračunali po naslednji enačbi:H = - S pi ln ( pi ), kjer je:H’ - diverzitetapi - delež taksona i v vzorcu (relativna obilja, abundance)S - število vseh opaženih vrst na obravnavanem območjuShannonova entropija določa, koliko informacije v povprečju

pridobimo pri meritvi določene količine. Določa količino negotovosti, ki jo imamo o količini, preden jo izmerimo. Za izračun smo uporabili naslednjo formulo:

H = - S pi log2 ( pi ) pi = verjetnost za i dogodkov.

Simpsonov indeksPogosto uporabljene mere diverzitete temeljijo na

Simpsonovem indeksu D, ki ocenjuje verjetnost, da dve naključno izbrani enoti pripadata isti vrsti: D = S pi2

Indeks, ki ga je prvi razvil Simpson leta 1949, opredeljuje tri različne načine raziskave. Prvi korak za vse tri je izračun Pi, ki predstavlja število osebkov določene vrste, deljeno s skupnim številom evidentiranih organizmov.

1. Simpsonov indeks: D = sum (Pi 2)Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka


v skupnosti spadata v isto kategorijo (npr. vrsto). Pri tem 0 predstavlja neskončno raznolikost, 1 pa nobene raznolikosti. To pomeni, da večja kot je vrednost D, manjša je raznolikost.

2. Simpsonov indeks raznolikosti: 1 - DPredstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v

skupnosti spadata v različne kategorije (npr. vrste). Vrednost tega indeksa se prav tako giblje med 0 in 1, vendar je v tem primeru ob večjem vzorcu raznolikosti večja vrednost, kar je bolj smiselno. V tem primeru predstavlja indeks verjetnost, da bosta dva naključno izbrana osebka v vzorcu pripadala dvema različnima vrstama.

3. Simpsonov vzajemni index: 1 / DPredstavlja število enakih kategorij (npr. vrst), ki tvorijo

Simpsonov indeks. Vrednost tega indeksa se začne z 1, ki je najmanjši možni rezultat. Ta rezultat predstavlja skupnost z eno samo vrsto. Višja kot je vrednost, večja je raznolikost. Največja vrednost je število vrst v vzorcu (če obstaja pet vrst v vzorcu, je najvišja vrednost 5).

ANOSIMPodobnost določenih skupin (časovna obdobja, območja,

habitatni tipi, združbe, odseki ...) smo preverili s pomočjo analize podobnosti (ANOSIM). Ta določa način preverjanja, ali obstaja statistično pomembna razlika med dvema ali več skupinami vzorčenja (Clarke & Green, 1988). Če sta dve skupini vzorčnih enot res različni v svoji vrstni sestavi, potem bi morale biti razlike med skupinami večje od tistih znotraj

skupine. Anosim (R) temelji na razliki povprečnih rangov med skupinami (r_B) in znotraj skupine (r_W):

R = (r_B - r_W) / (N (N-1) / 4)ANOSIM generira vrednosti R, ki ležijo med -1 in 1, vrednost

nič predstavlja nulto hipotezo (ni razlik med serijo vzorcev). Gre za primerjavo R vrednosti skupin, s katero merimo, kako ločene so skupine na lestvici od 0 (ni mogoče ločevati) do 1 (vse podobnosti znotraj skupine so manj kot katera koli podobnost med skupinami). Rezultat nam pove, kakšna je razlika med skupinami. Če je podobnost znotraj skupine večja kot pa med skupinami, bo R>0. V ekoloških združbah je redko R<0. Če je R=0, razlik med skupinami ni.

Bray-Curtisov koeficient podobnostiPodobnost v vrstni sestavi toponimov in pogostosti pojav-

ljanja posameznih taksonov ptic na posameznih vzorčnih mestih in (ali) v določenem časovnem obdobju, smo vrednotili z multivariantno klastrsko analizo (Pielou, 1984).

Posamezna območja (toponime) smo glede na prisotnost in pogostost vrst primerjali s pomočjo Bray-Curtisovega indeksa podobnosti. Vsakemu paru območij smo določili indeks podob-nosti, s katerim smo ocenili podobnost abundanc ptičjih vrst.

Indeks podobnosti predstavlja vrednost med 0 in 100 %. Če toponima nimata skupne niti ene vrste, je indeks podobnosti enak 0 %. Če pa so v toponimih prisotne enake vrste z enako abundanco, je indeks podobnosti enak 100 %. Toponimi, ki so si najbolj podobni, tvorijo klastre (skupine).

Območje FontaniggeObmočje Lere


Klastre smo predstavili s pomočjo diagrama drevesaste struk-ture - dendrograma. Isto analizo smo naredili tudi po letih za obdobje 1983-2014.

Za vse statistične analize smo uporabili računalniški program BioDiversity Proffesional 2.0.

TRIMPri pomembnih gnezdilkah smo oceno populacijskega trenda

na območju Sečoveljskih solin izračunali s pomočjo programa TRIM - Trends and Indices for Monitoring data, različica 3.54, ki je bil izdelan posebej za računanje indeksov in trendov. Program pretvori multiplikativen celoten naklon v eno izmed naslednjih šestih kategorij trenda (kategorija je odvisna od naklona in njegovega 95 % intervala zaupanja – naklon ± 1.96 SE naklona): velik porast, zmeren porast, stabilen, nezanesljiv, zmeren upad in velik upad števila preštetih osebkov/gnezd/

parov (poenostavljeno populacije proučevane vrste). Trend praviloma lahko izračunamo po približno petih zaporednih popisih, zato je v primeru obravnavanega monitoringa to mogoče v glavnem le za vrste, ki jih spremljamo vsako leto.

Rezultati in razprava

Zbrani so bili vsi že objavljeni podatki in številni še neobjavljeni iz osebnih ornitoloških beležnic. Nekaterih podatkov, kljub želji, nismo uspeli pridobiti. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2014 nabrala množica podatkov iz obdobja prezimovanja (od novembra do marca), spomladanske selitve (marec-maj), gnezditvenega obdobja (maj–julij), pognezditvenega obdobja (julij in avgust) in podatki

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

ALTO

COLO

MBE

RA

CORS

OLO

NG

O

CURT

O-P

ICHE

TTO

DRAG

ON

JA

DRU

GO

IZHL

APEV

ANJE

FON

TAN

IGG

E

GIA

SSI-C

URT

O

IZLI

V

KAN

AL C

URT

O

KAN

AL G

IASS

I

KAN

AL G

RAN

DE

KAN

AL L

ERA

KAN

AL P

ICHE

TTO

KAN

AL S

V. JE

RNEJ

A

KRIS

TALI

ZACI

JA

LETA

LISC

E

LIFE

MAL

A LA

MA

MEZ

ZAN

A

MO

RJE

PRED

FO

NTA

NIG

GEA

MI

MO

RJE

PRED

LER

O

OB

MO

RJU

PICC

IA

PRED

RAKC

I

PRVO

IZHL

APEV

ANJE

RAKC

I

RUDN

IK-K

ORE

A

SKAN

SEN

SKO

LJCI

SCE

SLAN

A TR

ATA

STO

JBE

TRET

JE IZ

HLAP

EVAN

JE

VELI

KA L

AMA

Število vrst po mesecih in območjih 2014

DEC

NOV

OKT

SEP

AVG

JUL

JUN

MAJ

APR

MAR

FEB

JAN

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

ALTO

COLO

MBE

RA

CORS

OLO

NG

O

CURT

O-P

ICHE

TTO

DRAG

ON

JA

DRU

GO

IZHL

APEV

ANJE

GIA

SSI-C

URT

O

IZLI

V

KAN

AL C

URT

O

KAN

AL G

IASS

I

KAN

AL G

RAN

DE

KAN

AL L

ERA

KAN

AL P

ICHE

TTO

KAN

AL S

V. JE

RNEJ

A

KRIS

TALI

ZACI

JA

LETA

LISC

E

LIFE

MAL

A LA

MA

MEZ

ZAN

A

MO

RJE

PRED

FO

NTA

NIG

GEA

MI

MO

RJE

PRED

LER

O

OB

MO

RJU

PICC

IA

PRED

RAKC

I

PRVO

IZHL

APEV

ANJE

RAKC

I

RUDN

IK-K

ORE

A

SKAN

SEN

SLAN

A TR

ATA

STO

JBE

TRET

JE IZ

HLAP

EVAN

JE

VELI

KA L

AMA

Število vrst po mesecih in območjih 2013

DEC

NOV

OKT

SEP

AVG

JUL

JUN

MAJ

APR

MAR

FEB

JAN

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst po območjih (toponimih) v posameznih mesecih v letu 2013.

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst po območjih (toponimih) v posameznih mesecih v letu 2014.


iz obdobja jesenske selitve (september–november).Zbrali smo 29.991 favnističnih podatkov (podatek = zapis

o določeni vrsti, na določenem kraju, ob določenem času), ki govorijo o 1.240.400 opazovanih osebkih.

Skupaj je evidentiranih 299 vrst ptic, ki so bile v obdobju 1870–2014 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat. Od vseh registriranih vrst je kar 87 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega je kar 30 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev (Škornik, 2012).

V obdobju 2013–2014 je bilo zabeleženih 196 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 182 vrst, na območju Lere pa 94 vrst ptic.

V letu 2013 je bilo opaženih 176 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 161 vrst, na območju

Lere pa 78 vrst ptic. V letu 2013 je bila največkrat opazovana vrsta mlakarica

s 183 zapisi, sledita mu rumenonogi galeb Larus s 134 zapisi ter polojnik s 119 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2013 je rumenonogi galeb s 34.155 registriranimi osebki, sledita mu kmečka lastovka z 10.205 registriranimi osebki ter mlakarica s 6.530 osebki.

V letu 2014 je bilo opaženih 164 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 149 vrst, na območju Lere pa 65 vrst ptic.

V letu 2014 je bila največkrat opazovana vrsta mlakarica z 73 zapisi, sledita mu polojnik galeb z 65 zapisi ter velika bela čaplja z 61 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2014 je rumenonogi galeb z 23.966 registriranimi osebki, sledita mu mlakarica s 4.215 registriranimi osebki ter duplinska kozarka z 2.570 osebki.

V letu 2014 je bila opažena 1 nova vrsta za območje Sečoveljskih solin–sveti ibis Threskiornis aethiopicus. 8.5.2014 je 4 osebke v letu nad solinami opazoval A. Sovinc.

Lov in obročkanje ptic na območju Stojb poteka v okviru rednega dela monitoringa ptic v KPSS ter projekta CLIMAPARKS, s pomočjo katerega smo lovišče opremili tudi z montažno lopo za 2 obročkovalca.

V 15 lovnih dnevih v letu 2013, v katerih je sodelovalo 6 obročkovalcev, je bilo ujetih in obročkanih 1.828 ptic, ki so pripadale kar 39 različnim vrstam.

V marcu 2014 smo na območju Stojb pričeli z rednim lovom in obročkanjem ptic. V 79 lovnih dnevih v letu 2014, v katerih je sodelovalo 10 obročkovalcev, je bilo ujetih in obročkanih 2.322ptic, ki so pripadale kar 56 različnim vrstam.

Ciljne vrste (polojnik, beločeli deževnik, sabljarka, mala in navadna čigra) smo zaznamovali tudi z barvnimi obročki.

Vrstna pestrost

Uporaba diverzitetnih meril je med zoologi povsem običajna. Zoocenološke raziskave so najpogosteje omejene na posamezne populacije organizmov ali taksonomske skupine različnih ravni. Večinoma gre za ugotavljanje razmerja med vrstami in številom osebkov, ki spadajo k posamezni vrsti. Pri večini diverzitetnih indeksov se število osebkov pojavlja kot ključni vhodni podatek. Ena od temeljnih nalog pri opisovanju in označevanju biotskih skupnosti je opredelitev in interpre-tacija razmerja med številom vrst, ki dano cenozo sestavljajo, in porazdeljenostjo njihovih osebkov (Robič, 2000).

Intenzivna raba prostora s strani človeka povzroča njegovo fragmentacijo, posledica pa so neposredni in posredni konflikti z organizmi, ki tekmujejo z ljudmi za preostale polnaravne površine.

Sečoveljske soline so nastale na nekdanjih naplavinah reke Dragonje in so delo človeških rok. Pred posegom v ta prostor je bilo obsežno izlivno območje reke prepredeno z različnimi, med seboj bolj ali manj naravno povezanimi habitati. Fragmentacija habitatov je skoraj vedno v povezavi z vplivom na naravne procese ter z gospodarsko dejavnostjo v nekem

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC2013 61 36 70 97 64 33 47 71 47 70 54 462014 49 57 68 63 62 27 25 60 46 59 50 38

0

20

40

60

80

100

120

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DECFONTANIGGE 2014 35 38 54 57 39 24 24 55 40 49 37 33LERA 2014 20 25 21 17 14 7 2 7 15 22 19 12

0

10

20

30

40

50

60

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DECFONTANIGGE 2013 49 24 59 81 54 26 44 68 40 58 39 32LERA 2013 21 11 25 38 26 11 9 11 19 29 25 21

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Število vrst po mesecih za območji Lere in Fontanigge v letu 2014.

Število vrst po mesecih za območji Lere in Fontanigge v letu 2013.

Število vrst v KPSS po mesecih za leto 2013 in 2014.


prostoru. Z več stoletnimi posegi v nekdanjo delto reke Dragonje in s preoblikovanjem površine v eksploatacijska polja, ki so zagotavljala začetek solinarske dejavnosti, je v omenjenem prostoru prišlo do fragmentacije območja na manjše dele. Z izgradnjo nasipov, kanalov in bazenov je bilo izlivno območje razdeljeno na več manjših in funkcionalno različnih površin, ki so se z leti spreminjale. Kar nekajkrat je celotno območje Sečoveljskih solin poplavila reka Dragonja, zato so jo preus-merili v nekdanji kanal Sv. Odorika, kjer teče še danes. Dolga desetletja in stoletja so v njih vladale razmeroma podobne

ekološke razmere, ki pa so se z opustitvijo solinarstva pričele nedvomno spreminjati. Nekdaj obsežne vodne površine so se ponekod izsušile, na polsuhih in suhih bazenih so se pričeli razraščati številni halofiti in spreminjala se je vrstna sestava organizmov, med njimi tudi ptic (Škornik, 2012).

Pri interpretaciji vrstne pestrosti smo uporabili podatke zadnjih 10 let rednega tedenskega monitoringa, ki se je izvajal v KPSS in sicer od 1.1.2003 do 31.12.2012. V tem obdobju je bilo ugotovljenih 251 vrst, od tega je 66 vrst naključnih. Linearni trend za zadnjih 10 letih kaže na rahel porast števila

Vrednosti ANOSIM (R=0.5644598) izračunane po letih za obdobje 1983-2014.

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzorčna obdobja od 1983 do 2014.


opazovanih vrst (TRIM = p<0,05), medtem ko je izračun trenda števila opazovanih osebkov nezanesljiv. (Škornik, 2013)

Primerjava dveletnega obdobja 2013-2014 s petletnim obdobjem kaže, da je bilo 51 vrst ugotovljenih samo v obdobju 2008-2012, medtem ko je bilo samo v obdobju 2013–2014 le 12 takih vrst. Med njimi so nove in redke vrste.

Za območje Fontanigge je bilo v obdobju 2013-2014

ugotovljenih kar 182 (92,8 %) od skupaj 196 ugotovljenih vrst, medtem ko smo na Leri našteli le 94 (47,9 %) vrst ptic.

95 vrst je bilo registriranih le na Fontaniggeah, medtem ko je bilo 7 vrst opaženih samo na Leri. Pestrost ptic je na Leri v primerjavi s Fontaniggeami manjša, kar ne preseneča. Do podobnih rezultatov je prišel tudi Škornik v Favnističnem in ekološkem pregledu ptic Sečovelskih solin, kjer trdi, da

0

0.2

0.4

0.6

0.8

1

1.2

1.4

1.6

0

2

4

6

8

10

12

14

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

Simpsons Diversity (1/D) Shannon H' Log Base 10.

0

50000

100000

150000

200000

250000

020406080

100120140160180200

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

Število vrst Število osebkov

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

0

0.1

0.2

0.3

0.4

0.5

0.6

0.7

0.8

Shannon J'

Število vrst in število osebkov od 1983 do 2014.

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna leta od 1983 do 2014.

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna leta od 1983 do 2014.


se je zaradi postopnega spreminjanja ekoloških razmer na območju Sečoveljskih solin v zadnjih desetletjih spremenila več kot polovica vrstne sestave združbe ptic med Lero in Fontaniggeami (Škornik, 2012).

Zanimiva je primerjava indeksa podobnosti zadnjih 8 let, ki kaže na visok odstotek podobnosti v primerjavi s prejšnjimi obdobji oz. leti, kar lahko iščemo najverjetneje tudi v dejstvu, da se zadnje desetletje načrtno upravlja s tem prostorom (vodni režimi, naravovarstveni pogoji ...), medtem, ko so bile prej soline prepuščene vremenskim in drugim neprilikam. Prav tako so v porastu tudi diverzitetni indeksi, zaznana pa je tudi večja poravnanost, kar kaže, da imajo vse vrste iz vzorca enaka oz. podobna obilja.

Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo

Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. Od leta 2010 do leta 2013 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Od skupno 787 kvadratov velikosti 100 x 100 m, jih je nekaj manj kot 500 primernih za gnezdenje.

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo do konca leta 2014 evidentiranih 54 vrst gnezdilcev, od tega jih le 25 vrst gnezdi v solinah. Redno jih gnezdi 39 vrst, občasno jih gnezdi še 6 (Škornik, 2012).

Od vseh gnezdilcev je 10 nacionalno pomembnih vrst. To so vrste, ki imajo na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) 10 % ali več celotne nacionalne populacije. Osem vrst smo izbrali za cilnje vrste in sicer: duplinsko kozarko Tadorna tadorna, polojnika Himantopus himantopus, sabljarko

Recurvirostra avosetta, beločelega deževnika Charadrius alexandrinus, rdečenogega martinca Tringa totanus, malo čigro Sternula albifrons, navadno čigro Sterna hirundo in brškinko Cisticola juncidis.

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2013 evidentiranih 37 vrst gnezdilcev, v letu 2014 pa le 32 vrst, toliko jih je namreč gnezdilo na območju solin. Gnezdilcev iz vplivnega območja nismo popisovali. Skupaj je bilo v obdobju 2013-2014 evidentiranih 41 gnezdečih vrst.

V letu 2014 se je med gnezdilci spet pojavil rečni galeb Chroicocephalus ridibindus, ki je že gnezdil leta 2010. Par teh ptic je spet gnezdil na zaraščenem otočku na območju Life. Najdeno je bilo gnezdo z jajci, ki pa je kasneje propadlo zaradi močnih nalivov in dviga vodne gladine.

Na območju Alto je v letu 2013 in 2014 gnezdila tudi liska Fulica atra. Opaženi so bili tudi speljani mladiči.

V letu 2013 je bilo najdenih 528 gnezd, v letu 2014 pa 275 gnezd različnih vrst. Skupaj je bilo v obdobju 2013–2014 najdenih 803 gnezd različnih vrst.

Leta 2013 in 2014 je na območju KPSS ponovno gnezdil rdečenogi martinec.

V letu 2014 se je med gnezdilce vrnila brškinka, ki je kot gnezdilka zaradi hudega mraza izginila v letu 2012.

Zanimivo je tudi opazovanje pojočega samca rjave penice Sylvia communis v Stojbah.

Najzgodnješi gnezdilci so bili labod grbec (21.2.2014), mlakarica (28.2.2014), rumenonogi galeb (20.3.2013), ter beločeli deževnik (26.3.2014).

Sabljarka je v Sečoveljskih solinah od leta 2008 uspešno gnezdi, število gnezdečih parov pa strmo narašča. V gnezditveni sezoni 2014 jih je gnezdilo že skoraj 30 parov.

Število gnezdečih parov polojnika niha, opaziti pa je tudi večja nihanja v posameznih gnezditvenih sezonah, kar je odvisno predvsem od vodnega režima v času gnezditve

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzorčna območja (toponimi) od 1983 do 2014.


0

0.2

0.4

0.6

0.8

1

1.2

1.4

1.6

0

2

4

6

8

10

12

Simpsons Diversity (1/D) Shannon H' Log Base 10.

0

0.1

0.2

0.3

0.4

0.5

0.6

0.7

Shannon J'

0100002000030000400005000060000700008000090000100000

020406080

100120140160

Št. vrst Št. osebkov

Število vrst in število osebkov po območjih (toponimi) za obdobje 1983 do 2014.

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna območja (toponimi) od 1983 do 2014.

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna območja (toponimi) za obdobje 1983 do 2014.

(Škornik, 2012), najverjetneje pa tudi zaradi priseljevanja novih osebkov. Gnezdilni uspeh pri polojniku niha, od slabega do izrednega.

Vrsta, pri kateri smo v obdobju 2013-2014 zabeležili nenaden upad gnezdeče populacije iz 72 parov v letu 2012 na vsega 19 parov v letu 2014. Po podatkih italijanskih kolegov,

naj bi se nekaj podobnega z malo čigro dogajalo tudi v sosednji Italiji. Vzrok za nenaden upad gnezdečih parov, pa zeankrat še ni pojasnjen. Najverjetneje bo treba vzroke poiskati širše v populacijski dinamiki vrste.

Poleg male čigre je zaradi obilnejših padavin ogrožen tudi beločeli deževnik. Ogroženost beločelega deževnika na


območju Sečoveljskih solin je odvisna predvsem od sezonskih vremenskih razmer (uspešne gnezditvene sezone sovpadajo z ugodnimi solinarskimi pogoji – sezonami), ustreznega vodnega režima, primerno ohranjenih gnezdišč, plenilcev ter v manjši meri tudi vznemirjanja v času gnezditve.

V obdobju 2013-2014 jo je še najslabše odnesla navadna čigra. Gnezdilni uspeh je bil izredno slab, saj se je speljala le peščica mladičev. Kljub dokaj stalnemu številu gnezdečih parov, je za slab gnezdilni uspeh kriva predvsem predacija sivih

Gnezditvena zasedenost v obdobju 2013-2014.

81

71 - 80

61 - 70

51 - 60

41 - 50

31 - 40

21 - 30

11 - 20

1 - 10

Vrst v (kvadratih)

Kamera, ki beleži dogajanje na gnezdiščih ciljnih vrst (Foto: I. Škornik).

Gnezdo polojnika (Foto: I. Škornik). Gnezdo sabljarke (Foto: I. Škornik).

vran ter kune belice. Prva predstavlja resno grožnjo gnezdeči populaciji navadnih čiger v KPSS, saj sive vrane pobijajo tudi odrasle osebke na gnezdišču.


J F M A M J J A S O N D

STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 590666 Število opazovanj / Number of Sightings: 1885Prvo / First: 26.9.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 20.12.2014, Colombera (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2014, Ob morju (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014TRIM: Zmeren porast (p <0.05) / Moderate increase (p<0.05)Površina gnezdenja / Breeding Surface: 55 ha% SLO: 50 %

RUMENONOGI GALEBLarus michahellis

Gnezditvena razširjenost rumenonogega galeba (2013-2014). Gnezdenje rumenonogega galeba ter trend populacije v obdobju 1983-2014 (TRIM: zmeren porast, p<0.05).

0

20

40

60

80

100

120

0

50

100

150

200

250

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

št. parov TRIM9 - 17

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Rumenonogi galeb je v KPSS celoletna vrsta. Pogost je v pognezdi-tvenem času, ko se tu zbere nekaj tisoč galebov, sicer je nekaj sto osebkov tu prisotnih čez vse leto.Populacija gnezdečih rumenonogih galebov v KPSS je od leta 2005 strmo padla vse do leta 2010, ko je dosegla svoj minimum. Od takrat število gnezdečih parov rahlo narašča, vendar ne gre pričakovati, da bi se število parov rumenonogih galebov spet sko-kovito povečalo. Vzrok temu gre iskati tudi v dejstvu, da vedno več osebkov gnezdi na poslopjih in strehah mest ter naselij.Kot gnezdilec ni več tako pogost na večjih nasipih, kjer je bil la-hek plen lisicam in kunam belicam. Še vedno gnezdi kolonijsko na osrednjem nasipu Colombere ter na gnezditvenih otokih na Picci, posamič pa tudi na območju Mezzane ter ponekod v ruševinah solinarskih hiš na Fontaniggeah.

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

rumenonogi galeb

2013 2014

Pojavljanje rumenonogega galeba po tednih v obdobju 2013-2014.


!"!"!1*++-+'(*.0"!"!"!#


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 6865 Število opazovanj / Number of Sightings: 815Prvo / First: 23.5.1976 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 30.6.2014, Life (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 25.3.2005, Tretje izhlapevanje (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 6.9.2005, Kistalizacija (Lera, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1976, 1977, 1978, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014TRIM: Močan porast (p <0.01 / Strong increase (p<0.01)Površina gnezdenja / Breeding Surface: 56 ha% SLO: 48 %

NAVADNA ČIGRASterna hirundo

Gnezditvena razširjenost navadne čigre (2013-2014). Gnezdenje navadne čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2014 (TRIM: močan porast, p<0.01).

0

0.5

1

1.5

2

2.5

3

3.5

0

10

20

30

40

50

60

70

80

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

št. parov TRIM25

22 - 24

19 - 21

16 - 18

13 - 15

10 - 12

7 - 9

4 - 6

1 - 3

Frequencies

Na Sečoveljskih solinah redno gnezdi na nasipu območja Curto--Pichetto ter na območju Life Občasno gnezdi tudi drugod, na s halofiti poraščenih nasipih in otokih. Le-ti morajo biti nekoliko dvignjeni nad vodo. Kljub težavam s sivimi vranami in kunami be-licami, ki plenijo na gnezdiščih navadne čigre, pa je populacija pre-cej stabilna, še več, po izračunih TRIM-a zanjo velja močan porast. Zakrbljujoč pa je odstotek speljanih mladičev, ki je zadnjih nekaj let izredno nizek, saj se spelje le nekaj osebkov. Vzrok pa že zgoraj omenjeno plenjenje. Navadna čigra je ena od treh vrst, za katero smo v okviru projekta LIFE MANSALT izdelali desetletni akcijski načrt, ki predvideva vzdr-ževanje stabilne populacije navadne čigre v Sloveniji (najmanj 100 parov), do leta 2017 povečati skupno število gnezdečih parov v Sečoveljskih solinah na 80 parov ter do leta 2022 povečati skupno število gnezdečih parov v Sloveniji na 300 parov, saj navadna či-gra gnezdi tudi v Škocjanskem zatoku. V letih od 2012 naprej je potrebno vzdrževati gnezditveno območje v Sečoveljskih solinah najmanj v obsegu iz leta 2012 ter pred pričetkom gnezdenja za-gotoviti ustrezen vodostaj na zanjo zanimivih območjih za gnez-denje ter vzdrževanje ustreznega vodnega režima, ki kopenskim plenilcem preprečuje dostop do gnezdišč.V obdobju 2013-2014 smo barvno zaznamovali 9 mladičev nava-dne čigre. Zanimiva je najdba tretjeletne navadne čigre na zahodu Italije. Mladič, ki je bil 13.6.2012 označen z belim barvnim obročk-om in kodo SNL na gnezdišču v KPSS, je bil 17.6.2014 opazovan v Bocca di Serchio, Vecchiano-Pisa v Italiji, kjer je najverjetneje tudi gnezdil.V bodoče je potrebno oblikovati standardne metode za proučeva-nje navadne čigre, izdelati načrt in izvajati monitoringe navadne čigre v Sečoveljskih solinah in Sloveniji ter izvajati načrtni lov in obročkanje z barvnimi obročki v znanstvene namene.

Sive vrane pobijajo tudi odrasle navadne čigre (Foto: I. Škornik).


!"!"!"!.*+*.*(*.!"!"!"!#


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 3092 Število opazovanj / Number of Sightings: 568Prvo / First: 18.5.1975 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 9.7.2014, Curto-Pichetto (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 15.4.2004, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.8.1985 (Fontanigge, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1975, 1977, 1983, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01)Površina gnezdenja / Breeding Surface: 47 ha% SLO: 100 %

MALA ČIGRASternula albifrons

Gnezditvena razširjenost male čigre (2013-2014). Gnezdenje male čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2014 (TRIM: močan porast, p<0.01).

0

10

20

30

40

50

60

70

80

0

10

20

30

40

50

60

70

80

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014


22 - 24

19 - 21

16 - 18

13 - 15

10 - 12

7 - 9

4 - 6

1 - 3

Frequencies

V Sečoveljskih solinah prične gnezditi v maju. Gnezdi na nizkih neporaščenih nasipih ali na dnu osušenega solinskega bazena. Stalno gnezdi na območju Curto-Pichetto, skupaj z navadno čigro Sterna hirundo. Občasno na območju Piccie in Mezzane. Zadnja leta redno gnezdi tudi na območju Life, kjer se je ob zagotovitvi ustreznega vodnega režima vzpostavila kolonija, ki šteje tudi do 30 parov. Izjemoma je gnezdi tudi drugod.V gnezditveni sezoni v letu 2014, ko je število gnezdečih malih čiger upadlo na 20 parov, se je del populacije zaradi obilnega de-ževja in poplavljanja gnezdišč na območju Life ter Curto-Pichetto preselila na nasipe Mezzane, kjer je na vrhu približno 30-40 cm vi-sokega nasipa gnezdilo10 parov teh ptic. Tudi njen uspeh speljave je bil izredno nizek, morda najnižji v zadnjih 10 letih.Mala čigra je še ena od treh vrst, za katero smo v okviru projekta LIFE MANSALT izdelali desetletni akcijski načrt, ki predvideva v le-tih od 2012 naprej vzdrževanje stabilne populacije male čigre v Sloveniji (najmanj 50 parov), do leta 2017 povečati skupno število gnezdečih parov v Sečoveljskih solinah na 80 parov, do leta 2022 pa povečati skupno število gnezdečih parov v Sloveniji na 100 pa-rov, saj obstaja velika verjetnost, da bo mala čigra pričela gnezditi kolonijsko tudi v Škocjanskem zatoku. V letu 2014 sta tam namreč gnezdila najmanj 2 para. Najdeno je bilo tudi leglo s tremi jajci.V letih od 2012 naprej je potrebno vzdrževati gnezditveno obmo-čje v Sečoveljskih solinah najmanj v obsegu iz leta 2012 ter pred pričetkom gnezdenja zagotoviti ustrezen vodostaj na zanjo zani-mivih območjih za gnezdenje ter vzdrževanje ustreznega vodnega režima. V letu 2014 smo barvno zaznamovali 3 mladiče male čigre. V letu 2013 pa nobenega. Do sedaj najdb male čigre v tujini ni.

Med pobitimi odraslimi osebki so tudi male čigre (Foto: I. Škornik).


!"!"-+(*+*+'+*+*+-"!"!#


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 8216 Število opazovanj / Number of Sightings: 1091Prvo / First: 1.5.1974, 2. izhlapevanje (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 9.9. 2014, Piccia (Lera, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 12.3.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 10.10.2005, Corsolongo (Fontanigge, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1974, 1976, 1977, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01)Površina gnezdenja / Breeding Surface: 140 ha% SLO: 85 %

POLOJNIKHimantopus himantopus

Gnezditvena razširjenost polojnika (2013-2014). Gnezdenje polojnika ter trend populacije v obdobju 1983-2014 (TRIM: močan porast, p<0.01).

0

5

10

15

20

25

30

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014


22 - 24

19 - 21

16 - 18

13 - 15

10 - 12

7 - 9

4 - 6

1 - 3

Frequencies

Sečoveljske soline so polojnikovo najpomembnejše gnezdišče v Sloveniji, čeravno število gnezdečih parov narašča tudi v NRŠZ. Več deset parov gnezdi v solnih poljih ali na manjših nasipih, ki jih preraščajo slanuše. Gnezdi posamič, večinoma pa kolonijsko, vča-sih v družbi z malimi Sternula albifrons in navadnimi čigrami Sterna hirundo, beločelim deževnikom Charadrius alexandrinus, sabljarko Recurvirostra avosetta in rdečenogim martincem Tringa totanus. Število gnezdečih polojnikov na posameznih območjih Sečovelj-skih solin precej niha, kar je odvisno predvsem od vodnega režima v času gnezditve (Škornik, 2012). Število gnezdečih parov v Sečo-veljskih solinah od leta 1990 raste (TRIM: Močan porast (p <0.01).Stalno gnezdi na območju Life, Alto in pred Muzejem solinarstva, v letu 2014 pa je večina gnezdečih parov gnezdila na Leri (Mezza-na, 1. izhlapevanje). Vzrok temu, da je na Fontaniggeah gnezdila le peščica polojnikov, so gnezdišča brez vode, saj so bili bazeni prepozno zaliti z vodo, kar kaže na neustrezno ravnanje z vodnimi režimi za ptice.V obdobju 2013-2014 smo barvno označili 6 mladičev polojnika.Zanimiva je prva najdba barvno označenega polojnika v tujini. Dne 16.9.2013 je bil v kraju Saline di Comacchio, Ferrara v Italiji opazovan prvoletni osebek z belim barvnim obročkom ter kodo SLCJ. Polojnika smo kot ulovljenega še nespeljanega mladiča označili 7.6.2013 na območju Mezzane.

Kamere so ciljne vrste spremljale tudi ponoči.


!"!.-('.-.*+*+'.-101!"!#


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 1423Število opazovanj / Number of Sightings: 269Prvo / First: 22.5.1961 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 12.8.2014, Slana trata (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 24.2.2006, Velika Lama (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 28.10.2004, (Fontanigge, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1961, 1987, 1989, 1991, 1994, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01)Površina gnezdenja / Breeding Surface: 20 ha% SLO: 100 %

SABLJARKARecurvirosra avosetta

Gnezditvena razširjenost sabljarke (2013-2014). Gnezdenje sabljarke ter trend populacije v obdobju 1983-2014 (TRIM: močan porast, p<0.01).

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

80000

90000

100000

0

5

10

15

20

25

30

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014


8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Sabljarka v Sečoveljskih solinah redno gnezdi od leta 2009 dalje. Število gnezdečih parov pa strmo narašča. Gnezdo si naredi na rastlinskem šopu, kupu alg in morske trave ali pa si v tla izdolbe kotanjico in jo obloži s finejšim gnezdovnim gradivom. Redno gnezdi na območju Life, v letu 2014 pa je večina gnezdečih parov gnezdila na Leri (Mezzana, 1. izhlapevanje). Vzrok temu, da je na Fontaniggeah gnezdila le peščica sabljark je isti, kot pri poloj-niku. Gnezdišča so bila brez vode, saj so bili bazeni prepozno zaliti z vodo, kar kaže na neustrezno ravnanje z vodnimi režimi za ptice.V obdobju 2013-2014 smo barvno označili 2 mladiča sabljarke, ki sta bila ujeta 18.6.2013, med tem ko sta plavala v kanalu Pichetto. Eden od njiju z belim barvnim obročkom ter oznako SLCP je kot drugoletna ptica najverjetneje gnezdil skupaj z drugimi sabljarka-mi na območju Life, kjer smo ga opazovali v gnezditveni sezoni 2014.

Sabljarko v družbi togotnikov je posnela ena od naših postavljenih kamer.


'('('+*.*.-+*+*.*+*"'(')


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 6453 Število opazovanj / Number of Sightings: 1104Prvo / First: 5.2.1974 (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 22.12.2014, Life (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 5.1.2004, Velika Lama (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1995 (Fontanigge, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014TRIM: Močan porast (p <0.05) / Strong increase (p<0.05)Površina gnezdenja / Breeding Surface: 192 ha% SLO: 100 %

BELOČELI DEŽEVNIKCharadrius alexandrinus

Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika (2013-2014). Gnezdenje beločelega deževnika ter trend populacije v obdobju 1983-2014 (TRIM: močan porast, p<0.05).

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

0

10

20

30

40

50

60

70

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014


8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Beločeli deževnik na območju Sečoveljskih solin gnezdi večinoma razpršeno. Gnezditvena kolonija, kjer je gnezdilo večje število pa-rov skupaj, je bila znana le na območju slane trate pred muzejem solinarstva na Fontaniggeah (Makovec, 1994; Škornik, 2005), ven-dar tam zadnja leta gnezdi le nekaj posamičnih parov.Beločeli deževnik je zadnja od treh vrst, za katero smo v okviru pro-jekta LIFE MANSALT izdelali desetletni akcijski načrt, ki predvideva v letih od 2012 naprej vzdrževanje stabilne populacije beločelega deževnika v Sloveniji (najmanj 50 parov), do leta 2017 povečati skupno število gnezdečih parov v Sečoveljskih solinah na 70 pa-rov, do leta 2022 povečati skupno število gnezdečih parov v Slo-veniji na 100 parov. V letih od 2012 naprej je potrebno vzdrževati gnezditveno območje v Sečoveljskih solinah najmanj v obsegu iz leta 2012 ter povečati okopnine za vsaj 50 ha. Pred pričetkom gnezdenja je treba zagotoviti, da se gnezditveno zanimiva obmo-čja za zgoščevanje morske vode pravočasno nalijejo z vodo. Na območju zgoščevanja vod na Leri (predvsem 1. in 2. izhlapevanja) zaliti območje z vodo za namene proizvodnje soli najkasneje do konca marca, s tem se izognemo, da bi posamezni pari beločelega deževnika gnezdili na dnu bazenov, in bi jih kasneje zalila voda.Trend naraščanja beločelega deževnika je še vedno v porastu, kljub temu, da je v letu 2014 število gnezdečih parov naglo upa-dlo. Vzrokov za to je lahko več, najverjetneje pa je krivo slabo vre-me z obilnimi padavinami, ki so bile značilne za to leto.V obdobju 2013-2014 smo ujeli in barvno označili le 6 odraslih be-ločelih deževnikov. Zanimive so najdbe beločelih deževnikov, ki so se vrnili nazaj na svoja gnezdišča v KPSS ali pa so tu tudi prezimo-vali. Izjemna najdba pa je ponoven ulov samice Roberte, ki smo jo 18.4.2013 ulovili na gnezdu na območju Alto, saj je bila kot odrasla ptica prvič ulovljena in označena že 7.5.2008, med tem časom pa večkrat opazovana tudi v sosednji Italiji, od koder je največ opazo-vanj naših beločelih deževnikov.

GOPRO kamera pred gnezdom beločelega deževnika (Foto: I. Škornik).


!"!"0.-.-.-.-.-.-"!"!"!#


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 385Število opazovanj / Number of Sightings: 171Prvo / First: 21.3.1976, 2. izhlapevanje (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 7.8.2014, Piccia (Lera, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 5.3.2004, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 8.9.2011, Mezzana (Lera, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1976, 1977, 1979, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014TRIM: Stabilen / StablePovršina gnezdenja / Breeding Surface: 45 ha% SLO: 1.2 %

MALI DEŽEVNIKCharadrius dubius

Gnezditvena razširjenost malega deževnika (2013-2014). Gnezdenje malega deževnika ter trend populacije v obdobju 1983-2014 (TRIM: stabilen).

0.9

0.95

1

1.05

1.1

1.15

1.2

0

1

2

3

4

5

6

7

8

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

št. parov TRIM2

1

Frequencies

V Sečoveljskih solinah od leta 1992 dalje bolj ali manj redno gnezdi le nekaj parov. Večinoma gnezdi na območju Piccie, občasno pa tudi drugje. Trend gnezdeče populacije je stabilen. V letu 2014 je gnezdil tudi na gramoznih nasutjih na Colomberi in na območju Alto, ki so nastala s sanacijskimi deli projekta LIFE MANSALT.V zadnjih petih letih nismo opazili speljanih mladičev, kar daje ve-deti, da je njegov gnezdilni uspeh izredno slab ali pa ga sploh ni. Tam, kjer največkrat gnezdi (Betonski bazeni na Picci) so ves čas gnezditvene sezone prisotne sive vrane, ki izplenijo jajca malega deževnika, še preden se iz njih izležejo mlčadiči. Nemalokrat imajo mali deževniki nadomestna legla, vendar tudi ta brez uspeha. V letu 2014 so nadomestna legla na Picci propadla tudi zaradi obil-nih padavin.

Mali deževnik na gnezdu fotografiran s pomočjo GOPRO kamere.


'(*+'('(''.-.*1-(*)


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 7680 Število opazovanj / Number of Sightings: 475Prvo / First: 13.2.1977 Velika Lama (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 22.12.2014, Morje (KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2014, Ob morju (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1977, 1978, 1979, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014TRIM: Nezanesljiv / UncertainPovršina gnezdenja / Breeding Surface: 5 ha% SLO: 100 %

DUPLINSKA KOZARKATadorna tadorna

Gnezditvena razširjenost duplinske kozarke (2013-2014). Gnezdenje duplinske kozarke ter trend populacije v obdobju 1983-2014 (TRIM: nezanesljiv).

0

5

10

15

20

25

0

1

2

3

4

5

6

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

št. parov TRIM1

Frequencies

Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta. Tak trend je opa-ziti šele v zadnjem desetletju, pred tem je bila le naključni zimski gost ali izredno redek preletnik (Škornik et al., 1990; Škornik, 2009). Tu je tudi edino znano gnezdišče te vrste v Sloveniji. Gnezdi v lu-knjah nasipov ob večjih solinskih kanalih, priložnostno tudi v zave-tju ruševine. V Sloveniji je prvič gnezdila leta 2005 (Škornik, 2006). Pri gnezditvi ni vedno uspešna in le redki mladiči poletijo. Trend gnezdeče populacije je še vedno nezanesljiv. V letu 2013 je gnezdilo 5 parov, s precejšnjim številom speljanih mladičev, med-tem ko sta v letu 2014 gnezdila le 2 para, uspešno pa so se speljali mladiči le enega para.

Pojavljanje duplinske kozarke po tednih v obdobju 2013-2014.

0

50

100

150

200

250

300

350

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

duplinska kozarka

2013 2014


(-.-.-('+((


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 8929Število opazovanj / Number of Sightings: 346Prvo / First: 30.9.1973 (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 30.6.2014, Life (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993, (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01)Površina gnezdenja / Breeding Surface: 4 ha% SLO: 45 %

RDEČENOGI MARTINECTringa totanus

Gnezditvena razširjenost rdečenogega martinca (2013-2014). Gnezdenje rdečenogega martinca ter trend populacije v obdobju 1983-2014 (TRIM: močan porast, p<0.01).

0

5

10

15

20

25

0

1

2

3

4

5

6

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

št. parov TRIM2

1

Frequencies

V Sečoveljskih solinah se zadržuje posamič čez vse leto. V večjem številu se pojavlja na prezimovanju in na preletu (Makovec et al., 1998). Prezimujoči rdečenogi martinci predstavljajo v Sečovelj-skih solinah pomemben del severnojadranske populacije (Sovinc, 1994).Od leta 2005 gnezdi en par teh ptic tudi v Sečoveljskih solinah, vendar neredno (Škornik, 2009). Tu je gnezdil že v 19. stoletju (Schiavuzzi 1882, Schiavuzzi 1883).V Sečoveljskih solinah gnezdi na nizkih in s halofiti poraščenih nasipih, skupaj z malimi Sternula albifrons in navadnimi čigrami Sterna hirundo, polojniki Himantopus himantopus in sabljarka-mi Recurvirostra avosetta. V letu 2013 in 2014 je gnezdil na območju Life, Mezzana in Alto. Opaženi so bili tudi speljani mladiči. Zanimivo je opazovanje rdečenogega martinca v KPSS v gnezdi-tvenem času z obročkom iz NRŠZ.Zanj velja močan porast gnezdeče populacije, kar velja tudi za ob-močje Škocjanskega zatoka (NRŠZ), kjer tudi redno gnezdi nekaj parov.

Pojavljanje rdečenogega martinca po tednih v obdobju 2013-2014.

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

rdečenogi martinec

2013 2014


(*(


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 56815Število opazovanj / Number of Sightings: 949Prvo / First: 26.9.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 20.12.2014, Colombera (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2014, Ob morju (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014TRIM: /Površina gnezdenja / Breeding Surface: 1 ha

REČNI GALEBCroichocephalus ridibundus

Gnezditvena razširjenost rečnega galeba (2013-2014). Gnezdenje rečnega galeba ter trend populacije v obdobju 1983-2014.

0

0.2

0.4

0.6

0.8

1

1.2

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

št. parov2

1

Frequencies

V Sečoveljskih solinah je celoletna vrsta, vendar tu v preteklosti ni gnezdil. Pogost je v zimskem obdobju in v času preleta (Škorik et al., 1990). V obdobju 1983-1997 se je v nekaterih zimah na obmo-čju Sečoveljskih solin zadrževalo tudi do 1000 in več osebkov, kar predstavlja več kot polovico vseh prezimujočih rečnih galebov ob našem morskem obrežju (Makovec et al., 1998). Prvič smo njegovo gnezdenje zabeležili v letu 2010, ko sta se uspe-šno speljala 2 mladiča, medtem ko je drugič gnezdil v letu 2014 na istem otočku na obmolčju Life, vendar gnezditev zaradi močnega deževja ni bila uspešna, saj je gnezdo z jajci zalila voda.Ali gre za isti par ne vemo, vsekakor pa nam bodo prihodnja opa-zovanja pomagala pri ugotavljanju morebitne gnezditvene naseli-tve Sečoveljskih solin ter trenda populacije v KPSS. Vsekakor je bil rečni galeb pričakovan gnezdilec Sečoveljskih solin.

0

50

100

150

200

250

300

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

rečni galeb

2013 2014

Pojavljanje rečnega galeba po tednih v obdobju 2013-2014.


0.0"010.-.-.-.-.-.-.-.02


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 585 Število opazovanj / Number of Sightings: 292Prvo / First: 21.11.1973 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 24.11.2014, Rakci (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 23.12.2008, Corsolongo (Fontanigge, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1976, 1977, 1978, 1979, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1998, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014TRIM: Stabilen / StablePovršina gnezdenja / Breeding Surface: 2 ha% SLO: 100 %

BRŠKINKACisticola juncidis

Gnezditvena razširjenost brškinke (2013-2014). Gnezdenje brškinke ter trend populacije v obdobju 1983-2014 (TRIM: sta-bilen).

0.88

0.9

0.92

0.94

0.96

0.98

1

1.02

0

5

10

15

20

25

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

št. parov TRIM1

Frequencies

V Sečoveljskih solinah in okolici je stalnica (Škornik et al., 1990). Na-seljuje večje, široke nasipe in zarasle poti, predvsem ob Dragonji, v Stojbah in ob večjih kanalih. Kot izrazito turkestansko-medite-ranska vrsta je občutljiva na ostrejše zime. Hude zime lahko popu-lacijo brškinke povsem uničijo (Geister, 1985). Pozimi 1985/86 je bila zaradi ostre zime populacija brškinke katastrofalno prizadeta (Geister, 1985; Škornik et al., 1990). V tistem obdobju je iz nekaterih dolin, kot tudi iz Sečoveljskih solin, povsem izginila in se ponovno pojavila šele septembra, kar kaže na doselitev (Geister, 1995). Populacija brškinke je na območju Sečoveljskih solin v obdobju 1983-2014 doživljala precejšnja populacijska nihanja, vendar izra-čun trenda populacije kaže, da je le-ta stabilna.Z zaraščanjem grmovja na nasipih postopoma izgublja primerna gnezdišča. V primerjavi s preteklim in predpreteklim obdobjem, se je njena gnezditvena razširjenost na območju Sečoveljskih solin bistveno spremenila in gnezdi večinoma le na območju Alto ob letališču. Ostra zima v letu 2012 je povsem uničila populacijo brškink v ce-lotnem predelu Jadranskega morja vse do Balkanskega polotoka, kar so potrdili številni strokovnjaki, vendar se je južneje pojavila kot gnezdilka že leto kasneje, pri nas pa je ponovno gnezdila v letu 2014, kar kaže na dokaj hitro doselitev.


!"!"-(*.-+-1-10+-10"!#


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 8578 Število opazovanj / Number of Sightings: 246Prvo / First: 29.4.1976 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 23.10.2014, Colombera (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 5.3.2004, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 6.11.2007, Kristalizacija (Lera, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1976, 1978, 1981, 1983, 1985, 1989, 1991, 1992, 1993, 1998, 1999, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014TRIM: Zmeren porast (p <0.01) / Moderate increase (p<0.01)Površina gnezdenja / Breeding Surface: 55 ha% SLO: 2,5 %

RUMENA PASTIRICAMotacilla flava

Gnezditvena razširjenost rumene pastirice (2013-2014). Gnezdenje rumene pastirice ter trend populacije v obdobju 1983-2014 (TRIM: zmeren porast, p<0.01).

0

0.5

1

1.5

2

2.5

3

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

št. parov TRIM2

1

Frequencies

Rumena pastirica je na območju Sečoveljskih solin stalna gnezdil-ka in preletna vrsta, ki se v naše kraje iz prezimovališč vrne sredi marca. Največ jih je na preletu aprila, pa vse do sredine maja. V Sečoveljskih solinah gnezdi na območju slane trate pred muze-jem solinarstva, posamič pa tudi ob Dragonji, na Picci ter na obmo-čju Alto ob letališču. Tudi pri rumeni pastirici je opaziti precejšnja nihanja v številu gnezdečih parov. V letu 2013 in 2014 je gnezdila tudi na območju Life in na območju 1. izhlapevanja.Trend gnezdeče populacije kaže na zmeren porast, čeravno nikoli ne gnezdi v večjem številu.


Gnezditvena razširjenost zelenonoge tukalice (2013-2014).

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost čapljice (2013-2014).

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost laboda grbca (2013-2014).

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost liske (2013-2014).

2

1

Frequencies


Gnezditvena razširjenost divje grlice (2013-2014).

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost fazana (2013-2014).

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost turške grlice (2013-2014).

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost mokoža (2013-2014).

1

Frequencies


Gnezditvena razširjenost dolgorepke (2013-2014).

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost črnega hudournika (2013-2014).

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost kmečke lastovke (2013-2014).

4

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost črnoglavke (2013-2014).

3

2

1

Frequencies


Gnezditvena razširjenost kratkoperutega vrtnika (2013-2014).

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost kobilarja (2013-2014).

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost mestne lastovke (2013-2014).

9 - 16

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost kosa (2013-2014).

2

1

Frequencies


Gnezditvena razširjenost rakarja (2013-2014).

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost poljskega škrjanca (2013-2014).

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost rjava penica (2013-2014).

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost mlakarice (2013-2014).

2

1

Frequencies


Gnezditvena razširjenost srpične trstnice (2013-2014).

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost rjavega srakoperja (2013-2014).

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost svilnice (2013-2014).

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost škorca (2013-2014).

2

1

Frequencies


Gnezditvena razširjenost velike sinice (2013-2014).

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost velikega strnada (2013-2014).

3

2

1

Frequencies

Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojav-ljajo v pognezditvenem obdobju

Med letujočimi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju (julij in avgust), je mnogo takih, ki tu nimajo ustreznih habitatov, gnezdijo drugje in se kot mladostni osebki tu golijo, se tu zadržujejo zaradi ustreznejših prehranjevališč ali pa so njihova gnezdišča geografsko mnogo višje in zato nimajo možnosti za gnezditev.

Med vsemi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju, moramo posebej izpostaviti vranjeka Phalacrocorax aristotelis, črnoglavega Ichthyaetus melanocephalus in rumenonogega galeba Larus michahellis. Vse tri vrste se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v večjem številu. Najštevilčnejši med vsemi je prav gotovo rumenonogi galeb Larus michahellis, ki izpolnjuje več IBA in SPA kriterijev (Škornik, 2008).

Gnezdišča vranjekov so v Dalmaciji, pognezditvena

0

50

100

150

200

250

300

350

400

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

črnoglavi galeb

2013 2014

Pojavljanje črnoglavega galeba po tednih v obdobju 2013-2014.


prenočišča pa v severnem Jadranu. Vranjeki se v severnem Jadranu v večjem številu pojavijo

že avgusta. Prenočujejo v Beneških lagunah, na školjčišču pred Sečoveljskimi in Strunjanskimi solinami ter na školjčiščih vse od Debelega Rtiča do izliva reke Timave v morje. V Tržaškem zalivu se v pognezditvenem obdobju zbere tudi do 4000 osebkov, kar predstavlja več kot polovico vse jadranske populacije.

Poleg vranjeka se v večjem številu v pognezditvenem času pojavlja tudi črnoglavi galeb, ki je po Zakonu o ratifikaciji konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (MKVERZ) po dodatku II. razglašen za strogo zavarovane živalske vrste.

Vrste, ki se na obravnavanem območju pojavljajo na preletu

Na splošno se spomladanska selitev začne že februarja, ko se ptice odpravijo iz prezimovališč, vračati pa se nekatere vrste začnejo že julija (Snow & Perrins, 1998).

Slovenijo selitveni val zajame z zamikom. Zaradi pojavl-janja izbranih značilnih selivskih vodnih ptic, ki se ustavljajo v Sloveniji, lahko sklepamo, da se spomladanska selitev pri nas odvije med koncem marca in začetkom junija, z vrhom selitve v začetku aprila, torej skupaj v treh mesecih. Jesenska selitev je nekoliko bolj razvlečena in traja približno štiri mesece, od konca avgusta do začetka novembra. Pticam se na prezimovališča jeseni namreč manj mudi kakor spomladi na gnezdišča, ko je pred njimi naporno gnezditveno opravilo (Vrezec idr., 2006).

Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem, jesenski prelet pa poteka od

0

50

100

150

200

250

300

350

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

togotnik

2013 2014

0

20

40

60

80

100

120

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

zelenonogi martinec

2013 2014

Pojavljanje zelenonogega martinca po tednih v obdobju 2013-2014.

Pojavljanje togotnika po tednih v obdobju 2013-2014.


avgusta do oktobra. V obdobju (1983–2009) je bilo evidenti-ranih 213 vrst. V času jesenskega preleta (1983–2009), ki poteka od avgusta do novembra, pa 211 vrst. Mnogo vrst se na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ustavi tako na preletu kot tudi na prezimovanju. 134 vrst se na preletu pojavlja redno (Škornik, 2012).

V obdobju (2013–2014) je bilo evidentiranih 175 vrst. V času spomladanskega preleta (2013–2014) je bilo evidenti-ranih 137 vrst, v času jesenskega preleta (2013–2014) , ki poteka od avgusta do novembra, pa 132 vrst. 43 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 38 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

Mnogo vrst se na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ustavi tako na preletu kot tudi na prezimovanju.

V letu 2013 je bilo v času spomladanskega in jesenskega preleta evidentiranih 148 različnih vrst. V času spomladan-skega preleta je bilo v letu 2013 evidentiranih 127 različnih vrst, v času jesenskega preleta pa 87 vrst. 61 vrst se je na

preletu pojavilo samo spomladi, 21 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

V letu 2014 je bilo v času spomladanskega in jesenskega preleta evidentiranih 140 različnih vrst. V času spomladan-skega preleta je bilo v letu 2014 evidentiranih 117 različnih vrst, v času jesenskega preleta pa 77 vrst. 63 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 23 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času

Čeprav zimo koledarsko označujemo kot časovno obdobje med 21. decembrom in 21. marcem, pa se za ugotavljanje zimske razširjenosti ptic uporablja primernejše obdobje tj. od konca novembra do začetka februarja, ko so temperature najnižje, sneži, dnevi pa so kratki (Sovinc, 1994). Čeprav prvi

81584814

19651788

10791077

928910

727608

0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)Bela pastirica (Motacilla alba)

Rumena pastirica (Motacilla flava)Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

Mestna lastovka (Delichon urbicum)Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)Togotnik (Calidris pugnax)

Mala cipa (Anthus pratensis)Mlakarica (Anas platyrhynchos)

št. osebkov

320575085

3510149714771340

11021075

860857

0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 35000

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)Vranjek (Phalacrocorax aristotelis)

Škorec (Sturnus vulgaris)Kmečka lastovka (Hirundo rustica)

Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus)Mlakarica (Anas platyrhynchos)

Mestna lastovka (Delichon urbicum)Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus)Vrtna penica (Sylvia borin)

št. osebkov

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na jesenskem preletu v obdobju 2013-2014.

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na spomladanskem preletu v obdobju 2013-2014.


0

20

40

60

80

100

120

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

močvirski martinec

2013 2014

0

5

10

15

20

25

30

35

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

mali martinec

2013 2014

Pojavljanje močvirskega martinca po tednih v obdobju 2013-2014.

Pojavljanje malega martinca po tednih v obdobju 2013-2014.

0

20

40

60

80

100

120

140

160

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

reglja

2013 2014

Pojavljanje reglje poi tednih v obdobju 2013-2014.


0

50

100

150

200

250

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

spremenljivi prodnik

2013 2014

0

5

10

15

20

25

30

35

40

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

mali prodnik

2013 2014

0

20

40

60

80

100

120

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

mala bela čaplja

2013 2014

Pojavljanje male bele čaplje po tednih v obdobju 2013-2014.

Pojavljanje malega prodnika po tednih v obdobju 2013-2014.

Pojavljanje spremenljivega prodnika poi tednih v obdobju 2013-2014.


0

10

20

30

40

50

60

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

čopasti ponirek

2013 2014

02468

101214161820

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

črnovrati ponirek

2013 2014

02468

101214161820

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

polarni slapnik

2013 2014

Pojavljanje polarnega slapnika po tednih v obdobju 2013-2014.

Pojavljanje črnovratega ponirka po tednih v obdobju 2013-2014.

Pojavljanje čopastega ponirka poi tednih v obdobju 2013-2014.


0

20

40

60

80

100

120

140

160

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

kormoran

2013 2014

0

2

4

6

8

10

12

14

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

srednji žagar

2013 2014

0

5

10

15

20

25

30

35

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

velika bela čaplja

2013 2014

Pojavljanje velike bele čaplje po tednih v obdobju 2013-2014.

Pojavljanje srednjega žagarja po tednih v obdobju 2013-2014.

Pojavljanje kormorana poi tednih v obdobju 2013-2014.


0

5

10

15

20

25

30

35

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

siva čaplja

2013 2014

05

101520253035404550

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

labod grbec

2013 2014

0

50

100

150

200

250

300

350

400

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

mlakarica

2013 2014

Pojavljanje mlakarice po tednih v obdobju 2013-2014.

Pojavljanje laboda grbca po tednih v obdobju 2013-2014.

Pojavljanje sive čaplje poi tednih v obdobju 2013-2014.


0102030405060708090

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

žvižgavka

2013 2014

0

50

100

150

200

250

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

raca žličarica

2013 2014

050

100150200250300350400450

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

kreheljc

2013 2014

Pojavljanje kreheljca po tednih v obdobju 2013-2014.

Pojavljanje race žličarice po tednih v obdobju 2013-2014.

Pojavljanje žvižgavke poi tednih v obdobju 2013-2014.


prezimovalci priletijo v Sečoveljske soline že novembra in jih zapustijo marca, nekatere tudi aprila, pa s pojmom prezi-movalec označujemo ptice, ki se pri nas v zimskih mesecih (december, januar) zadržujejo daljše obdobje. Med zimske goste uvrščamo tiste vrste, ki zaradi vremenskih in drugih vplivov pozimi priletijo k nam, njihova prezimovališča pa so ponavadi drugje. V obdobju 1983–2009 je bilo na prezimo-vanju opaženih 143 vrst. 70 vrst na območju Sečoveljskih solin redno prezimuje, 30 vrst ne prezimuje vsako leto, 53 vrst pa je zimskih gostov (Škornik, 2012).

Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (ZOAS) so Sečoveljske soline, s 123 pozimi opazovanimi vrstami najpomembnejše prezimovališče ptic v Sloveniji (Sovinc, 1994).

V obdobju 2013–2014 je bilo na prezimovanju opaženih 78 vrst. 22 vrst je od skupaj 78 je prezimovalo samo v januarju, medtem ko je 11 vrst prezimovalo samo v decembru.

V zimi 2013/2014 je bilo evidentiranih 69 vrst, v zimi 2013/2014 58 vrst, v zimi 2014/2015 pa 78 vrst.

V januarju 2013 je prezimovalo 61 vrst, v decembru 2013 pa 46 vrst.

V januarju 2014 je prezimovalo 36 vrst, v decembru 2014 pa 82 vrst.

Presenetljiva je ugotovitev oz. potrditev o rednem prezi-movanju rdečeglavega kraljička Regulus ignicapilla. Na podlagi večkratnega ulova istih osebkov v času prezimovanja ter ulova v dveh različnih prezimovalnih obdobjih, lahko z gotovostjo sklepamo, da so Stojbe pomembno prezimovališče za to vrsto. Prvi rdečeglavi kraljički, ki so kasneje na območju Stojb tudi prezimovali, so k nam prileteli že 19.9.2014.

Število osebkov nekaterih vrst se je v zimskem času zmanjšalo. Med njimi največ pri žvižgavki Anas penelope.

Redke vrsteStatus redkosti posameznim vrstam določa Komisija

za redkosti, ki deluje v okviru Društva za opazovanje in

42412240

144511881169

956765

598433

367

0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500

Mlakarica (Anas platyrhynchos)Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

Liska (Fulica atra)Kreheljc (Anas crecca)

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)Vriskarica (Anthus spinoletta)

Kormoran (Phalacrocorax carbo)Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

Ščinkavec (Fringilla coelebs)Bela pastirica (Motacilla alba)

št. osebkov

2464869

813680

490460

375214

176162

0 500 1000 1500 2000 2500 3000

Mlakarica (Anas platyrhynchos)Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)Kreheljc (Anas crecca)

Bela pastirica (Motacilla alba)Liska (Fulica atra)

Kormoran (Phalacrocorax carbo)Labod grbec (Cygnus olor)

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)Žvižgavka (Anas penelope)

št. osebkov

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu decembru v obdobju 2013-2014.

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu januarju v obdobju 2013-2014.


proučevanje ptic Slovenije - DOPPS na podlagi dejanskega števila opazovanj vrste v Sloveniji (Vrezec idr., 2006). Kot redke so določene tiste vrste, ki so bile v zadnjih 50-tih letih opažene manj kot desetkrat. Podoben kriterij redkosti (do 10 opazovanj) smo uporabili tudi za območje Sečoveljskih solin. Toda če je neka vrsta na tem območju obravnavana kot redka, še ne pomeni, da je redka izven območja Sečoveljskih solin ali na območju Slovenije.

Do leta 2009 je bilo od 292 registriranih vrst na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline 125 takih vrst (42.8 %), ki so bile opažene manj kot desetkrat. 39 vrst (13,3 %) se je tu pojavilo le enkrat in je njihov pojav v Sečoveljskih solinah le splet okoliščin. Od tega so za 9 vrst podatki s konca 19. stoletja (zgodovinski podatki), med katerimi je za 7 vrst malo verjetnosti, da bi se tu ponovno pojavile (Škornik, 2012).

V obdobju 2013-2014 sta bili opaženi 2 novi vrsti za območje Sečoveljskih solin in sicer 21.11.2013 bledi hudournik Apus pallidus ter 8.5.2014 sveti ibis Threskiornis aethiopicus, ki ni avtohtona vrsta.

Zanimive in redke vrste, ki so se na območju KPPS pojavile v letu 2013: tatarska žvižgavka Netta rufina, močvirska uharica Asio flammeus, kačar Circaetus gallicus, planinski hudournik Apus melba, mali detel Dendrocopos minor, črnočeli srakoper Lanius minor, močvirska sinica Poecile palustris, sredozemski

Kadaver močvirske uharice najden na Fontaniggeah 23.5.2014 (Foto: I. Škornik).

kupčar Oenanthe hispanica, citronasta pastirica Motacilla citreola, rjasta kozarka Tadorna ferruginea, črna raca Melanita nigra, brkata sinica Panurus biarmicus, zlata prosenka Pluvialis apricaria.

Zanimive in redke vrste, ki so se na območju KPPS pojavile v letu 2014: močvirski lunj Circus pygargus, beloliska Melanita fusca, kratkoprsti plezalček Certhia brachydactyla, rečni cvrčalec Locustella fluviatilis, močvirska uharica Asio flammeus, rjasta kozarka Tadorna ferruginea. 23.5.2014 je bil na gramozni poti ob območju Life najden tudi kadaver močvirske uharice. Ali gre za isti osebek je nemogoče sklepati.


Rjasta kozarka na Fontaniggeah. (Foto: I. Škornik)

Sveti ibis. (Foto: I. Škornik) Rdeča lastovka. (Foto: I. Škornik)


Sredozemski kupčar na Leri. (Foto: I. Škornik)


Beločela gos (Anser albifrons) 12/03/2013 11:10 19/11/2013 11:57 253 2Labod grbec (Cygnus olor) 05/01/2013 09:26 30/12/2013 11:34 439 69Rjasta kozarka (Tadorna ferruginea) 23/03/2013 09:03 30/04/2013 09:48 3 2Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) 04/01/2013 13:08 23/12/2013 09:26 1176 58Konopnica (Anas strepera) 04/01/2013 13:16 04/11/2013 10:34 58 8Žvižgavka (Anas penelope) 04/01/2013 13:16 30/12/2013 11:34 236 12Mlakarica (Anas platyrhynchos) 04/01/2013 13:16 30/12/2013 11:34 6530 183Raca žličarica (Anas clypeata) 04/01/2013 13:16 23/12/2013 08:46 926 38Dolgorepa raca (Anas acuta) 26/03/2013 11:22 03/04/2013 11:03 44 3Reglja (Anas querquedula) 18/03/2013 10:00 19/08/2013 11:38 312 8Kreheljc (Anas crecca) 04/01/2013 13:16 23/12/2013 09:02 2293 45Tatarska žvižgavka (Netta rufina) 03/04/2013 07:57 03/04/2013 07:57 1 1Sivka (Aythya ferina) 03/04/2013 10:40 03/04/2013 10:40 10 1Beloliska (Melanitta fusca) 12/01/2013 11:26 17/12/2013 08:57 18 5Črna raca (Melanitta nigra) 05/01/2013 09:26 07/01/2013 10:12 3 2Zvonec (Bucephala clangula) 02/01/2013 11:56 19/03/2013 11:46 21 6Srednji žagar (Mergus serrator) 04/01/2013 13:19 23/12/2013 08:46 153 31Prepelica (Coturnix coturnix) 10/08/2013 15/08/2013 2 2Fazan (Phasianus colchicus) 09/03/2013 09:22 29/11/2013 13:01 9 5Rdečegrli slapnik (Gavia stellata) 15/02/2013 10:24 15/02/2013 10:25 1 1Polarni slapnik (Gavia arctica) 04/01/2013 13:27 13/04/2013 09:29 97 9Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) 29/01/2013 10:46 13/12/2013 12:38 7 5Zlatouhi ponirek (Podiceps auritus) 22/03/2013 09:39 22/03/2013 09:39 2 1Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) 04/01/2013 13:27 07/01/2013 10:12 3 2Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) 04/01/2013 13:27 23/12/2013 09:29 164 21Črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis) 04/01/2013 13:27 23/12/2013 09:29 101 19Plamenec (Phoenicopterus roseus) 13/12/2013 12:34 30/12/2013 11:35 21 5Kormoran (Phalacrocorax carbo) 04/01/2013 13:19 23/12/2013 12:21 967 76Vranjek (Phalacrocorax aristotelis) 04/01/2013 13:27 13/12/2013 12:39 6057 33Pritlikavi kormoran (Phalacrocorax pygmaeus) 02/07/2013 09:13 22/07/2013 10:19 8 3Velika bobnarica (Botaurus stellaris) 03/08/2013 07:43 03/08/2013 12:32 1 1Čapljica (Ixobrychus minutus) 13/08/2013 18/08/2013 1 1Siva čaplja (Ardea cinerea) 04/01/2013 13:19 23/12/2013 09:17 318 84Rjava čaplja (Ardea purpurea) 07/04/2013 07:36 25/04/2013 11:20 3 3Velika bela čaplja (Ardea alba) 04/01/2013 11:56 23/12/2013 12:21 436 113Mala bela čaplja (Egretta garzetta) 04/01/2013 11:56 23/12/2013 12:21 1191 113Čopasta čaplja (Ardeola ralloides) 16/04/2013 10:48 03/05/2013 16:37 6 3Ribji orel (Pandion haliaetus) 08/04/2013 10:20 08/04/2013 12:08 1 1Kačar (Circaetus gallicus) 16/08/2013 16/08/2013 1 1Rjavi lunj (Circus aeruginosus) 09/03/2013 09:22 14/10/2013 12:37 11 8Pepelasti lunj (Circus cyaneus) 23/12/2013 08:47 23/12/2013 08:47 1 1Skobec (Accipiter nisus) 20/03/2013 11:49 05/12/2013 11:08 4 4

VRSTE V LETU 2013 Prvo opazovanje Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj


Kragulj (Accipiter gentilis) 11/07/2013 07:26 13/11/2013 11:56 3 3Kanja (Buteo buteo) 05/01/2013 09:51 25/11/2013 11:44 12 6Mokož (Rallus aquaticus) 13/08/2013 29/10/2013 09:53 4 2Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) 07/01/2013 11:49 29/11/2013 12:57 47 14Liska (Fulica atra) 05/01/2013 09:26 23/12/2013 08:56 1207 28Žerjav (Grus grus) 13/03/2013 09:04 06/12/2013 13:20 122 4Polojnik (Himantopus himantopus) 19/03/2013 11:35 04/09/2013 11:25 829 119

Sabljarka (Recurvirostra avosetta) 19/03/2013 11:35 19/08/2013 08:50 341 45

Školjkarica (Haematopus ostralegus) 14/05/2013 09:33 14/05/2013 09:33 1Črna prosenka (Pluvialis squatarola) 19/01/2013 09:18 29/11/2013 12:58 18 6Zlata prosenka (Pluvialis apricaria) 20/06/2013 08:12 04/10/2013 09:37 3 3Priba (Vanellus vanellus) 23/02/2013 10:27 06/11/2013 11:42 11 3Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) 07/01/2013 11:43 04/10/2013 09:29 416 103Komatni deževnik (Charadrius hiaticula) 23/02/2013 10:27 26/07/2013 09:12 29 7Mali deževnik (Charadrius dubius) 03/04/2013 10:10 26/07/2013 09:12 23 9Mali martinec (Actitis hypoleucos) 05/01/2013 08:56 13/12/2013 12:38 131 40Pikasti martinec (Tringa ochropus) 18/03/2013 10:05 26/07/2013 09:20 31 12Črni martinec (Tringa erythropus) 24/03/2013 10:46 29/10/2013 09:07 37 14Zelenonogi martinec (Tringa nebularia) 19/01/2013 10:10 11/12/2013 10:38 934 61Jezerski martinec (Tringa stagnatilis) 25/03/2013 07:35 15/04/2013 10:44 13 4Močvirski martinec (Tringa glareola) 03/04/2013 10:10 19/09/2013 09:19 499 31Rdečenogi martinec (Tringa totanus) 19/01/2013 10:10 17/07/2013 07:35 28 10Mali škurh (Numenius phaeopus) 07/04/2013 07:39 17/04/2013 18:52 17 4Veliki škurh (Numenius arquata) 07/01/2013 09:48 29/11/2013 12:58 31 15Progastorepi kljunač (Limosa lapponica) 10/09/2013 18:49 10/09/2013 18:49 1 1Veliki prodnik (Calidris canutus) 17/04/2013 18:13 17/04/2013 18:52 1 1Togotnik (Calidris pugnax) 22/03/2013 10:38 09/10/2013 10:18 283 18Srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea) 06/04/2013 09:50 09/10/2013 10:18 42 8Temminckov prodnik (Calidris temminckii) 23/04/2013 09:16 17/07/2013 07:35 2 2Spremenljivi prodnik (Calidris alpina) 08/01/2013 11:11 29/10/2013 09:50 949 22Mali prodnik (Calidris minuta) 07/01/2013 11:43 29/10/2013 09:50 146 15Kozica (Gallinago gallinago) 30/08/2013 11:30 30/08/2013 11:32 1 1Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus) 04/01/2013 11:56 23/12/2013 12:22 3455 85Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus) 27/05/2013 13:19 24/10/2013 11:19 1210 11Sivi galeb (Larus canus) 06/11/2013 10:54 06/11/2013 11:42 10 1Rumenonogi galeb (Larus michahellis) 04/01/2013 13:08 23/12/2013 09:30 34155 134Mala čigra (Sternula albifrons) 25/04/2013 10:34 01/08/2013 12:12 264 68Beloperuta čigra (Chlidonias leucopterus) 07/05/2013 10:43 07/05/2013 10:45 3 1Belolična čigra (Chlidonias hybrida) 04/06/2013 07:39 10/06/2013 10:25 5 2Navadna čigra (Sterna hirundo) 13/04/2013 09:29 01/08/2013 12:12 372 72Kričava čigra (Thalasseus sandvicensis) 12/01/2013 11:26 23/10/2013 09:23 24 5Grivar (Columba palumbus) 28/05/2013 09:16 13/11/2013 11:39 17 5Divja grlica (Streptopelia turtur) 17/04/2013 08:55 26/07/2013 09:20 22 8


Turška grlica (Streptopelia decaocto) 28/05/2013 09:16 29/05/2013 08:32 8 2Kukavica (Cuculus canorus) 10/08/2013 10/08/2013 1 1Čuk (Athene noctua) 25/07/2013 25/07/2013 1 1Lesna sova (Strix aluco) 13/11/2013 11:29 13/11/2013 11:30 1 1Močvirska uharica (Asio flammeus) 30/04/2013 07:57 30/04/2013 07:57 1 1Podhujka (Caprimulgus europaeus) 02/08/2013 18/08/2013 4 3Planinski hudournik (Apus melba) 23/03/2013 12:13 23/03/2013 12:14 5 1Črni hudournik (Apus apus) 26/03/2013 11:37 27/05/2013 10:13 1111 7Bledi hudournik (Apus pallidus) 21/11/2013 12:41 21/11/2013 12:42 1 1Vodomec (Alcedo atthis) 04/01/2013 13:41 23/12/2013 08:46 54 41Čebelar (Merops apiaster) 04/09/2013 10:49 04/09/2013 10:50 4 1Smrdokavra (Upupa epops) 19/03/2013 11:14 07/04/2013 07:36 2 2Vijeglavka (Jynx torquilla) 07/04/2013 07:36 18/08/2013 18 6Mali detel (Dendrocopos minor) 03/08/2013 07:43 03/08/2013 12:32 1 1Veliki detel (Dendrocopos major) 14/10/2013 12:35 23/12/2013 12:24 5 5Črna žolna (Dryocopus martius) 15/04/2013 09:09 11/10/2013 16:47 5 5Zelena žolna (Picus viridis) 28/01/2013 11:27 14/06/2013 3 3Postovka (Falco tinnunculus) 27/03/2013 09:32 19/12/2013 10:02 3 3Mali sokol (Falco columbarius) 05/01/2013 08:34 05/01/2013 08:34 1 1Rjavi srakoper (Lanius collurio) 26/04/2013 09:42 18/08/2013 31 12Črnočeli srakoper (Lanius minor) 02/08/2013 04/08/2013 1 1Kobilar (Oriolus oriolus) 13/05/2013 07:36 11/07/2013 06:55 11 6Šoja (Garrulus glandarius) 07/01/2013 09:07 23/12/2013 12:24 29 17Sraka (Pica pica) 19/01/2013 11:09 12/12/2013 11:58 55 12Kavka (Corvus monedula) 19/01/2013 12:20 07/11/2013 13:25 12 4Siva vrana (Corvus cornix) 19/01/2013 12:20 12/12/2013 11:58 40 16Krokar (Corvus corax) 23/02/2013 10:28 23/02/2013 10:33 2 1Brkata sinica (Panurus biarmicus) 14/10/2013 10:50 23/10/2013 10:58 36 2Kratkoprsti škrjanec (Calandrella brachydactyla) 25/03/2013 11:36 25/03/2013 11:36 1 1Poljski škrjanec (Alauda arvensis) 20/03/2013 08:13 15/10/2013 12:27 20 4Hribski škrjanec (Lullula arborea) 19/01/2013 10:10 19/01/2013 10:52 1 1Breguljka (Riparia riparia) 24/03/2013 10:46 05/09/2013 12:28 104 7Kmečka lastovka (Hirundo rustica) 22/03/2013 09:31 08/10/2013 14:33 10205 34Rdeča lastovka (Cecropis daurica) 08/04/2013 10:20 08/04/2013 12:08 1 1Mestna lastovka (Delichon urbicum) 07/03/2013 09:57 19/09/2013 10:13 3219 42Močvirska sinica (Poecile palustris) 29/01/2013 12:24 29/01/2013 12:25 1 1Velika sinica (Parus major) 19/01/2013 13:50 23/10/2013 11:00 20 12Plavček (Cyanistes caeruleus) 17/01/2013 09:38 23/12/2013 12:24 23 16Plašica (Remiz pendulinus) 23/10/2013 09:06 23/10/2013 10:58 2 1Dolgorepka (Aegithalos caudatus) 26/04/2013 09:42 23/10/2013 08:38 10 2Stržek (Troglodytes troglodytes) 07/01/2013 09:07 23/12/2013 08:46 6 6Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus) 29/01/2013 12:24 29/01/2013 12:25 10 1Svilnica (Cettia cetti) 15/04/2013 09:09 23/10/2013 08:38 10 7Severni kovaček (Phylloscopus trochilus) 07/04/2013 07:38 18/08/2013 23 4


Vrbji kovaček (Phylloscopus collybita) 22/03/2013 11:04 11/12/2013 10:39 204 21Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix) 09/08/2013 18/08/2013 45 2Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta) 13/05/2013 08:43 18/08/2013 19 8Rumeni vrtnik (Hippolais icterina) 02/08/2013 18/08/2013 13 3Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) 15/04/2013 11:30 02/09/2013 09:44 227 8Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris) 13/05/2013 08:38 18/08/2013 32 5Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) 29/05/2013 08:43 30/08/2013 11:02 584 12Rakar (Acrocephalus arundinaceus) 13/05/2013 08:38 18/08/2013 70 6Kobiličar (Locustella naevia) 09/08/2013 18/08/2013 7 2Brškinka (Cisticola juncidis) 17/04/2013 11:16 17/04/2013 11:17 1 1Črnoglavka (Sylvia atricapilla) 04/04/2013 10:49 04/10/2013 10:06 128 19Vrtna penica (Sylvia borin) 02/08/2013 18/08/2013 681 3Mlinarček (Sylvia curruca) 07/04/2013 07:36 17/04/2013 08:57 2 2Taščična penica (Sylvia cantillans) 13/05/2013 08:43 13/05/2013 08:45 1 1Rjava penica (Sylvia communis) 07/04/2013 07:38 18/08/2013 11 5Sivi muhar (Muscicapa striata) 13/08/2013 18/08/2013 2 1Taščica (Erithacus rubecula) 17/01/2013 19:58 23/12/2013 12:24 44 22Mali slavec (Luscinia megarhynchos) 07/04/2013 07:38 18/08/2013 71 17Modra taščica (Luscinia svecica) 02/09/2013 09:34 02/09/2013 09:35 1 1Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca) 07/04/2013 07:38 18/08/2013 28 5Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus) 03/04/2013 07:56 14/10/2013 12:36 8 6Šmarnica (Phoenicurus ochruros) 04/01/2013 11:56 23/12/2013 12:22 102 21Repaljščica (Saxicola rubetra) 30/04/2013 09:48 26/09/2013 11:29 58 6Prosnik (Saxicola rubicola) 19/03/2013 11:18 08/11/2013 11:52 27 6Kupčar (Oenanthe oenanthe) 24/03/2013 10:44 09/10/2013 11:37 20 11Španski kupčar (Oenanthe hispanica) 06/04/2013 09:50 06/04/2013 13:51 1 1Kos (Turdus merula) 28/01/2013 11:27 05/12/2013 11:08 111 29Vinski drozg (Turdus iliacus) 13/11/2013 12:08 13/11/2013 12:08 2 1Cikovt (Turdus philomelos) 24/03/2013 10:51 24/03/2013 10:51 3 1Škorec (Sturnus vulgaris) 23/02/2013 10:50 19/08/2013 11:40 3036 13Siva pevka (Prunella modularis) 19/01/2013 13:50 19/01/2013 13:51 1 1Rumena pastirica (Motacilla flava) 23/03/2013 10:45 04/10/2013 09:17 1766 27Citronasta pastirica (Motacilla citreola) 06/04/2013 09:50 06/04/2013 13:51 1 1Bela pastirica (Motacilla alba) 04/01/2013 13:08 23/12/2013 12:21 6027 62Rjava cipa (Anthus campestris) 16/05/2013 08:36 12/06/2013 10:46 2 2Mala cipa (Anthus pratensis) 04/01/2013 13:08 23/12/2013 08:46 1422 36Drevesna cipa (Anthus trivialis) 30/08/2013 10:54 09/10/2013 10:18 15 7Vriskarica (Anthus spinoletta) 04/01/2013 13:08 23/12/2013 09:17 1419 38Trstni strnad (Emberiza schoeniclus) 17/01/2013 09:38 11/12/2013 10:39 57 11Veliki strnad (Emberiza calandra) 20/03/2013 08:15 19/11/2013 11:58 38 12Ščinkavec (Fringilla coelebs) 28/01/2013 10:06 23/12/2013 12:24 107 12Lišček (Carduelis carduelis) 19/01/2013 11:09 12/12/2013 11:58 144 11Repnik (Carduelis cannabina) 19/03/2013 11:35 12/12/2013 11:58 224 7Grilček (Serinus serinus) 27/01/2013 11:12 12/12/2013 11:58 64 10


Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) 17/01/2013 19:59 17/01/2013 20:00 1 1Domači vrabec (Passer domesticus) 04/01/2013 11:56 23/12/2013 12:22 153 25Poljski vrabec (Passer montanus) 19/09/2013 10:03 19/10/2013 10:03 2 2


Siva gos (Anser anser) 21/03/2014 13:57 02/07/2014 07:45 4 2Labod grbec (Cygnus olor) 01/01/2014 09:27 18/12/2014 09:56 470 52Rjasta kozarka (Tadorna ferruginea) 25/03/2014 11:38 08/04/2014 10:02 2 2Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) 01/01/2014 09:27 22/12/2014 11:55 2570 41Konopnica (Anas strepera) 26/02/2014 10:26 03/03/2014 13:14 20 2Žvižgavka (Anas penelope) 13/01/2014 10:30 18/12/2014 08:13 319 12Mlakarica (Anas platyrhynchos) 01/01/2014 09:27 30/12/2014 10:45 4215 73Raca žličarica (Anas clypeata) 01/01/2014 09:27 18/12/2014 08:13 454 20Dolgorepa raca (Anas acuta) 03/03/2014 10:52 25/03/2014 10:05 6 4Reglja (Anas querquedula) 10/03/2014 10:03 08/05/2014 12:31 179 9Kreheljc (Anas crecca) 01/01/2014 09:27 30/12/2014 10:41 1580 10Beloliska (Melanitta fusca) 01/01/2014 10:07 01/01/2014 10:09 1 1Zvonec (Bucephala clangula) 18/12/2014 09:46 18/12/2014 09:47 2 1Srednji žagar (Mergus serrator) 01/01/2014 09:27 18/12/2014 10:09 56 19Fazan (Phasianus colchicus) 07/05/2014 08:03 01/08/2014 11:05 4 2Polarni slapnik (Gavia arctica) 18/01/2014 10:30 18/03/2014 08:19 69 11Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) 18/01/2014 10:29 30/12/2014 10:45 31 12Zlatouhi ponirek (Podiceps auritus) 25/01/2014 10:11 27/02/2014 10:48 4 2Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) 25/01/2014 10:11 25/01/2014 10:12 1 1Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) 01/01/2014 10:07 16/12/2014 11:50 84 20Črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis) 01/01/2014 10:07 16/12/2014 11:50 156 18Plamenec (Phoenicopterus roseus) 01/01/2014 09:34 01/05/2014 11:08 66 9Črna štorklja (Ciconia nigra) 16/10/2014 08:48 16/10/2014 09:11 1 1Bela štorklja (Ciconia ciconia) 15/04/2014 18:49 10/09/2014 07:10 2 2Kormoran (Phalacrocorax carbo) 01/01/2014 10:07 20/12/2014 11:12 1063 36Vranjek (Phalacrocorax aristotelis) 01/01/2014 10:07 10/10/2014 09:01 2568 14Čapljica (Ixobrychus minutus) 08/05/2014 08:34 10/08/2014 3 3Siva čaplja (Ardea cinerea) 01/01/2014 09:27 20/12/2014 11:10 119 47Rjava čaplja (Ardea purpurea) 18/04/2014 10:54 18/04/2014 10:55 1 1Velika bela čaplja (Ardea alba) 01/01/2014 09:27 20/12/2014 11:10 202 61Mala bela čaplja (Egretta garzetta) 01/01/2014 09:27 30/12/2014 10:45 442 56Čopasta čaplja (Ardeola ralloides) 07/04/2014 13:37 02/06/2014 13:38 3 3Kvakač (Nycticorax nycticorax) 07/04/2014 13:36 07/04/2014 13:37 3 1Sveti Ibis (Threskiornis aethiopicus) 08/05/2014 08/05/2014 4 1Rjavi lunj (Circus aeruginosus) 24/02/2014 11:56 16/10/2014 08:07 5 5Pepelasti lunj (Circus cyaneus) 05/02/2014 11:27 07/03/2014 12:33 3 3Močvirski lunj (Circus pygargus) 28/04/2014 12:27 28/04/2014 12:30 1 1Skobec (Accipiter nisus) 18/02/2014 19/11/2014 11:33 3 3Kragulj (Accipiter gentilis) 18/02/2014 19/11/2014 11:33 5 4Kanja (Buteo buteo) 25/01/2014 10:51 16/10/2014 09:11 7 5Mokož (Rallus aquaticus) 31/01/2014 10:22 07/11/2014 08:49 3 3Grahasta tukalica (Porzana porzana) 05/08/2014 10/08/2014 2 1Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) 08/01/2014 12:05 07/11/2014 10:51 6 4

VRSTE V LETU 2014 Prvo opazovanje Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj


Liska (Fulica atra) 01/01/2014 10:07 28/11/2014 11:00 1652 20Žerjav (Grus grus) 29/11/2014 08:49 29/11/2014 08:49 77 1Polojnik (Himantopus himantopus) 25/03/2014 10:04 09/09/2014 07:07 362 65Sabljarka (Recurvirostra avosetta) 03/03/2014 10:52 12/08/2014 08:51 352 43Črna prosenka (Pluvialis squatarola) 27/01/2014 12:30 10/10/2014 09:01 8 4Priba (Vanellus vanellus) 10/10/2014 09:01 10/10/2014 09:03 6 1Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) 03/02/2014 17:35 22/12/2014 09:31 315 53Komatni deževnik (Charadrius hiaticula) 26/02/2014 09:47 02/07/2014 08:52 16 5Mali deževnik (Charadrius dubius) 20/03/2014 12:59 07/08/2014 15:46 34 12Mali martinec (Actitis hypoleucos) 29/01/2014 10:19 30/12/2014 10:44 23 12Pikasti martinec (Tringa ochropus) 19/03/2014 10:15 08/04/2014 10:03 7 3Črni martinec (Tringa erythropus) 21/02/2014 10:21 12/11/2014 13:19 22 8Zelenonogi martinec (Tringa nebularia) 06/02/2014 10:54 23/10/2014 09:08 283 28Jezerski martinec (Tringa stagnatilis) 11/04/2014 11:40 11/04/2014 11:43 1 1Močvirski martinec (Tringa glareola) 12/04/2014 09:51 12/08/2014 08:51 206 10Rdečenogi martinec (Tringa totanus) 17/03/2014 08:40 30/06/2014 13:27 40 14Mali škurh (Numenius phaeopus) 07/04/2014 13:35 16/04/2014 11:10 15 3Veliki škurh (Numenius arquata) 25/01/2014 10:05 02/07/2014 08:53 5 5Črnorepi kljunač (Limosa limosa) 17/03/2014 08:40 17/03/2014 10:10 2 2Togotnik (Calidris pugnax) 17/03/2014 08:13 28/04/2014 12:30 736 9Srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea) 25/03/2014 11:19 25/03/2014 11:39 1 1Spremenljivi prodnik (Calidris alpina) 28/02/2014 09:23 22/12/2014 09:31 246 13Mali prodnik (Calidris minuta) 03/02/2014 17:35 10/10/2014 09:01 40 7Kozica (Gallinago gallinago) 21/02/2014 07:48 06/12/2014 09:48 5 2Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus) 01/01/2014 09:27 20/12/2014 11:10 2041 34Mali galeb (Hydrocoloeus minutus) 16/05/2014 10:31 16/05/2014 10:31 3 1Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus) 11/07/2014 24/10/2014 10:22 397 7Sivi galeb (Larus canus) 17/03/2014 08:14 17/03/2014 08:28 1 1Rumenonogi galeb (Larus michahellis) 01/01/2014 09:27 20/12/2014 11:11 23966 53Mala čigra (Sternula albifrons) 23/04/2014 09:45 09/07/2014 115 32Beloperuta čigra (Chlidonias leucopterus) 07/05/2014 09:57 07/05/2014 09:57 1 1Belolična čigra (Chlidonias hybrida) 05/08/2014 09:52 05/08/2014 09:53 1 1Navadna čigra (Sterna hirundo) 12/04/2014 09:53 30/06/2014 13:27 207 28Kričava čigra (Thalasseus sandvicensis) 29/01/2014 10:12 03/03/2014 11:16 6 3Grivar (Columba palumbus) 01/08/2014 11:04 01/08/2014 11:05 1 1Divja grlica (Streptopelia turtur) 22/04/2014 10:22 10/08/2014 5 3Turška grlica (Streptopelia decaocto) 07/02/2014 12:58 08/05/2014 08:50 7 5Kukavica (Cuculus canorus) 28/04/2014 12:31 06/05/2014 13:18 2 2Močvirska uharica (Asio flammeus) 25/05/2014 07:58 25/05/2014 07:59 1 1Podhujka (Caprimulgus europaeus) 05/08/2014 10/08/2014 5 1Črni hudournik (Apus apus) 05/04/2014 11:14 08/05/2014 08:17 3 2Vodomec (Alcedo atthis) 18/01/2014 09:39 20/12/2014 11:11 40 26Čebelar (Merops apiaster) 05/08/2014 10/08/2014 3 1Smrdokavra (Upupa epops) 08/07/2014 09:56 10/08/2014 3 2


Vijeglavka (Jynx torquilla) 28/03/2014 14:57 17/09/2014 11:41 15 8Veliki detel (Dendrocopos major) 07/03/2014 10:10 20/11/2014 11:08 9 8Črna žolna (Dryocopus martius) 05/03/2014 09:56 16/10/2014 12:10 3 2Zelena žolna (Picus viridis) 28/04/2014 12:31 20/11/2014 11:08 5 5Škrjančar (Falco subbuteo) 11/09/2014 18:53 11/09/2014 18:54 1 1Sokol selec (Falco peregrinus) 15/01/2014 09:16 19/03/2014 10:16 2 2Rjavi srakoper (Lanius collurio) 09/05/2014 17:27 26/08/2014 11 5Veliki srakoper (Lanius excubitor) 11/11/2014 09:20 16/12/2014 11:51 4 4Kobilar (Oriolus oriolus) 24/04/2014 09:54 06/05/2014 13:18 6 3Šoja (Garrulus glandarius) 08/01/2014 12:06 17/09/2014 11:41 5 4Sraka (Pica pica) 08/01/2014 12:03 17/09/2014 11:41 25 8Kavka (Corvus monedula) 21/02/2014 10:23 25/09/2014 12:23 32 4Siva vrana (Corvus cornix) 08/01/2014 12:03 24/10/2014 10:23 29 9Krokar (Corvus corax) 12/03/2014 09:49 11/04/2014 11:44 2 2Poljski škrjanec (Alauda arvensis) 06/02/2014 11:23 07/11/2014 10:15 9 3Kmečka lastovka (Hirundo rustica) 08/05/2014 08:25 16/10/2014 09:11 212 3Mestna lastovka (Delichon urbicum) 18/03/2014 07:27 10/08/2014 34 5Velika sinica (Parus major) 01/02/2014 10:20 13/12/2014 08:48 31 17Plavček (Cyanistes caeruleus) 05/03/2014 09:56 24/12/2014 10:26 44 12Plašica (Remiz pendulinus) 10/03/2014 11:16 22/10/2014 07:38 41 2Dolgorepka (Aegithalos caudatus) 15/09/2014 13/11/2014 10:50 18 3Kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactyla) 01/03/2014 13:13 01/03/2014 13:13 1 1Stržek (Troglodytes troglodytes) 27/01/2014 10:17 11/12/2014 11:38 8 8Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus) 08/02/2014 13:48 19/11/2014 11:33 12 4Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapilla) 08/02/2014 13:48 11/12/2014 11:38 20 10Svilnica (Cettia cetti) 05/03/2014 09:56 11/12/2014 11:38 15 15Severni kovaček (Phylloscopus trochilus) 01/08/2014 11:05 23/09/2014 5 4Vrbji kovaček (Phylloscopus collybita) 08/01/2014 12:06 24/12/2014 10:26 24 16Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix) 05/08/2014 11/09/2014 18:52 2 2Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta) 08/05/2014 08:28 10/08/2014 8 4Rumeni vrtnik (Hippolais icterina) 01/08/2014 11:05 10/08/2014 5 2Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) 18/04/2014 12:08 29/09/2014 63 10Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris) 23/05/2014 09:53 10/08/2014 7 3Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) 08/05/2014 08:36 07/10/2014 295 13Rakar (Acrocephalus arundinaceus) 05/08/2014 17/09/2014 112 7Rečni cvrčalec (Locustella fluviatilis) 05/08/2014 10/08/2014 1 1Trstni cvrčalec (Locustella luscinioides) 15/09/2014 15/09/2014 07:49 2 2Kobiličar (Locustella naevia) 05/08/2014 24/09/2014 10:45 5 3Brškinka (Cisticola juncidis) 06/03/2014 12:04 24/11/2014 11:25 24 20Črnoglavka (Sylvia atricapilla) 05/03/2014 09:56 20/11/2014 11:08 277 24Vrtna penica (Sylvia borin) 05/08/2014 22/09/2014 176 7Mlinarček (Sylvia curruca) 09/04/2014 17:49 10/08/2014 2 2Taščična penica (Sylvia cantillans) 11/04/2014 11:39 11/04/2014 11:40 1 1Rjava penica (Sylvia communis) 25/04/2014 18:00 10/08/2014 5 4


Sivi muhar (Muscicapa striata) 08/05/2014 09:02 08/05/2014 09:03 1 1Taščica (Erithacus rubecula) 27/01/2014 10:06 11/12/2014 11:38 53 21Mali slavec (Luscinia megarhynchos) 07/04/2014 13:36 10/08/2014 71 8Modra taščica (Luscinia svecica) 05/08/2014 10/08/2014 1 1Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca) 05/08/2014 11/09/2014 18:52 3 2Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus) 23/09/2014 10:42 23/09/2014 10:43 1 1Šmarnica (Phoenicurus ochruros) 08/01/2014 12:03 20/12/2014 11:10 13 8Repaljščica (Saxicola rubetra) 04/04/2014 12:32 08/05/2014 09:05 102 3Prosnik (Saxicola rubicola) 08/02/2014 13:46 18/11/2014 09:49 8 5Kupčar (Oenanthe oenanthe) 20/03/2014 07:37 16/10/2014 12:10 53 9Kos (Turdus merula) 08/01/2014 12:06 10/08/2014 28 11Vinski drozg (Turdus iliacus) 13/11/2014 10:48 13/11/2014 10:50 1 1Cikovt (Turdus philomelos) 07/10/2014 16/10/2014 12:10 10 3Carar (Turdus viscivorus) 21/10/2014 11:46 21/10/2014 11:46 1 1Škorec (Sturnus vulgaris) 21/02/2014 07:49 30/12/2014 10:41 632 11Siva pevka (Prunella modularis) 27/01/2014 10:06 11/12/2014 11:38 13 8Rumena pastirica (Motacilla flava) 21/03/2014 13:57 23/10/2014 09:19 276 12Bela pastirica (Motacilla alba) 01/01/2014 10:31 20/12/2014 11:10 285 16Mala cipa (Anthus pratensis) 01/01/2014 10:31 13/12/2014 08:48 254 9Drevesna cipa (Anthus trivialis) 18/04/2014 10:54 07/11/2014 08:01 7 3Rdečegrla cipa (Anthus cervinus) 30/04/2014 09:03 14/10/2014 12:21 2 2Vriskarica (Anthus spinoletta) 01/01/2014 10:31 06/12/2014 09:48 87 12Plotni strnad (Emberiza cirlus) 07/10/2014 10:00 07/10/2014 10:01 1 1Trstni strnad (Emberiza schoeniclus) 27/01/2014 12:32 11/12/2014 11:38 9 4Veliki strnad (Emberiza calandra) 14/01/2014 13:04 08/11/2014 10:30 23 12Ščinkavec (Fringilla coelebs) 15/01/2014 09:01 30/12/2014 10:41 567 12Zelenec (Chloris chloris) 17/03/2014 07:50 17/03/2014 07:51 1 1Lišček (Carduelis carduelis) 27/01/2014 12:32 25/11/2014 11:18 135 9Repnik (Carduelis cannabina) 23/10/2014 09:16 23/10/2014 09:19 30 1Grilček (Serinus serinus) 08/04/2014 10:04 23/10/2014 09:19 31 9Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) 05/08/2014 16/10/2014 12:10 4 3Domači vrabec (Passer domesticus) 14/01/2014 13:04 23/10/2014 11:25 14 7Poljski vrabec (Passer montanus) 08/05/2014 08:40 08/05/2014 08:59 3 2



Območje kanala Pichetto iz zraka (Foto: I. Škornik).


MONITORING HABITATOV

UVODDirektivo o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih

živalskih in rastlinskih vrst (The Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and of Wild Fauna and Flora - “The Habitat Directive”) je sprejel Ministrski svet 21. maja 1992. Direktiva je bila večkrat dopolnjena, nazadnje leta 1995 ob pridružitvi Avstrije, Finske in Švedske.

Od leta 2007 do 2012 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin kartirali habitatne tipe iz seznama evropske uredbe o habitatih. Januarja 2013 smo izdelali Osnutek habitatnega akcijskega načrta v kpss s Predvidenimi izvedbenimi deli.

METODEV letu 2013 smo pričeli z deli za zagotovitev okopnin na

območju Fontanigge. Dela so bila izvedena po akcijskem načrtu, ki je bil predlagan. Vseh del nismo zaključili. Izkopan je bil tudi robni jarek od vhoda na Fontaniggeah do Muzeja solinarstva. Predlaganih zaščitnih kovinskih vrat nismo postavili. na osnovi podatkov kartiranja habitatnih tipov, ki so potekala na območju KPSS, smo izdelali karto pomembnih habitatov v 100 x 100 m UTM razdelitvi.

V okviru projekta CLIMAPARKS smo nabavili tudi Multi-kopter DJI Phantom 2 Vision, s katerim smo do oktobra 2014 opravili aerofotografiranje habitatov Sečoveljskih solin iz višine 200 m. Po že opravljenem fotografiranju pa je sledila programska nadgradnja multikopterja, ki ne omogoča letenja v neposredni bližini letališč (za manjša letališča, kot je Portorož v radiusu 1.5 km) in maksimalno višino letenja 120 m. Večji del Sečoveljskih solin se zaradi bližine letališča Portorož ne

da več fotografirati iz zraka.

REZULTATIPredlagan je bil naslednji (na spodnji sliki) osnutek ukrepov

za povečanje okopnin in habitatnih tipov na območju Fontanigge.1.PREDLOGS primernim pristopom lahko na območju Fontanigge

zagotovimo cca. 50 ha površin okopnin ali občasno poplav-ljenih bazenov, ki bodo zagotavljali ustrezne razmere za rast in širitev slanoljubne vegetacije.

1.IZVEDBAV soglasju z vsemi strokovnimi službami in vodjem proiz-

vodnje smo uspeli zagotoviti približno 50 ha površine KPSS namenjene okopninam.

2.PREDLOG Z drap barvo je označeno območje (2), ki smo ga že pred

leti ogradili z zemeljskimi nasipi in izločili iz proizvodnje in v katerem je občasno sladka voda, poleti pa je popolnoma suho.

2.IZVEDBA V nasip, ki loči to območje od območja letališča, smo

vgradili cev za odvodnjavanje vode z letališkega travnika. Območje je ob daljši suši povsem suho.

3.PREDLOG Z zeleno barvo so območja (1, 4, 6, 7), ki jih predlagam

za okopnitev.3.IZVEDBAObmočja pod št. 1 zaradi prezahtevnosti izvedbenih del

in bližajoče se pridelave soli nismo izsušili. Odločili smo se,

Potrebna izvedbena dela za vzpostavitev okopnin na območju Fontanigge. Začetek okopnine na območju Alto, kjer se že zaraščajo pionirske vrste slanoljubnih rastlin, kot sta osočnik in členjača (Foto: I. Škornik).


da to območje izločimo iz predloga za okopnitev.

4.PREDLOGNa območju Alto ob cesti (4) lahko z manjšimi zemeljskimi

deli ločimo od vode za pripravo slanic, še posebej zato, ker se bodo tam izvajala tudi dela za izdelavo učne poti v okviru projekta Saltworks.

4.IZVEDBAObmočje Alto (4) smo uspeli povsem izsušiti. Na delu tega

območja je že v letošnjem letu prišlo do sukcesije halofitov, predvsem enoletnic (osočnik). V naslednjih vegetacijskih obdobjih že lahko pričakujemo zaraščanje s halofitnimi trajnicami. Vse povezave s predeli, kjer je voda, so bili zaprte. Izkopan je bil robni jarek.

5.PREDLOG Območje Slane trate (6), v kateri sami upravljamo z vodnim

režimom za ptice, se je pokazalo kot idealno območje za okopnino, ne da bi ob tem vplivali na cilnje vrste ptic. Tu je nekoč tudi bil največji slani travnik na območju Sečoveljskih solin.

5.IZVEDBAObmočje je bilo povsem izsušeno, vgrajena je bila nova

zapornica za nalivanje in odlivanje vode.

6.PREDLOG Z modro barvo sta označeni območji (5, 8), ki sta lahko

občasno pod vodo oz. je v njih toliko vode, da je še vedno dovolj okopnin.

1140 13101130

1320 1410 1420

Razširjenost habitatnih tipov v UTM mreži kvadratov 100 x 100 m. • Izlivi rek, estuariji (Nat. 2000 code 1130)• Muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (Nat. 2000 code 1140)• Pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (Nat. 2000 code 1310)• Sestoji metličja Spartinion maritimae (Nat. 2000 code 1320)• Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (Nat. 2000 code 1410)• Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (Nat. 2000 code 1420)


6.IZVEDBANa območju 5 smo vgradili manjši nasip z zapornico, vendar

ob nalivanju sosednjega bazena (Mala Lama) voda prehaja tudi v to območje. V zimskem času bo potrebno preveriti kje pušča nasip in izvesti sanacijska dela.

7.PREDLOG V zadnjem delu bazena Ob morju (8), bi lahko uredili tudi

dva ali tri večje otoke. V bazenu je lahko voda čez vse leto.7.IZVEDBADela niso bila izvedena.

8.PREDLOG Na območju Alto (3) bomo uredili nekaj večjih in manjših

otokov.8.IZVEDBADela niso bila izvedena.

9.PREDLOG Konec leta 2012 bo zaključen monitoring voda s strani

vodje proizvodnje D. Saua. Izdelana bo karta nalivanja vod za potrebe proizvodnje.

Izliv reke Dragonje v morje. (Foto: I. Škornik) Območje Life iz zraka (Foto: I. Škornik).

Obsežno trstičje na območju Canedo na Fontaniggeah. (Foto: I. Škornik) Območje kanala Curto na Fontaniggeah. (Foto: I. Škornik)

9.IZVEDBANi poročila.

V letu 2015 je potrebno dokončati manjkajoča izvedbena dela in zagotoviti predlagane okopnine. Obvezna je tudi redna kontrola stanja vgrajenih elementov in zemeljskih nasipov.

Območje Mezzane na Leri. (Foto: I. Škornik)


Vremenska postaja na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik).


MONITORING VREMENA

UVODLeto 2013 se uvršča med najtoplejša leta pri nas. Povsod

po državi je bila povprečna letna temperatura za več kot 1°C do 2°C nad povprečjem 1961–1990.

Poleg žleda in toplega vremena so leto 2014 zaznamovale predvsem padavine. Leto 2014 je bilo povsod nadpovprečno toplo in izjemno namočeno leto. Zaradi nekaj neobičajno toplih mesecev in odsotnosti izrazito hladnih mesecev je leto 2014 najtoplejše od začetka stalnih meteoroloških meritev v Sloveniji, to je od leta 1850. Sodeč po še daljših časovnih nizih meritev iz sosednjih držav lahko z veliko gotovostjo trdimo, da je bilo leto 2014 najtoplejše vsaj od konca 18. stoletja.

METODEMonitoring vremena izvajamo s pomočjo dveh vremenskih

postaj Davis Vantage Pro2 Plus, ki sta bili kupljeni in postavljeni v okviru projekta CLIMAPARKS. Zajem vremenskih podatkov poteka v 15 minutnih intervalih. Podatke shranjujemo s pomočjo programa WeatherLink 5.9.2. V tem delu Slovenije so vetrovi zelo pomemben pokrajinski dejavnik. Podatke vetrov iz obeh vremenskih postaj, smo s pretvorbo kardinalnih smeri v stopinje ter s pomočjo programa WindRose PRO3 prikazali vetrno rožo.

Vsi vremenski podatki so dostopni tudi na našem spletnem portalu http://www.kpss.si/vreme, kjer si jih je mogoče ogledati tudi v dnevnem, mesečnem in letnem grafičnem prikazu.

Medtem ko ostaja vremenska postaja na Leri na svoji

trajni lokaciji, smo v začetku leta 2014 postajo iz Fontanigg premestili na območje Piccia, neposredno ob Thalasso Spa Lepa Vida. Lokacijo te postaje bomo spreminjali na 3 leta.

REZULTATI

Podnebne značilnosti leta 2013 ter trendi nekaterih meteoro-loških spremenljivk

Leto 2013 je bilo od 1 do 2 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990; nadpovprečno topla je bila tudi večina mesecev, med letnimi časi je bil pozitivni odklon največji poleti. Poletno vročino je spremljala suša, avgusta pa smo na mnogih merilnih mestih izmerili doslej najvišjo temperaturo zraka, ponekod je celo presegla 40 °C. Največ padavin je bilo v Posočju, ponekod so presegle 2800 mm. Proti jugu in vzhodu je količina padavin pojemala. Dolgoletno povprečje je bilo skoraj povsod preseženo, odkloni pa niso presegli 20 %.

Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 14,3 °C, medtem ko je bilo na Fontaniggeah le malo hladneje in sicer 14,1 °C.

Večina mesecev v letu 2013 je bila nadpovprečno toplih, najbolj je izstopal avgust z najvišjo izmerjeno dnevno tempera-turo na Leri 36,2°C ter na Fontaniggeah 35,6 °C. Najnižjo letno temperaturo smo na Leri izmerili 27.1.2013 in sicer -3,4°C, medtem ko je bila na Fontaniggeah najnižja temperatura izmerjena 27.1.2013 in 16.3.2013, znašala je -3,3 °C.

Vsota padavin je bila v letu 2013 nad dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 909,7 mm dežja, medtem ko je bilo na Fontaniggeah izmerjenih 947,3 mm padavin. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo marca, maja in novembra.

Na Obali je bil še najmanj namočen julij. Na Leri je julija padlo 4,8 mm dežja, na Fontaniggeah pa 6,4 mm dežja.

Trajanje sončnega obsevanja v letu 2013 je bilo krajše, kot v letih 2011 in 2012. V Portorožu je bilo to z 2.309 urami nekoliko pod dolgoletnim povprečjem osončeno leto (1961-1990), vir: ARSO). Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2013 znaša 2.749,5 ur. Sonce je na Letališču Portorož v juliju 2013 sijalo 361 ur. Na Leri smo v juliju 2013 izmerili 368,8 ur.

Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Močneje in bolj enakomerno piha na Fontaniggeah. Najbolj vetroven je bil februar.

Vremenska postaja iz Fontanigg je bila v začetku leta 2014 postavljena na območje Piccia (Foto: I. Škornik).


JANUARJANUARY

Vetrovne rože po mesecih izdelane s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2013.

FEBRUARFEBRUARY

MARECMARCH

APRILAPRIL

MAJMAY

JUNIJJUNE

JULIJJULY

AVGUSTAUGUST

SEPTEMBERSEPTEMBER

OKTOBEROCTOBER

NOVEMBERNOVEMBER

DECEMBERDECEMBER


JANUARJANUARY

Vetrovne rože po mesecih izdelane s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2014.

FEBRUARFEBRUARY

MARECMARCH

APRILAPRIL

MAJMAY

JUNIJJUNE

JULIJJULY

AVGUSTAUGUST

SEPTEMBERSEPTEMBER

OKTOBEROCTOBER

NOVEMBERNOVEMBER

DECEMBERDECEMBER


Vetrovna roža izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2013.

Razporeditev vetra po mesecih izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2013.


Vetrovna roža izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2014.

Razporeditev vetra po mesecih izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2014.


Podnebne značilnosti leta 2014 ter trendi nekaterih meteoro-loških spremenljivk

Leto 2014 se je začelo z nenavadno toplim vremenom. Januar, februar in marec so bili med najtoplejšimi od začetka meritev, od dolgoletnega povprečja so bili toplejši tudi za 4°C ali več. Edino obdobje hladnega vremena je bilo ob koncu januarja in deloma v začetku februarja, sicer je bilo zmerno toplo ali pretoplo glede na referenčno 30-letno obdobje 1981–2010. Tudi april je bil še znatno pretopel, nato so do septembra sledili temperaturno zmerni meseci, močnejših vročinskih valov nismo beležili. Meteorološko poletje je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti sveže, a normalno glede na referenčno 30-letno obdobje. Oktober in december, še bolj pa november so bili bistveno toplejši od dolgoletnega povprečja. Zlasti toplo je bilo sredi oktobra in od 4. do približno 17. novembra, regionalno pa tudi v posameznih dneh decembra. Zaradi nekaj neobičajno toplih mesecev in odsotnosti izrazito hladnih mesecev je letošnje leto najtoplejše od začetka stalnih meteoroloških meritev v Sloveniji, to je od leta 1850. Sodeč po še daljših časovnih nizih meritev iz sosednjih držav lahko z veliko gotovostjo trdimo, da je bilo letošnje leto najtoplejše vsaj od konca 18. stoletja.

Na Leri je povprečna letna temperatura znašala kar stopinjo več kot leto poprej in sicer 15,3 °C, medtem ko je bilo na Picci še topleje in sicer 15,5 °C. Mesec januar se je pričel dokaj toplo, saj je bila najvišja dnevna temperatura v KPSS zabeležena 5.1.2012. Na Leri je ta znašala 15,5 °C. Temperatura ves januar ni padla po ničlo. Najnižja januarska temperatura je bila 1,1°C na Leri.

Najbolj vroče je bilo 12.6.2014 na Leri (33,2 °C), kot tudi na Picci (33,6 °C). Najnižjo letno temperaturo smo izmerili 31.12.2014 in sicer na Leri -1,8 °C, na Picci -1,3 °C . Marca je bilo tudi izredno vetrovno. Prevladoval je jugo.

Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2014 znaša 2853 ur. Na Leri smo v juliju 2014 izmerili 348 ur, kar je 20 ur manj kot leto prej.

Podobno kakor pri temperaturi zraka smo tudi pri višini padavin zabeležili nekaj izjemnih mesecev. V večjem delu države so bili zelo mokri januar, februar in september. Ponekod je bilo veliko moče tudi v poletnih mesecih in novembra. Znaten padavinski primanjkljaj smo na državni ravni beležili le marca. Povsod po Slovenijo je bila letna višina padavin daleč nad

J F M A M J J A S O N Dpadavine povp. 62.4 38.6 41.3 73.5 61.3 86.9 47.9 55.3 140.7 113.6 120.6 75.8padavine 2013 69.4 71 146 55 117.4 33.6 4.8 49.2 85.8 89.6 158.2 29.2padavine 2014 100.1 193 45.4 130 83.2 62.8 196 100 196.5 85.6 141 57.4

0

50

100

150

200

250

mm

/m2

Padavine

dolgoletnim povprečjem, ponekod celo najvišja v obdobju 1961–2014. Po doslej zbranih in digitaliziranih arhivskih meteoroloških podatkih je bilo leto 2014 na ravni Slovenije najbolj namočeno po rekordno mokrem letu 1937, ko je tudi v Sečoveljskih solinah padlov več kot 1600 mm padavin.

Vsota padavin je bila na območju Sečoveljskih solin v letu 2014 druga največja po letu 1937. Na Leri je padlo 1390,9 mm dežja, medtem ko je na Picci padlo 1383,3 mm. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo februarja, julija in septembra. Najbolj suh je bil marec.

J F M A M J J A S O N Dtemperature povp. 4.9 5.1 8.3 11.8 17.5 21.1 22.7 23 17.7 14.1 9.7 6temperature 2013 5.3 4.6 7.6 13.4 16.6 20.8 24.8 23.7 19.7 15.9 11.2 7.4temperature 2014 8.9 9.7 11 14 16.2 21.3 22.2 22.5 18.8 16.7 13.5 7.9

0

5

10

15

20

25

30

°C

Temperatura

Količina padavin na Leri v letih 2013 in 2014 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.

Količina padavin na Leri v letih 2013 in 2014 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.

Od leta 2007 dalje je nad Sečoveljskimi solinami pogosta ti. letalska oblačnost, ki jo s kemičnimi izpusti povzročajo letala ter s tem tudi vplivajo na vreme. (Foto: I. Škornik).


15.10.2014 je poleg vetra padlo tudi veliko dežja. Rreka Dragonja na Fon-taniggeah. (Foto: I. Škornik)

Pogost prizor v letu 2014, ko ni bilo pridelave soli (Foto: I. Škornik).

22.2.2013 je sneg pobelil Sečoveljske soline. Pogled na Alto na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik)

22.2.2013 je sneg pobelil Sečoveljske soline. Lepa Vida na Leri (Foto: I. Škornik)

15.10.2014 je na območju Sečoveljskih solin pihal izredno močan veter, ki je polomil marsikatero drevo. Začetek poti Saltworks na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik)


Osnovnošolci na obisku v solinah (Foto: I. Škornik).


MONITORING OBISKOVANJA

UVODZavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument

varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo poveza-nimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami.

Naši dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih lepot in s tem biotske raznovrstnosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre.

Obiskovalcem nudimo doživljanje parka z usmerjanjem (informacijska središča in točke, informativne table, parkovne poti), vodenimi ogledi, delavnicami v naravi, ustvarjalnimi delavnicami in različnimi izobraževalnimi programi ter preda-vanji. Primerne oblike rekreacije so tiste, ki so podrejene temeljnim namenom krajinskega parka. V KPSS poteka tudi solinarski festival, ki v krajinski park privabi številne navdušence in ljubitelje solinarske tradicije ter kulinaričnih posebnosti.

Na osnovi določil Zakona o ohranjanju narave (ZON) se za obisk Krajinskega parka Sečoveljske soline zaračunava vstopnina. Z nakupom vstopnice so obiskovalci parka med obiskom v parku nezgodno zavarovani. Ob obisku parka je treba upoštevati pravila obnašanja v KPSS!

KPSS si je mogoče ogledati individualno ali v skupini. Organiziranim skupinam (najmanj 15 oseb) omogočamo voden ogled, za katerega pa se je potrebno pravočasno naročiti s pomočjo spletnega obrazca, ki je bil izdelan v okviru projekta CLIMAPARKS in v katerem so objavljeni splošni pogoji ter opozorila. Vodeni ogledi po parku so namenjeni obisko-valcem, ki poleg sprehoda po parku želijo o Krajinskem parku Sečoveljske soline in tradiciji solinarstva izvedeti nekaj več.

S programom za obiskovalce s posebnimi potrebami želimo Krajinski park Sečoveljske soline približati vsem obiskovalcem. Programe oblikujemo v sodelovanju s strokovnimi vodji različnih skupin. Za slepe in slabovidne je v centru za obiskovalce na razpolago taktilni model Sečoveljskih solin.

KPSS ima dva kopenska vhoda (Lera, Fontanigge), do obeh območij pa je možen dostop po morju s čolnom. Na območje Lere vstop s psom ni mogoč! Dostop do Muzeja solinarstva je po morju ali po makadamski cesti ob Dragonji na Fontaniggeah.

V Krajinski park Sečoveljske soline je v poletnem in zimskem času mogoče vstopiti uro po sončnem vzhodu, park pa je potrebno zapustiti uro pred sončnim zahodom. Obisko-valcem pa priporočamo pa, da čas obratovanja preverijo na recepciji parka.

Obiskovalci lahko pred prihodom v park na spletnem portalu KPSS preverijo dogajanje na spletni kameri in se seznanijo z osnovnimi vremenskimi podatki obeh vremenskih postaj.

V skladu s strategijo o ohranjanju biotske raznovrstnosti

v Sloveniji lahko »turizem« predstavlja razvojno priložnost za območja z visoko naravno danostjo, vendar le pod pogojem, da ne povzroča zmanjšanja biotske raznovrstnosti, da zniža porabe neobnovljivih virov in sledi načelom trajnostnega obiskovanja, ki morajo vključevati ohranjanje pestrosti, značilnosti in lepot narave ter krajine. Trajnostno obiskovanje zavarovanega območja moramo razumeti kot priložnost in ne kot pritisk ali grožnjo.

Intenzivno sodelovanje med devetimi parki projekta CLIMAPARKS pri izvajanju različnih projektnih nalog, bo pripomoglo k izmenjavi dobrih praks ter krepitvi sodelovanja med Slovenijo in Italijo. Z vzpostavitvijo skupne merilne in opazovalne mreže si v parkih obetamo predvsem dobro osnovo za izdelavo primerjalnih analiz. Te bo prvič mogoče opravljati v tem območju znotraj posameznih parkov in med njimi. Nadgrajujemo obstoječe in vzpostavljamo nove metode spremljanja obiskovanja, z namenom ugotavljanja trendov in prilagajanja upravljanja obiska.

METODEV okviru delovnega sklopa »Trajnostno obiskovanje

parkov« projekta CLIMAPARKS, smo v KPSS vzpostavili tudi monitoring obiskovalcev v parku. 1.11.2010 smo na vhodu na Leri uvedli preštevanje vseh obiskovalcev parka, tudi tistih, ki za vstop v park niso plačali vstopnine (izvzeti so zaposleni v KPSS, lastniki privezov, člani veslaškega kluba in poslovni partnerji podjetja). Tudi po zaključku zgoraj omenjenega projekta v konec leta 2013 smo z monitoringom obiskovalcev nadaljevali tudi v letu 2014.

Junija 2012 je pričelo na Leri voziti tudi električno vozilo Villager 8, ki prevaža obiskovalce od vhoda na Leri do Thalasso Spa Lepa Vida in Centra za obiskovalce (MMC).

Nosilno zmogljivost smo ocenili na podlagi indikatorjev nosilne zmogljivosti za scenarij trajnostnega obiskovanja. Izbrali smo jih po subjektivni presoji glede na specifične značilnosti obravnavanega območja.

REZULTATIV obdobju 2006–2014 je KPSS obiskalo 357.178 obiskovalcev.Koncept nosilne zmogljivosti ni enotno opredeljen, različni

avtorji podajajo različne definicije. Chamberlain (1997) definira turistično nosilno zmogljivost kot nivo delovanja človeka, ki ga neko okolje še prenese, ne da bi se pri tem to okolje uničilo in ne da bi bilo pri tem prizadeto lokalno prebivalstvo ali


zmanjšano zadovoljstvo obiskovalcev. Po definiciji Svetovne turistične organizacije je nosilna zmogljivost določena z maksi-malnim številom turistov na določeni turistični destinaciji, ki še ne bi imelo negativnega vpliva na naravno in družbeno okolje ter ne bi zmanjševalo kvalitete zadovoljstva turistov.

Glede na upoštevano ekološko nosilnost okolja, ki je povezana predvsem s spremembami biofizikalnega okolja zaradi »turistične« rabe ter družbeno nosilno zmogljivost, ki predstavlja odnos tako lokalnega prebivalstva kot tudi obisko-valcev do okolja, rabe naravnih virov in onesnaženosti okolja ter zadovoljstvo obojih s ponudbo in razvojem obiskovanja v zavarovanih območjih, smo na območju KPSS kot zgornjo mejo še sprejemljivega določili največ 50.000 obiskovalcev na leto, kar pomeni, da se lahko istočasno na območju KPSS nahaja največ 300 obiskovalcev, oziroma do največ 900 obiskovalcev na dan.

2013V letu 2013 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo

51.000 obiskovalcev. 42.820 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 8.180 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Na Leri smo z vodniki opravili kar 544 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 17.190 obiskovalcev, medtem ko je bilo v muzeju solinarstva 210 vodenih ogledov, udeležilo pa se jih je 6350 obiskovalcev.

Slaba polovica (46,0 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 76,8 % je bilo domačih obiskovalcev, slabo četrtino (23,2 %) vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ angleško in nemško govorečih obiskovalcev (oboji s po 17,9 %), sledijo jim obiskovalci iz Italije (4,3 %), slaba odstotek pa predstavljajo vodeni ogledi v drugih jezikih (ruščina, srbohrvaščina,...).

Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu učenci osnovnih šol, dijaki in študenti (43,5 %), sledijo jim odrasli obiskovalci (39,0 %), novinarji in poslovni partnerji (9,5 %) ter upokojenci (6,9 %). Slab odstotek (0,8 %) predstavljajo osebe sposebnimi potrebami, le v enem samem primeru je bil voden ogled za vrtec.

Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline se je v primerjavi z letom 2012 povečalo in preseglo mejo 50.000 obiskovalcev v enem letu.

V KPSS je bilo v letu 2013 prodanih 37 letnih kart, 2461 družinskih, 14.452 odraslih in 23.111 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic. 3.532 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno, od tega je bilo 851 otrok in 66 učiteljev v okviru programa CŠOD Doma Burja iz Seče, s katerimi zgledno sodelujemo že vse od nastanka parka. 100 letnih kart smo podarili udeležencem čistilne akcije.

Po kopnem je v park vstopilo skupaj 49.161 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 1.839 obiskovalcev.

Usluge Thalasso Spa Lepa Vida je koristilo 2.355 obiskovalcev.

2014V letu 2014 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo

38.435 obiskovalcev. 33.056 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 5.379 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Na Leri smo z vodniki opravili kar 460 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 15.051 obiskovalcev.

Dobra polovica (53,1 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 66,8 % je bilo domačih obiskovalcev, slabo tretjino (33,2 %) vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ nemško (14,7 %) in angleško govorečih obiskovalcev (13,8 %), sledijo jim obiskovalci iz Italije (2,8 %), 2% pa predstavljajo vodeni ogledi v drugih jezikih (ruščina, srbohrvaščina...).

Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu učenci osnovnih šol, dijaki in študenti (46,7 %), sledijo jim odrasli obiskovalci (37,9 %), novinarji in poslovni partnerji (4,1 %) ter upokojenci (9,1 %). Odstotek in pol (1,5 %) predstavljajo osebe s posebnimi potrebami, le v dveh primerih je bil voden ogled za vrtec.

Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline je v primerjavi z letom 2013 močno upadlo.

V KPSS je bilo v letu 2014 prodanih 37 letnih kart, 1570 družinskih, 10.398 odraslih in 19.801 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic. 3.271 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno, od tega je bilo 975 otrok in 80 učiteljev v okviru programa CŠOD Doma Burja iz Seče, s katerimi zgledno sodelujemo že vse od nastanka parka. 100 letnih kart smo podarili udeležencem čistilne akcije.

Po kopnem je v park vstopilo skupaj 36.562 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 1.873 obiskovalcev.

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Število obiskovalcev po letih v obdobju 2006-2014


Od začetka aprila do konca septembra je na območju Lere vozilo električno vozilo Villager 8, ki prevaža obiskovalce od vhoda na Leri do Thalasso Spa Lepa Vida in Centra za obisko-valce (MMC). Obiskovalcem Lepe Vide prevoza z električnim vozilom ni potrebno plačati, medtem ko se je za plačljiv prevoz do MMC v letu 2014 odločilo 834 obiskovalcev parka.

V letu 2014 je Muzej Sergeja Mašere iz Pirana na Fontan-

S pomočjo nadzorne kamere na vhodu na Fontaniggeah ugotavljamo tudi število obiskovalcev v zimskem času, ko tam ni receptorja. (Foto: nadz. kam.)

Za obiskovanje so zanimive tudi Fontanigge. (Foto: I. Škornik)

Učenci in dijaki doma CŠOD Burja iz Seče v KPSS prihajajo tudi s kanuji. (Foto: I. Škornik)

17. aprila 2013 se je 20 varovancev v spremstvu 3 vzgojiteljev iz vrtca “La Coccinela” iz Sečovelj prudružilo ekipi KPSS pri rednem lovu in obročkanju ptic na območju Stojb na Fontaniggeah. (Foto: I. Škornik)

JAN FEB MAR APR MAY JUN JUL AUG SEP OCT NOV DECŠTEVILO VSEH OBISKOVALCEV 2013 826 936 2068 5243 6153 7063 4186 4808 7150 5812 2189 1282ŠTEVILO VSEH OBISKOVALCEV 2014 1290 1151 2828 3000 5221 5619 3599 5085 5492 3151 1518 481

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

iggeah omogočil brezplačno uporabo koles. Tovrstni prevoz do Muzeja solinarstva je izkoristilo približno 2600 obiskovalcev.

Usluge Thalasso Spa Lepa Vida je koristilo 2.378 obiskovalcev.Obisk KPSS se je v letu 2014 zmanjšal za več kot 10.000

obiskovalcev. Razlogi so predvsem v slabem vremenu in najverjetneje tudi v višjih cenah storitev KPSS.

Število vseh obiskovalcev KPSS po mesecih za leto 2013 in 2014


Vstop na območje Fontanigg ponoči ni dovoljen (Foto: I. Škornik).


SPREMLJANJE IZVAJANJA VARSTVENIH REŽIMOV PO UREDBI O KPSS

Naravovarstveni nadzor je neposredni nadzor v naravi in bdi nad spoštovanjem zakonskih prepovedi in izdanih predpisov za zavarovana območja. Tak nadzor poleg inšpektorjev izvajajo tudi naravovarstveni nadzorniki, ki jih upravljalec zaposli na to delovno mesto. Usposobljenost naravovarstvenih nadzornikov preverja ustrezno ministrstvo. Zakon omogoča tudi prostovoljni naravovarstveni nadzor.

V KPSS imamo 3 parkovne nadzornike, 4 prostovoljne nadzornike. V večini tujih držav tako vrsto dela imenujejo z angleškim izrazom “ranger service”, v Veliki Britaniji kjer poskušajo nadzor bolj približati ljudem, pa “countryside officers”. Splošno sprejeta strategija naravovarstvenega nadzora v Sloveniji ne posnema delovanja prej omenjenih rangerjev, ki so, mimogrede (Italija, Češka, ZDA, afriške države…) oboroženi, temveč se bolj približuje civiliziranemu pristopu nadzora v zavarovanem območju. V dobesednem prevodu bi to pomenilo, pokrajinski uradnik, kar v slovenščini seveda zveni nenavadno.

Gre za pristop in način obnašanja nadzornika, kot jih imenujemo v skrajšani obliki, ki temelji na Pestalozzijevi teoriji vzgoje. Bil naj bi predvsem vzgojno-izobraževalen in manj kaznovalen. Pestalozzi, po rodu Švicar, je namreč prvi uspešno odpravil palico iz takratne osnovne šole. In ravno to želimo tudi mi. Hočemo, da bi obiskovalci razumeli in sprejeli način obnašanja v naravi, ki ne bi temeljil na strahu (pred streli rangerjev), temveč na slabi vesti, ki bi kršitelja vedno opominjala, da ne dela prav. Iz izkušenj seveda vemo, da se v vsaki družbi vedno najde kdo, ki bodisi namerno ali iz nekih drugih razlogov (pridobitniški, nelojalnost, destruktivni …) krši pravni red. Zato zakon predvideva tudi kaznovanje, ki je v pristojnosti naravovarstvene službe. Ker KPSS še ni uradno prekrškovni organ kaznovanja ne izvajamo.

Nadzorniki KPSS imajo značilne uniforme in logo KPSS. Medtem ko so zimska oblačila črno sive barve, so poletna drap. Pri svojem delu uporabljajo tudi ustrezno označeno plovilo.

Pri svojem delu smo zabeležili največ kršitev s strani domačih, slovenskih obiskovalcev. Kršitev tujih obiskovalcev je zanemarljivo malo, kar kaže tudi na to, da se tujci znajo primerno obnašati v zavarovanih območjih.

Med kršitvami je bila največkrat zabeležena hoja izven označenih poti oz. zahajanje v predele KPSS, kjer to izrecno ni dovoljeno, kopanje ter nedovoljen ribolov. Velika večina obiskovalcev območja Fontanigge nima svojih psov na povodcu.

Zaradi slednjega smo imeli v KPSS kar precej težav in materialne škode na vstopni zapornici Fontanigg. Med prvomajskimi prazniki si je veliko ljudi na vsak način želelo ogledati tudi Thalasso Spa Lepa Vida, čeravno tovrstni ogledi niso dovoljeni. Precej je bilo takih, ki so kljub opozorilom, tja

tudi odšli. Težave pa je imel tudi receptor na vhodu v KPSS, saj so posamezniki vstopali v park ne da bi se ustavili na recepciji. V letu 2013 je bilo opravljeno skupaj 95 ur nadzora, v letu 2014 pa 258 ur. Večje število ur v tem letu gre pripisati predvsem pogostim težavam zaradi nedovoljenega ribolova.

Zaradi težav, ki smo jih imeli na območju Fontanigge v času, ko park ni odprt, smo na vhou in ob makadamsko pot namestili nadzorne kamere. Za video nadzor skrbijo kamere z visoko ločljivostjo in možnostjo nočnega IR snemanja. Tako nastali posnetek pa se prek MMS v trenutku prepošlje na mobilni telefon nadzorne službe KPSS. Kamere so postavljene na različnih nadzornih točkah in so dobro skrite. Ob preizkusu kamer je bilo ugotovljeno, da nam težave povzročajo predvsem tisti, ki na tem območju lovijo ribe. O tem sta bila obveščena tudi mejna policija ter ribiški inšpektor.

Ribolov v času, ko park za obiskovalce ni odprt, ni dovoljen. (Foto: nadzorna kamera)

Poskus odklepanja ključavnice na Fontaniggeah. (Foto: nadzorna kamera)


Geolog s posebno napravo meri sestavo kamnine (Foto: I. Škornik).


OSTALO V SLIKI IN BESEDI

Kim Ferjančič, diplomantka, ki je v KPSS proučevala močvirsko sklednico (Foto: I. Škornik)

Ekipa bodočih vodnikov iz Ulcinjskih solin na predstavitvi v KPSS (Foto: I. Škornik)

Sodelovali smo v različnih poizkusnih projektih, predvsem z geologi (Foto: I. Škornik)

13. 6. 2013 smo v kanalu Pichetto opravili testne meritve temperature in prevodnosti v površinskem sloju vode z daljinsko vodenim plovilom Čigra, ki je plod domačega znanja treh partnerjev: Okoljsko inženirstvo, Henigman in MBP NIB. (Foto: I. Škornik)

Po večletnem snemanju je v pripravi novi dokumentarni film o KPSS, ki je nastal v okviru projekta LIFE MANSALT (Foto: I. Škornik).

Zaposleni iz NIB Morska biološka postaja Piran ter Zavod za ribištvo Slovenije izvajajo tudi redne monitoringe rib (Foto: I. Škornik).


13.12. 2013 smo v Casermi na Leri odprli razstavo slik in grafik naravoslovca Fabia Perca. (Foto: I. Škornik)

24.3.2014 je na območju KPSS potekala čistilna akcija. (Foto: I. Škornik)

Julija 2014 je Google začel s fotografiranjem ulic v Sloveniji in posneto že vključil v Google Street View Slovenija. 25.3.2014 so pričeli s fotografiran-jem parkovnih poti v KPSS s pomočjo nahrbtnika Trekker. (Foto: I. Škornik)

V okviru sodelovanja z Morsko biološko postajo Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) ter Naravoslovnotehniško fakulteto (Univerza v Ljubljani) je bilo izvedeno vzorčenje sedimentov v kanalu Pichetto v Sečoveljskih solinah. (Foto: I. Škornik)


13.5.2013 je Mojca Kleva Kekuš, evropska poslanka, v soline pripeljala skupino evropskih poslancev iz Nemčije, Estonije in Velike Britanije (Foto: B. Morgan)

V sredo 8. maja 2013 je KPSS obiskal minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan s sodelavci. Ekipi ministrstva smo predstavili koncept upravljanja s parkom, ki temelji na koncesijskem razmerju in nekatere nove pridobitve v parku.

22.8.2013 je KPSS obiskala delegacija, ki jo je vodil ameriški senator g. Thomas Richard »Tom« Harkin. V spremstvu župana, g. Petra Bossmana in drugih gostov je gospod senator spoznal posebnosti solin in tradicionalnega postopka pridelave soli. (Foto: B. Morgan)

Po izboru 2013 FIJET Slovenija - Društva slovenskih turističnih novinarjev je dobitnik letošnjega Kristalnega Triglava, priznanja za vrhunske dosežke v slovenskem turizmu, Thalasso Spa Lepa Vida v Krajinskem parku Sečoveljske soline.

3.11.2013 je v Ljubljani potekal 8. strokovni posvet – Pregled upravljanja območij Natura 2000, ki ga je organiziral Zavod RS za varstvo narave. Na posvetu smo v prostoru, namenjenemu predstavitvi posterjev o upravljanju z območji Natura 2000 predstavili tudi projekt LIFE MANSALT. (Foto: B. Sovinc)

20.9.2013 Zaposleni podjetja Lek Mengeš pomagali pri pripravi solnih ba-zenov za naslednjo sezono pridelave soli. (Foto: I. Škornik)


Literatura

Clarke, K.R. & R.H., Green, 1988: Statistical design and analysis for a 'biological effects' study. Mar. col. Prog. Ser. 92: 213-226.Geister, I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana.Maguran, A., E., 2008: Measuring Biological Diversity. Blackwell Publishing.Makovec, T. , Škornik, I., 1990: Pričakovana gnezditev rdečenogega polojnika Himantopus himantopus v Sloveniji. Acrocephalus

11, št. 46 str. 87-95. Pielou, E.C. 1984: The interpretation of Ecological Data, Wiley, New York. BioDiversity 1997. NHM & SAMS.Ogrin, D., 1995: Podnebje Slovenske Istre. Knjižnica Annales 11, Koper, 381 str.Pfajfar, L., Arh, F., 1998: Statistika 1, Zapiski predavanj. EF Ljubljana. Plut, D., 2006: Zavarovana območja in turistični napredek Slovenije, Turizem v zavarovanih območjih, Turistična zveza Slove-

nije, Ljubljana, str. 9-16. 49.Repolusk, P. , 1996: Koprsko Primorje. V: Regionalno geografska monografija Slovenije, Knj. 4. Submediteranski svet. Ljubljana.

Geografski inštitut ZRC SAZU: 16-35.Robič, D., 2000: Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji. Zbornik gozdarstva in

lesarstva 63: 47-93.Snow, D. W., Perrins, C. M., 1998: The Birds of the Western Palearctic. Oxford, New York, Oxford University Press, 1694 str.Škornik, I., 2008: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2006-2007. Seča, SOLINE d.o.o.Škornik, I., 2012: Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin - Faunistic and Ecological Survey of Birds in the Sečovlje

Salina. SOLINE Pridelava soli d.o.o.. Seča.Škornik, I., 2013: A contribution to the knowledge of climate change impacts on biodiversity and visitation in Sečovlje

Salina Nature Park. In Vranješ, M., Škornik, I., Santi, S., & Costa, M. (Eds.). (2013). Climate change and management of protected areas: Studies on biodiversity, visitor flows and energy efficiency (pp. 59–81). Portorož, Slovenia: SOLINE Pridelava soli.

Vrezec, A., Tome, D., Denac, D., 2006: Delitev in izjemni selitveni pojavi pri pticah. UJMA 20: 125-136.


1 0 0 | N a r a v o v a r s t v e n i m o n i t o r i n g S e č o v e l j s k i h s o l i n 2 0 1 3 - 2 0 1 4

CITIRANJE:

Referenca delaŠkornik, I. (2015). Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2013-2014: Strokovno poročilo. Portorož: SOLINE Pridelava soli.

Documents

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN 2013-2014