Naš glas december 2012

7/30/2019 Na glas december 2012

1/60Ob 100-letnici olske gradbe v Leskovcu


2/60

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

Stran 2

ivljenje je pa takno, da se nenehno spreminja.Vsaka kriza, vsak teaven trenutek v ivljenju

nosi v sebi tudi nekaj dobrega.Izkoristi ga! Sreno v novem letu!

Obankam in obanom obine Videm elimo blagoslovljenboi,

v novem letu 2013 pa veliko zdravja, osebnega zadovoljstva,medsebojnega razumevanja, spotovanja, strpnosti in sree.

upan Friderik BraiObinski svet

Obinska upravaUrednitvo NA GLAS


3/60

Stran 3

NA GLAS - OBINA VIDEM - DECEMBER 2012

Glasilo izdaja obinaVidem, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pota: [email protected]. Uredniki odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Andreja Zemljak,Maja Ratajc, Andrejka Gojkoek, Milena Traper, Urka Hercog, Marija ernila. Oblikovanje in tisk:Vejica, Rado krjanec, s. p., Ul. Lackove ete 3, Ptuj, 041 684 910.Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS t.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plauje 8,5-odstoten davek. Glasilo NA GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jovodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno tevilko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 356. Glasilo je brezplanoin ga prejmejo gospodinjstva v obini Videm. Fotografija na naslovnici: Rado Stropnik.Naklada 1900 kosov.

Spotovane obanke, spotovani obani!

Leto 2012 se poasi poslavlja. Bilo je zelodelavno, naporno, rekel bi tudi dinami-no leto, ki ga v obini Videm zakljuu-jemo z rezultati, esar sem posebej vesel.Skozi leto se je veliko dogajalo in tekobi bilo samo v nekaj stavkih povedati,kaj vse smo delali, kje smo bili bolj in kjemanj uspeni, kateri dogodki so za nami,pa vendarle bi bilo ob koncu leta, ko

delamo analizo, dobro povedati, kaj je vletu 2012 e posebej izstopalo. Ob tej pri-lonosti se zahvaljujem vsem prostovolj-cem, gasilcem in tabu civilne zaite, kiso nas ob novembrskih poplavah povezali.Tudi v nai obini smo znali stopiti sku-paj in pomagati prizadetim v poplavah,spomin na vse te neprijetnosti skozi letopa ima tudi zame grenak priokus.eprav so nam v tem letu izpadli neka-teri zelo pomembni nartovani projekti,kot so Juna meja, Razvoj vasi, Regional-

ne razvojne spodbude in smo jih moralipreloiti v prihodnje leto, seveda nismoobupali. Sredstva, ki jih ima obina vproraunu namenjena za investicije, smouspeli z rebalansom prenesti na drugeinvesticije in potem na drugih podrojihurediti prav tako nujne nalobe. Moder-nizirali smo kar osem kilometrov cest vnai obini, uredili parkirie in igrie zanajmlaje pri O Leskovec, kar je bil tudi

prispevek lokalne skupnosti ob 100-letni-ci olske zgradbe v Leskovcu. Dokonalismo sodoben portni objekt v Trcu, vVidmu ob Dravinji smo uredili varoval-ni nasip pred poplavami. e ob zadnjihpoplavah se je ta reitev pokazala kot smi-selna in dobra odloitev.Marsikaj drugega smo e postorili v obi-ni Videm, na kar smo lahko ponosni,zelo pomembno pa se mi zdi poudariti,da smo ves ta as delali na pripravi pro-jektnih dokumentaci j, legaliziral i smonekatere objekte, ki doslej niso imeligradbenega dovoljenja. To se nanaa tudi

na gradbeno dovoljenje v obrtni coni,kjer imamo zdaj dokumentacijo ureje-no in v novem letu lahko tam dejanskozanemo gradnjo komunalne opreme. Vteh dneh smo s Cestnim podjetjem Ptujpodpisali pomembno pogodbo za izgra-dnjo kroia pri videmskem pokopaliu.Nabavili smo sedem avtobusnih postaj,ki jih bomo postavili ob regionalni cestiod Velike Varnice skozi Videm do Dole-ne. Za mrliko veico v Leskovcu prido-bivamo gradbeno dovoljenje, projekt D

Videm se nadaljuje, pridobivamo gradbe-no dovoljenje za istilno napravo v Vid-mu in projektno dokumentacijo za izgra-dnjo kanalizacije v niinskem delu (Trec,Jurovci, Lancova vas in Sela). Vse to soprojekti, ki smo jih zajeli v nov proraunza leto 2013 in v nart razvojnih progra-mov za leti 2014 in 2015. Seveda pa ima-mo v nartu e ve pomembnih nalob,ki bodo v ospredju v novem letu: koma-sacije, agromelioracije, investicije v poar-no varnost, energetska obnova ostreja infasade na O Videm.V obinski upravi imamo skozi vse letoveliko dela in rad bi pohvalil celotnoekipo, ki dela z mano in se trudi za vejinapredek obine. Moji sodelavci imajoprave vrednote in dovolj strokovnosti zadelo, ki ga opravljajo. Sicer pa morampohvaliti tudi dobro sodelovanje z obin-skim svetom, odbori, komisijami, svetikrajevnih skupnosti in vsemi obani.

Rad bi omenil podroje turizma ingospodarstva, od katerega si v naem oko-lju veliko obetamo in na tem tudi zavzetodelamo. Temu podroju elimo v priho-dnje dati dodano vrednost, s povezova-njem med obinami na obmoju Halozpa tudi Dravskega polja. Osebno sem siprizadeval za ustanovitev razvojnega sveta,kjer smo zdruili est obin, naloga tegasveta pa bo povezovanje, tudi ezmejno,predvsem z obinami v sosednji republi-ki Hrvaki na vseh podrojih turizma.Veliko prilonosti imamo za trenje, karmoramo v prihodnjih letih im bolj izko-

ristiti. Vidova klet je prava prilonost.Ponosen sem na vse nae odline tradicio-nalne prireditve, ki smo jim bili pria tudiv tem letu. V ospredje dajemo faenk vVidmu, Vidove dneve in martinovanje tere mnoge druge prireditve, ki jih pripra-vljajo naa drutva in prizadevni ljudje.Vsem hvala za to prizadevnost, ki dajelokalni skupnosti obvezo, da tudi v priho-dnje podpira drutva, ki dobro in uspenodelajo, skrbijo za promocijo in ohranjanjenaega bogastva iz preteklosti.

Spotovani obani, pred nami je leto2013, v katerem si elim, da bi bilo boljmirno, da bi nam dalo ve monosti zaustvarjanje, da bi ljudje skupaj z naimivplivnimi politiki spoznali, da e bomostopili skupaj, bomo zmogli prebrodititudi to finanno in loveko krizo. Zau-pati bomo morali drug drugemu, vsak bomoral pokazati ve lovekih vrednot, sto-piti morda korak nazaj, da lahko v priho-dnosti naredi dva koraka naprej.

Ob prihajajoih praznikih vam, spoto-vane obanke in obani, elim uspehov,sree, razumevanja, optimizma in obilozdravja. Vesel boi in SRENO v letu

2013!

Va upan Friderik Brai


4/60


5/60

Stran 5


Obvestilo

Na obmoju obine Videmse s 1. decembrom 2012ukinja zbiranje odpadkovna ekolokih otokih in uvajaloeno zbiranje odpadkov pogospodinjstvih. V ta namenste e dobili posode zelenebarve z rdeim pokrovomza papir in vree za zbiranjeodpadne meane embalae(plastenke pija, plastinevreke, lonki za jogurt, sme-tano, margarino, plastenkeivil, plastenke nenevarnih

istil, plastina embalaahigienskih in kozmetinihsredstev, tetrapak, ploevinkepija in hrane, aluminijastafolija, pokrovi kozarcev zavlaganje).Izvajalec javne slube zbira-

nja in odvoza odpadkov jezabojnike za papir, plastikoin ploevine e odstranil sprostorov, ki so namenjeniekolokim otokom.Kot ste e bili seznanjeni, bozbiranje steklene embalae enaprej potekalo na ekolokihotokih. Po novem sistemubodo za odlaganje stekleneembalae na obmoju obi-ne Videm ostali trije ekolokiotoki, ki bodo na naslednjihlokacijah:

v Vidmu pri pokopaliu, v Leskovcu pri nogome-tnem igriu, v Doleni pri vakem domuDolena.Z novim sistemom postavi-tve ekolokih otokov bomo

Ostanejo le trije ekoloki otoki, od teh tudi na lokaciji pokopalieVidem. Foto: TM

racionalizirali zbiranje ste-klene embalae in vas prosi-mo za sodelovanje.e vsak posameznik prispevasamo en delek k skrbi za oko-

lje, bomo vsi iveli v istejemin prijaznejem okolju.

Hvala za razumevanje!Obina Videm

Kroie v Vidmu do konca majaV prostorih obine Videm sta upan Friderik Brai in direk-tor Cestnega podjetja Ptuj (CPP) Martin Turk v ponedeljek,

3. decembra, podpisala pogodbo za izgradnjo kroia nadravni cesti pri videmskem pokopaliu, na katerega se bonavezovala tudi izgradnja hodnika za pece od pokopalia dokapele v smeri Trca v dolini 460 metrov. Z deli so cestarjizaeli v prvi polovici decembra.

V prostorih obine Videm sta upan Friderik Brai in izvrni direk-tor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk v ponedeljek, 3. decembra,podpisala pogodbo za izgradnjo kroia na dravni cesti prividemskem pokopaliu.

Do konca maja konno torej kroie za vejo varnost udeleencevv prometu. V obini razmiljajo tudi e o konni podobi kroiain iejo pravi simbol, ki bi bil dovolj prepoznaven za to okolje inhkrati varen za promet.

Kot je povedal upan Brai,je naloba izgradnje kroiavredna dobrih 347.000 evrov,od tega je sofinancerski deleobine Videm 118.000 evrov,Ministrstva za infrastrukturoin prostor, Direkcije za ceste,

pa preostalih 229.000 evrov.Obina Videm ima sredstvaza to nalobo zagotovljenav proraunu; en del v leto-njem, preostalo pa v prora-unu za 2013, ki pa je tudi esprejet.


6/60


Stran 6


Na razpis sta se tokrat prija-vila Cestno podjetje Ptuj inpodjetje Strabag, gradbenestoritve, d. o. o., je pojasnilBrai, kot najugodnejegapa je komisija izbrala CPP,ki ima tudi dobre referencein je e opravilo kar nekajpomembnih nalob v videm-ski obini. Izvrni direktorCPP Martin Turk, ki se jeupanu zahvalil za vnovi-no zaupanje, je ob podpisupogodbe e dejal, da je CPPna obmoju obine in tudiire, kjer opravljajo rednacestna vzdrevalna dela, uspe-

no zakljuilo e kar nekajvejih investicij. Tokratna poprvih ocenah ne bo tako zelozahtevna, pa vendarle bodoizgradili klasini rondo s pre-

Obvestilo o oddaji vlog zazniano plailo vrtca v 2013

Vse stare, ki imajo svoje otroke vkljuene v vrtec, ki sefinancira iz obinskega prorauna, obveamo, da oddajo

vlogo za zniano plailo vrtca za leto 2013 na

Center za socialno delo Ptuj,

Trstenjakova 5 a, 2250 PTUJ. Vlogo lahko priporoenopoljete tudi po poti ali oddate v elektronski obliki, sple-

tna stran csd-ptuj.si,

od 1. decembra 2012 dalje.

Vsi tisti, ki so v letonjem letu e prejeli odlobe za znianoplailo vrtca, vloge oddajo najkasneje do 31. 12. 2012. Vnasprotnem primeru vam bo vrtec izstavil raun v viini

najvijega dohodkovnega razreda.Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev je dostopna

v knjigarni ali na spletu.Prosimo vas, da se ravnate po zgornjih navodilih in vlog ne

oddajate na obine.

Obinska uprava Obine Videm

stavitvijo infrastrukture, ki jee urejena v tem delu Vidma,veliko bo le zemeljskih del. Zizkopom in gradbenimi delibodo zaeli takoj, ko bo CPPpridobilo dovoljenje za delnozaporo ceste. Ob tem je Turke obljubil, da bodo naredilivse, da bo promet v asu gra-dnje kroia potekal nemo-teno in brez zapletov, potreb-na bo le delna zapora. Rokza dokonanje del je 30. maj2013, vse pa je seveda odvi-sno od vremena v zimskihmesecih, je e dodal Turk.

Besedilo in foto: TM

Petega novembra smo bili pria poplavam, ki so jih povzroi-li reka Drava in njeni pritoki. Poplave so naravna katastrofakot posledica delovanja naravnega pojava, ki ga oznaujemoza naravno tveganje, ki ima izrazito negativne posledice zaloveko skupnost. Na vodnem obmoju reke Drave so manje

poplave zaznamovane vsako leto. Veje poplave do 1600 m/sso se pojavile na obdobje desetletnih voda, medtem ko doslejnajveji izmerjeni pretok reke Drave beleimo leta 1965, in to

2600 m/s.

Novembrske

V ponedeljek, 5. novembra,so upravljavci hidroener-

getskih objektov v Avstrijiposredovali obvestilo, da sopritoki Drave na avstrijskemKorokem dosegli neobiajnovisoke pretoke.Pretok Drave v Avstriji, ki jereguliran z verigo hidroener-getskih objektov, se je zatopoveal do mere, ko je upra-vljavec objektov napovedalpretoke Drave na meji s Slo-

venijo ve kot 2000 m3/s.ARSO je takoj po prejetjuteh informacij zael aktiv-nosti obveanja pristojnihustanov in slub za zaito,reevanje in pomo ter z rde-im alarmom razglasil najve-jo stopnjo poplavne ogro-enosti za obmoja ob rekiDravi. Pretok na reki Draviv Sloveniji je zael naraa-

ti v dopoldanskih urah in jeez dan naraal tudi vzdolDrave proti meji s Hrva-ko. eprav so sporoali, dav popoldanskih urah vzdolreke Drave priakujejo med2400 in 2700 m/s, se je pre-tok v nonem asu povealna 3200 do 3500 m/s. Pred-videni pretoki pomenijo veli-ko nevarnost poplavljanja ir-ih, tudi naseljenih obmoij vcelotnem toku reke Drave.Lokalne skupnosti so e vdopoldanskem asu prekomedijev, ponekod pa tudi z

neposrednim obveanjemna terenu obvestile obane o

pretei nevarnosti. Poziv jebil izraen z namenom, da seopravita evakuacija in zaitavse potrebne opreme. Ker sonapovedi o vikih vode naka-zovale nepredvidene razse-nosti poplav, je bilo monozunanji obseg poplav le pred-videvati, saj doslej znanapraksa za petdesetletne vodegovori o 1600 m/s, za sto-

letne vode pa za 2600 m/s.Preverjeno lahko ugotavlja-mo, da so mnogi obani reiliveliko svojega premoenja,teave pa so se pojavile v pri-meru, ko nekdo ni vzel resnonapovedi poplav, nekateri paso e vedno upali, da so navarni strani Drave.Poplave stare struge rekeDrave so sicer obiajna stvar,

vendar se pri tem sreujemo sproblemom izredne koliinevode pa tudi s trendi zaraa-nja. e bi vpliv na koliinopretoka voda lahko reeva-li z Avstrijci, imamo domazahtevno nalogo, da skupajz naravovarstveniki najdemoreitve, ki ne bodo doda-tno ogroale varnosti ljudi.Vsekakor je zaraena starastruga reke Drave zmanjalahitrost in pretonost stru-ge ter s tem poveala obsegpoplav. Z veanjem razlivnihpovrin vse bolj prizadenemo


7/60

Stran 7


poplave na Ptujskem

tiste obane, ki so do sedajiveli glede poplav varnoivljenje.Izredna koliina vode s svo-

jo transportno mojo lahkodeluje tudi ruilno. S temlahko rui vse na svoji direk-tni poti. Obok pri Mihe-

lievi galeriji je le eden odtujkov, ki direktno posega vvodni tok, zato ni nakljuje,da ga je voda zaela majatiin s tem vidno groziti stare-mu mestnemu jedru. Da sotokrat ukrepi zaite uspeli inda so gasilci svoje delo opra-vili odlino, je vsem znano,manj pa je jasno vsem, daobstoj pokodbe nakazuje

bodoo ranljivost mesta Ptuj.Mnogi se verjetno vpraajo,kaj vse bi plavalo. Vsekakorbi plavala celotna spodnjaterasa mesta, vsi poslovni instanovanjski prostori v sta-rem mestnem jedru, arhiviMestne obine in UE Ptuj,ptujska klet, podvoz, garanahia, trgovski centri in mestov smeri Spuhlje.Niso dale spomini na psiho-loki uinek spremljanja naj-vejega vodostaja reke Drave.Po kresovanjih so tokratnepoplave naslednji dogodek,

ko se je na nabreju rekeDrave zbralo izredno tevi-lo obanov, ki so opazovalinevarni pohod reke Drave.Ob tem ne moremo mimoneodgovornih in nevarnihpoetij tistih, ki so kljubzaporam li do reke, in e ve,

li so tudi na zaprti most inopazovali ter slikali poetjereke. Drugi so temu pritegni-li ali celo ponesli svoje otro-ke. Prav so imeli tisti, ki so sezgraali nad tako neodgovor-nim in tveganim dejanjem,saj je zraven posebnosti rekeDrave ta predstavljala izre-dno tveganje za nao varnost.V primeru nenadnih ruenj

ne bi bilo za najblije nobe-ne ustrezne reitve. Monobuanje vodnega toka nipustilo nikogar neodzivnega,e ve, premnogi so se zaelizavedati nevarne igre vode,ki lahko v trenutku zama-

je temelje naega bivanja inivljenja. Voda je to doka-zala tudi v najvejih mestih,kot sta Hamburg in Praga. Vprimeru poruitve nabrejabi voda v neposredni blii-ni podirala in ruila vse predseboj. Z gostoto ovir na potiin daljino izlivnega mesta

bi se zmanjevala transpor-tna mo in udarni val, med-tem ko bi bil uinek poplavnespremenjen.Poplave nas vedno in spro-ti opozarjajo, da jih je treba

jemati resno, saj voda s svo-jimi viki vedno najde svojostaro podobo in tudi pot, neglede na to, kar ji je lovekpostavil v bran. e bi to vsiupotevali pri svojih odloi-

tvah o gradnji in vrsti gospo-darjenja s prostorom, bi ko-do poplav vidno zmanjali alise ji celo izognili.Poruitev nasipa odvodnegakanala v Forminu je samovraanje Drave v svojo pra-staro strugo, kjer elo vodne-ga toka na glavni transportnipoti rui vse, kar je na poti.Voda po hidrolokih zna-

ilnostih tei k najkraji, nazunaj direktni vodni poti.Na to imajo vpliv tudi padvodnega toka in ovire napoti. Najbolj zanesljive sonaravne ovire, ki si jih je vodaoblikovala skozi zgodovino.Pritoki reke Drave, v naemprostoru Pesnica, Dravi-nja s Polskavo, imajo vednosoodvisen uinek na terenu.

Lahko ugotavljamo, da smoimeli tudi sreo, da omenjenivodotoki niso narastli v nivopetdesetletnih voda, saj bi vtem primeru obseg poplavin kodo v prostoru bistvenopoveali. Vsi ti vodotoki soo izrednem vodostaju rekeDrave potisnjeni v svojo stru-go. Globina potiska je odvi-sna od vodnatosti teh rek patudi od reliefnih znailnostizemeljske povrine. Pritokireke Drave bi bili tako prisi-ljeni, da se razlivajo v prostorpred reko Dravo, saj je glavnitok reke Drave tako moan,

da ne dopua ibkejega tokapritoka.Ob reki Dravinji bi v prime-ru petdesetletnih voda prilodo zalitja celotne spodnjeterase, torej bi bile zalite vsehie v Spodnjih in Zgornjihturmovcih in vse hie vVidmu in Pobreju, ki so naspodnji terasi. Voda bi gorvo-dno zalila celo spodnjo teraso

Dravinje in bi povratno tudipotisnila Polskavo v povea-nje razlivnega obmoja v spo-dnjem toku Polskave.Verjetno se mnogi spraujejo,zakaj postavljamo takne oce-ne. Bistvo odnosa loveka je,da se pred vodo kot faktor-

jem ogroanja vedno umika-mo, saj nikoli ne vemo, kdajin kaj nam lahko prinese.


8/60


Stran 8


To naj bi veljalo tudi za vsetiste, ki e niso vtkali svojihposlovnih odloitev v vodnisvet. Hkrati pa o tem govori-mo zato, da bi tisti, ki jim jezaradi poplavne ogroenostizmanjana kakovost ivljenja,naredili vse preventivne ukre-pe za lastno varnost. Hkrati

je to tudi poz iv pristojnimslubam, da zagotovijo pre-tonost rek, da uredijo nasi-pe, da prepreijo poseljevanjetam, kjer je tveganje preveli-ko. e pa e ljudje ne morejood svojega ognjia, potem jetreba opredeliti kote za viino

hie, se odpovedati kletnim

Kje je meja med nalogami gasilcev in nalogamidrugih

prostorom in ustrezno ureditipot do taknega objekta.Poplave predstavljajo nesreo,na katero morajo biti tisti, kiso ogroeni, tudi pripravljeni.Pripravljenost pomeni pre-ventivo, da se lahko pravo-asno in dovolj umaknemopred nevarnostmi. Tisti, ki eniso ogroeni, pa morajo bititoliko previdni, da pri svo-

jih poslovnih in ivljenjskihodloitvah upotevajo monarave in zakonitosti, ki jihne smemo zanemariti. Tisti,ki se borijo za naravni pro-stor, ne smejo s tem ogroati

ljudi.

Zopet se sreamo z neodgo-vornimi posamezniki, ki gre-do ali se celo zapeljejo v vodoin od tam kliejo na pomo.Vsem bi moralo biti jasnonavodilo, da v poplavne vodene vstopamo, razen reeval-ci, ki morajo imeti ustreznoopremo in dobro organizaci-

jo zaite in reevanja.Vedno bo neka meja medvodo in kopnim, med narav-nim in urbaniziranim, nameji pa veljajo posebna pra-vila. To so tokratne poplave

jasno pokazale in upam, dane odpravljamo le posledic

prejnjih poplav, ampak da

se tudi uimo. e se bomouspeno nauili in v dejanjihto upotevali, bomo dosegli,da ne bodo poplave na gost.e pa bomo pri taknem ue-nju negativni, pa za kazentako in tako vemo. Voda jebogastvo in voda je najboljpoten sodnik, saj se viekvedno prelije na najniji to-ki ali nam najde najibkejilen. To, kar je tokrat poka-zala reka Drava, bi moraliupotevati vsi kot najboljeune ure za varen jutri.

Mag. Janez Merc

Foto:Ale Gregorec

Mnogokrat izreemo, da gasilci pri izvajanju svoje dejavno-sti opravljajo operativne naloge gasilstva. Pri definiciji ugo-tovimo: Operativne naloge gasilstva so gaenje in reevanje

ob poarih, prometnih, okoljskih oziroma ekolokih in indu-strijskih nesreah, zaita in reevanje oseb in premoenja obnaravnih in drugih nesreah, poarna straa ter druge splonereevalne naloge. Operativne naloge gasilstva so tudi preven-tivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred poarom.

Gasilci opravljajo nalogesplone reevalne slube, kipa niso povsem definirane.V gasilski organizaciji se sre-ujemo z vse vejim tevilom

nalog pri izvajanju zaite inreevanja, za katere bi lahkorekli, da bi jih moral opravitinekdo drug. Glede na zah-tevnost teh nalog, glede nakompetence v drubi, gledena delitev dela in uslug natrgu dela in glede na odgo-vornost lastnikov ali upra-vljavcev se pojavlja mnogovpraanj, kdaj so gasilci pri-stojni za doloene naloge inkdaj je za to pristojen kdodrug.Mnogo odprtih vpraanj jepri reevanju ivali. Pojavlja

se vpraanje, kdaj so gasilcipristojni pri reevanju iva-li. Ni dileme, e gre za sklopnaravne ali druge nesree, alpa ne vsake nesree, e naj-

manj pri zanemarjanju ivaliin malomarnosti lastnikov.Ker je dejavnost reevanjaivali specifina, pri emer niposebnega programa izobra-evanja, ampak je vsebina delsplonih vsebin, to ne zado-a za uspeno opravljanjetovrstnih nalog.Najprej moramo izhajati izodgovornosti lastnikov, kitudi v primeru naravne alidruge ne preneha. Imamokar nekaj primerov, ko ne greza nobeno nesreo, ampak zamalomarno oz. neodgovorno

ravnanje lastnikov. Lastnikima odgovornost, da zagoto-vi za ivali predpisane pogojein da tudi izvaja ustrezna rav-nanja. Primeri pobega konj,krav, praiev so pogosti vprijavah nesree, ko se tudigasilci vpraamo, za kaknonesreo gre. Mnogokrat segasilska akcija opravi z lovomivali. Ali je to gasilska inter-vencija in kdaj?Primeri pri poplavah, ko solastniki pravoasno obvee-ni, da naj umaknejo ivali oz.

ivino, in ne opravijo nalo-ge, ki jo naroijo pristojneslube ali gasilci. Ko pa vodatako naraste, da reevanje nive varno, kliejo na pomo.Pri tem zraven malomarnegaodnosa do svojih ivali doda-tno ogroajo reevalne slube gasilce, ki tako tvegajo svo-

ja ivljenja.Primeri padanja ivali v razne

ja me , kanale in gre zni ceso prav tako zelo zanimivi.Morda je ta primer e najbli-e neki nesrei, ki ne odvee

Foto JL


9/60

Stran 9


Nove pridobitve v KS DolenaMed vejimi pridobitvami vKS Dolena lahko v letu 2012omenimo dve na novo asfal-tirani cesti, ki so ju 27. okto-bra predali namenu cestniodsek Glaarunec v skupnidolini 670 m, ocenjena vre-dnost investicije je priblino48.000 evrov, in cestni odsek

VildonBukovi v dolini960 m, pribline vrednosti69.000 evrov.

V KS Dolena so vsi zelo vese-li, da jim je uspelo asfaltiratizelo pomembna cesta odse-ka, ki sta na bolj hribovitemterenu. S tem so dosegli, dabodo vsi, ki se bodo vozili ponjiju, laje prevozili pot, e

posebej pozimi. Slavnostnegaodprtja so se udeleili upanobine Videm Friderik Bra-

Otvoritev ceste VildonBukoviMojstri pri urejanju betonske ploe pri domu krajanov Dolena

V uporabo je predan tudi 670 metrov dolg cestni odsek Glaarunec.

i, podupan Marjan Selin-ek, predsednik KS DolenaDarko Jerenec ter lana svetaKS Dolena Duan Hebar in

Joi Godec. Dogodek so obo-gatili Veseli Joeki in ljudskigodci Stanislav Pulko s sku-pino. Zadovoljstvo nad novopridobitvijo je izrazil tudi

videmski upan Friderik Bra-i in dodal, da sta k temuveliko pripomogla tudi odbo-ra, ki sta ju vodila Joe Godeciz Dolene in Angela Buko-vi z Vildona. Vsem, ki sopomagali pri izvedbi del, se jezahvalil za pomo in potrpe-ljivost ter dodal, da naj bodoto ceste varnosti, prijateljstvain povezovanja. Darko Jere-

nec, predsednik KS Dolenain obinski svetnik, pa je obkoncu dejal: Vesel sem, da

smo asfaltirali dolgo narto-vana odseka. Tudi v priho-dnje se bom zavzemal, da botaknih pridobitev v nai KSe ve.

Pri domu KS Dolena pa so voktobru sanirali tudi beton-sko ploo nad kurilnico.

Besedilo in foto: DJ

lastnikov za vso preventivo in operativo.Mnogi se ob tej prilonosti ne zavedajo,kaj vse lahko naredi prestraena, podiv-

jana ival. e gre za reevanje v kanalih,so to posebni pogoji glede prostora, vse-bine v kanalu. V teh pogojih gasilci priintervenciji mnogokrat resno ogrozijosvoje ivljenje, a se tega zavedamo, ko jedogodek mimo, doslej e sreno, ni panujno, da bo vedno tako.Kot posebne imamo tudi intervencijez reevanjem muce na strehi ali dreve-su, lov steklega ali podivjanega psa inpodobno. Koliko je tu gasilskega dela,

ali imamo primerna znanja in opremo,koliko smo tvegali lastno varnost, seobiajno nihe ne vpraa.Naj se ta razprava ne razume, da gasil-ci ne elijo opravljati svojega dela, pravnasprotno, zelo so pripravljeni pomagatipri vsaki nesrei, ni pa prav, da so izkori-ani za malomarnost ali neodgovornostlastnikov ali pristojnosti drugih slub.Tudi gasilcem se pri takni intervencijilahko kaj zgodi, niso za to posebej uspo-sobljeni in prav hitro je lahko nekdortev nejasnih nalog na tem podroju.Ker so mnogokrat tveganja prevelika,

pripravljenost lastnikov in pristojnihslub pa premala, se lahko tudi zgodi,da bo vodja intervencije ocenil, da nalo-ge, ki niso intervencija in nesrea, al nebodo opravili. Gasilci morajo pri svo-

jem delu narediti vse za lastno varnostin za kakovostno, strokovno in zakonitoopravljanje svojih nalog.Namen tega lanka je tudi poziv vsem,slubam in lastnikom, da naredijo vsepotrebno, da se tovrstne napake innesree ne bi dogajale.

Mag. Janez Merc


10/60


Stran 10


100 let leskovke olske lepotice

Ponedeljek, 5. november, ostaja v lepem spominu po enkratnislovesnosti v O Leskovec, zapomnili pa si ga bomo tudi kotdan katastrofalnih poplav v Sloveniji. Na sreo te niso pri-zadele Leskovca in okolice, zato je bilo vzduje na praznova-nju 100- letnice olske zgradbe v Leskovcu dokaj sproeno in

prijetno. Praznovali so uenci in delavci ole, tudi nekdanji,praznovalo je vodstvo obine Videm, prili so gostje iz hrvakeobine Bednja in e mnogi drugi, ki so eleli biti del tega slav-

ja.

Lepotici, ki je e danes ponosLeskovca in irnih Haloz,so peli slavospev, posebej paso jo predstavili v zborniku,

ki je izel na dan slovesno-sti. Uvodni pozdrav je imelaravnateljica O Videm Hele-na egula, ki je dejala, da sovsi, ki ustvarjajo zgodbo teole v Leskovcu e od njeneustanovitve, ponosni nanjoin na vse generacije, ki so joobiskovale. Dodala je, da jena oli najlepe, ko je rado-ivo, vrtec, ki so ga odprli

pred leti, pa je samo e doda-tno popestril dogajanje naoli. To daje upanje, da bo vprihodnje ve otrok obisko-valo olo v Leskovcu. olskazgradba je kljub letom lepegavideza, uilnice v njej pa sve-tle in zanimive in kar vabijo,da te popeljejo v razline sve-tove. Vesela sem, da so uenciin uitelji na oli veliko raz-

iskovali, da so s tem oivelispomine na nekdanja olskaleta in v zborniku na zanimivnain predstavili, kako je bilo

na oli neko. estitam zauspeen projekt, za lepo pri-reditev in zanimivo razstavo.Ponosna sem, da sem ravna-teljica tako odlinemu kolek-tivu.

OLA DANES SRE-DIE DOGODKOVV KRAJUV zgodovino leskovke ole

je na prijeten nain pope-ljala vodja podrunice Mar-

jana Srdinek, ki je najprejspomnila na leto 1769 in nazaetek olstva v zgradbi priupniu, v dananjem to-ku. olo je takrat obisko-valo 380 otrok. V Leskovcuso potem leta 1912 zgradilinovo olsko zgradbo, ki jebila in je e danes dale nao-

koli prava lepotica. Prav 5.novembra 1912 je bila otvo-ritev nove ole v Leskovcu,in kot je dejala Srdniko-va, je bil to e en veseli pra-znik Leskovanov. Zanimi-vo je bilo sliati, da je olo vLeskovcu po vojni obiskovalo415 otrok, na oli je poueva-

lo od 6 do 9 uiteljev, danespa je ta primerjava povsemdrugana, saj je na oli leetrtina otrok, v vrtcu pa 33.Vsi imajo danes odlinepogoje za delo. elimo si, dabi bila ola kraj, kamor otrociz veseljem prihajajo, in pono-sni smo, da je ola v Leskovcuvzgojila in izobrazila velikootrok, danes tudi uspenih

in znanih, ki se v kraj in naolo radi vraajo po spomine.Naa ola je sredie tevilnihkulturnih prireditev in imapomembno mesto v kraju.To smo eleli pokazati tudi vzborniku, v katerem smo uje-li delke preteklosti in tudisedanji utrip na oli.

Uenec ole Leskovec je biltudi videmski upan FriderikBrai, ki je v svojem nago-voru orisal nekaj spominovna olo, na peti razred, ki jev njegovem ivljenju pome-nil neko prelomnico. Takrat

je Brai, znan kot nogome-tni navduenec, prvi v rokedobil oguljeno usnjeno ogoin spomnil se je prve nogo-

Uvodni nagovor na slovesnosti je imela Helena egula, ravnateljicaO Videm.

upan, ki je bil tudi sam uenec leskovke ole, je predal BarbariFridl njeno pesniko zbirko, katere izid sta omogoila ObinaVidem in ola.Otroci so prikazali kako je neko potekal pouk na Leskovki oli.


11/60

Stran 11


metne igre, ki so jo soolciizvedli kar v razredu. To so

bili trdi, teki asi, a za naslepi, nikoli pozabljeni. Karsmo neko imeli, je bilo zanas veliko, danes na vse togledamo povsem drugae.Rad se vraam na to olo, raddelim spomine z drugimi inpravzaprav se iz tega okoljanisem nikoli oddaljil. Veselsem, da imamo na leskovkioli danes motiviran kolektiv,

ki ivi za to olo, za ta kraj.100-letnica olske zgradbe

je udovi ta pr ilonost , dase ozremo v prihodnost, dazartamo novo, trdno pot.

POSEBNO DARILOSO OLI PRINESLIIZ KS LESKOVEC

Tudi poslanec Branko Mari-ni je ob tej prilonosti delil

veselje ob jubileju olskezgradbe in poudaril, da jeznanje danes vrednota, ki ti

je nihe ne more vzeti. Mojcakrinjar, dravna sekretarkana Ministrstvu za izobrae-vanje, znanost, kulturo, pa

je v svojem nagovoru dejala,da so ljudje, ki so neko ive-li v teh krajih, bili pametni.Spoznali so namre eljo poznanju. krinjarjeva je ome-nila, da za uspeh potrebujeveliko, najprej stare, potemodline uitelje, ki se zavza-mejo za uence, ob vsemtem pa potrebuje e trdno

delo. Imeti mora prepro-sto pogum in elje spraviti vivljenje, je zakljuila.Za majhno preseneenjena slovesnosti je poskrbelpredsednik sveta KS Lesko-vec Franc Kozel, ki je oli invrtcu izroil vrednostni ek,darilo lanov sveta KS, ki sose odpovedali sejninam inelijo na tak nain pomaga-

ti otrokom. upan Brai jeoli podaril priznanje in slikoklopotca, ki je delo MarkaKunnika, uitelja na leskov-ki oli. Sicer pa je prav klo-potec simbol ole in Haloz,slika pa bo v prihodnje kra-sila hio uenosti v Leskovcu.Slovesnosti, ki so jo na izvi-ren nain oblikovali uencileskovke ole, so na koncu

dodali e prijetno druenjez vsemi zbranimi, po oli paso popeljali nekdanje uiteljein uence ole, ki so bili nadurejenostjo ole in opremlje-

nostjo danes naravnost nav-dueni.

Tatjana MohorkoFotografije: Rado krjanec

Posebno spominsko darilo so prinesli tudi iz obine Bednja naHrvakem.

V imenu obine Videm sta sliko klopotca vodji ole Leskovec,Marjani Srdinek predala upan in podupan.

Na hodnikih ole so bili razstavljeni spominki uencev in uiteljev.Predsenik krajevne skupnosti Franc Kozel je oli in vrtcu predalfinanna sredstva, ki so jih zbrali lani sveta KS.

Zbrane je pozdravil tudi posla-nec DZRS Branko Marini


12/60


Stran 12


Sto let "uilne zidane" v Leskovcu

olska stavba v Zgornjem Leskovcuje letos praznovala 100 let obstoja. 5.novembra 1912 so namre v ZgornjemLeskovcu zgradili stavbo, namenjenoolanju otrok. Tudi danes, po 100 letih,stavba e vedno slui prvotnemu name-nu; ne samo to, vedno bolj postaja tudikraj za zbiranje krajanov, obeleitev

pomembnih dogodkov, sprejem znanihkrajanov 100 let vsekakor ni kartako, mar ne?

Ko beseda nanese na olstvo, smoLeskovani ponosni, saj se ponaamo z

dolgo tradicijo olstva in olske stavbe.olska stavba, temeljito prenovljena indograjena pred skoraj 10 leti, je letosupihnila e 100. sveko na rojstnodnev-ni torti. Stavba, zgrajena leta 1912, edanes predstavlja ponos kraja ter lepein prijetne spomine mnogih uencev inzaposlenih v tem asu. Skozi as je ol-ska stavba postala stavba z duo, krajveselih nasmekov, prijaznih besed in

prvih simpatij ter nemi spremljevaleczgodovine. Res je, stavba je preivelave vojn, drav in drubenih ureditev;danes se ponosno dviguje v srediu kra-

ja in nam pripoveduje zgodbo, vsakemusvojo. K sodobnemu, a vseeno pristne-mu podeelskemu videzu so pripomoglemanje in veje prenove in dograditve,najveji leta 2002, ko je stavba dobilasvojo sestro telovadnico, in leta 2004,to je leto temeljite prenove leskovkeole.V ponedeljek, 5. novembra, si v olskistavbi lahko kar zautil utrip prejnjih

100 let. Nekdanji uenci in zaposleni,krajani, predstavniki trenutne lokalne indravne oblasti, sedanji uenci in zapo-sleni okrog 450 se jih je zbralo v olskitelovadnici vsak je z lastnimi mislimi,pogovori ter spomini pripomogel k pra-znovanju velikega, astitljivega jubileja.Slovesnost se je zaela e s stiskom rokmed nekdanjimi soolci, sodelavci alikrajani ob prihodu. Spominski obesek

v obliki olske stavbe bo obiskovalceme dolgo obujal spomine na sveano pri-reditev. Kulturni program s pridihomdogajanja v uilnici pred skoraj 100leti je pri vseh prisotnih vzbudil prije-tne spomine na resnost olanja neko.Marsikomu se je stoilo po tistih tekih,a vseeno veselih asih brez materialnihdobrin, polnih otroke igre in pristnihpogovorov ter sreanj. Voditelja prire-ditve, Monika in Alja, sta radovednostpoteila s kratkimi intervjuji nekaterihprisotnih. Bolj vizualne gledalce pa jenavduil ogled prenovljene ole z razsta-

vo, ki je obiskovalce spomnila na mej-nike v prejnjih 100 letih. Tudi ob jubi-leju izdani zbornik bo v sliki in besedipriaral topel in prijeten utrip prvih stolet olske stavbe v Leskovcu in bo hkratiprimeren vir informacij naim zanam-cem.Pa nasvidenje ob praznovanju 200-letni-ce olske stavbe v Leskovcu. Vabljeni!

Iztok Rokar

Uenci in uitelji na O Leskovec ob letonjem jubileju Foto: Langerholc


13/60

Stran 13


Praznina oktobrska nedelja v videmski upniji

Deevna in hladna nedelja, 28. oktobra, je bila v upniji sv.Vida odeta v praznovanje. Videmani so praznovali misijon-sko nedeljo ptujske in zavrke dekanije ob prvi obletnici smrtirojaka, misijonarja v Zambiji, p. Miha Drevenka, ki je svojeivljenje posvetil samo misijonom in oznanjevanju evangelija.Ob tej prilonosti je misijonska skupina postavila lepo razsta-vo naih misijonarjev po svetu, dogodek je spremljal prijetenkulturni program, zaelo pa se je e popoldan z molitveno uroin ogledom filma o p. Mihu.

Deevna in hladna nedelja,28. oktobra, je bila v upni-

ji sv. Vida odeta v praznova-nje. Videmani so praznovali

misijonsko nedeljo ptujske inzavrke dekanije ob prvi oble-tnici smrti rojaka, misijonar-

ja v Zambiji, p. Miha Dre-venka, ki je svoje ivljenjeposvetil samo misijonom inoznanjevanju evangelija. Obtej prilonosti je misijonskaskupina postavila lepo raz-stavo naih misijonarjev posvetu, dogodek je spremljal

prijeten kulturni program,zaelo pa se je e popoldanz molitveno uro in ogledomfilma o p. Mihu.Zbrani v Vidovi cerkvi soposluali tudi prievanje p.Emila Kriana, ki je dobropoznal p. Miha, in ob temprisluhnili nekaj afrikimpesmim, slovesnost pa se jenadaljevala s sveto mao, ki jo

je vodil provincial p. MilanKos ob somaevanju nadde-kana Marijana Fesla, vodite-lja narodnega misijonskegasredia Slovenije StanetaKerina in e 17 duhovnikoviz upnij ptujske in zavrkedekanije. Pri mai so bili pri-sotni tudi nekateri gostje,upan obine Videm Fride-rik Brai, poslanec Bran-ko Marini, upan obineBednja na Hrvakem MirkoBistrovi, Zorislav afran,upnik iz Bednje, manodaritev pa so s petjem obo-

gatili pevci meanega cerkve-nega pevskega zbora sv. Vidapod vodstvom organista Sre-ka Zavca.

PO MAI SE JE SLAV-JE V VIDOVI CERKVINADALJEVALO

Po mai je sledilo slavje vupnijski cerkvi, saj je deev-no vreme prepreilo sveanidogodek na prostem predupnijskim domom, kjer jebil ob koncu le blagoslovnovih pridobitev. Zbrani so

lahko prisluhnili izbranemukulturnemu programu, vkaterem je nastopila MetkaHli s pesmijoZeleni klobuk,ki je nastala kot plod razmi-ljanja na 1334. dializi p.Tarzicija Kolenka. Mladi izupnije sv. Vida s p. JanezomFerleem pa so v petju pria-rali veselje afrikih otrok inzapeli pesem z naslovom Sia

Hamba, s tem pa so samopotrdili, kako rad je p. Mihaimel afriko glasbo. V Slo-venijo, v Videm, je namrepripeljal kar nekaj glasbenihskupin, veselih in nasmejanihafrikih otrok, s katerimi jeprepeval in navdueval obin-stvo.Slovesnost v Vidovi cerkvi soz izbranimi besedami obo-

gatili e nekateri govorniki,med njimi tudi StanislavKerin, voditelj Misijonskegasredia Slovenije in osebniprijatelj p. Miha Drevenka.

Spregovoril je o njegovemdelu, oznanjevanju, dobroti,tudi o njegovi majhnosti innjegovi odkriti in ostri kriti-ki dravnikov v Zambiji terpri nas v Sloveniji. Za trudin uspeno zakljuen projektob postavitvi doprsnega kipap. Mihu se je duhovnikomzahvalil videmski upan Fri-derik Brai, ob tem pa smo

lahko sliali, da je postavitevdoprsnega kipa in uredi-tev nove fasade na upnij-skem domu nova in izjemnopomembna kulturna pridobi-tev za obino Videm.

POBREANI SO SE SPONOSOM POKLO-NILI SVOJEMUROJAKU

Pater Miha se je zelo radvraal med svoje domae vPobreje. Zelo rad jih je imel.Zato je bil dogodek e pose-bej pomemben za Pobreanein v imenu njih je spregovorilPobrean, poslanec DZ RSBranko Marini. Ob koncu

je sledila e zahvala p. Tarzi-cija Kolenka, ki se je ob tejprilonosti zahvalil Veselim

Joekom in Joetu Hrgi zanjihov prispevek pri postavi-tvi doprsnega kipa. Zahva-lil se je tudi vsem Pobrea-nom, ki so v celoti pokrili to

investicijo, in vsem drugimsponzorjem, ki so darovaliza fasado upnijskega domap. Miha Drevenka. Zahvalilse je tudi izdelovalcu kipa,mojstru akademiku ViktorjuGojkoviu, ter Pobreanom,gospodinjam in kletarjem, kiso pripravili preseneenje inpogostitev v otoru pri obi-ni.

PATER MIHA OSTA-JA Z NAMINjegova dobrota in srnostne bosta nikoli pozablje-ni. V naih srcih e ivi on,ki smo ga redko sreevali,on, ki je prihajal in odhajalv daljno Zambijo med lju-di, med mlade, ki so ga takozelo potrebovali in spotova-

li. Ostaja na ponos in dobervzgled, ki mu sledimo. Predletom dni smo se s solzami voeh poslovili od njega, danespa si elimo, da bi venoostal z nami in bi imeli trajenspomin na naega velikana,Pobreana, Slovenca, misijo-narja

Besedilo in foto:Tatjana Mohorko


14/60


Stran 14


Martinovanje Haloze 2012

Veselo Martinovanje v Vidmu

Martinovanje je najveji praznik vinogradnika v Halozah,saj je njegov celoletni trud poplaan ele, ko se mot spremeni vvino. Martinovanje Haloze 2012 je letos potekalo v asu od 3.do 17. novembra. Za vas so organizatorji v Halozah pripra-vili 37 razlinih dogodkov, pri katerih je sodelovalo skoraj 50razlinih organizacij.

Za obiskovalce so svoja vrataodprle vinske kleti, vinoto-i in zidanice, puelanki terturistine kmetije. Obiskaliste lahko osrednje Martino-ve prireditve in tradicionalne

blagoslove mota kot tudikrste mota na aljiv nain.Gostia in turistine kmetijeso pripravile odlino Marti-novo kulinariko, za vse poho-dnike navduence pa so vasu martinovega organizirali

tudi pohode med vinogradi.e posebej ponosni smo, dasmo letos izvedli prvi ez-mejni aljivi krst mota medobino Videm in pobrate-no obino Bednja iz Hrva-

ke. Aktivi kmekih enaso poskrbeli za kulinarinedobrote, vinogradniki zapokuino vina in mota. VVidovi kleti so se s svojimivini in motom predstavilinaslednji vinogradniki: Vina

Za prijetno vzduje v videmski kleti je poskrbel tudi Martin Skela ssvojo harmoniko.

Pevci Vinogradniki in Veseli Joeki so zapeli in zaigrali skupaj zuenci O Videm.

Zavec, Vinogradnitvo FranciPlajnek, Vina Lubaj, Vinar-stvo Turan in Vinogradni-tvo Marjan Kramer. Gostjeso lahko pokusili razline

vzorce mladega in staregavina, tudi mota. Druenjeob kapljici se je nadaljevalopozno v no.

Lea Cafuta Koussa

Obine na obmoju Haloz in tevilni vinogradniki so tudiletos zdruili moi in se povezali v skupno prireditev Marti-novanje Haloze 2012. Tretji november je bil otvoritveni danv obini Videm in hkrati osrednje videmsko martinovanje, nakaterem so se Videmanom pridruili tudi gostje iz prijateljskeobine Bednja na Hrvakem. tevilni obiskovalci so v sobo-tnem popoldnevu pod otorom pred Vidovo kletjo lahko spre-mljali bogat kulturni program, prvi pa tudi mednarodni krstmota Haloanov in Zagorcev. Znotraj skupnega halokegamartinovanja je bilo letos kar 37 tovrstnih dogodkov.

Ob prazniku svetega Mar-tina, ki pomeni simbolienzakljuek vsega vinogradni-kovega prizadevanja in celo-letnega truda, so se tevilniobiskovalci zbrali v obiniVidem ob izbrani doma-i hrani in kapljici, bogatapa je bila tudi ponudba nastojnicah drutev in aktivoviz videmske obine. Vese-lo Martinovo druenje se

je zaelo z nastopom Vese-lih Joekov in nadaljevaloz uenci O Videm, ki so

tokrat zdruili moi z doma-imi kulturniki: harmoni-karji Veselimi Joeki in pevciVinogradniki KD Videm.Skupaj so e sodelovali obkulturnem dnevu na OVidem, na martinovanju vVidmu pa dokazali, da sooboji dobri pevci ljudskihpesmi.Uvodni nagovor v martino-vanje je imel videmski upanFriderik Brai, ki je izra-zil veselje nad tradicionalno

jesensko prireditvijo, v kate-

ro so se letos vkljuili tudimladi, kar je po upanovihbesedah zagotovilo, da bonaa bogata kulturna dedii-na ivela naprej. Spomnil je,da je bil Martinov dan nekoin je tudi danes dan zahvalevinogradnikov in vinarjev zauspeno letino, dober vin-

ski pridelek, zato je e kakopomembno, da se taka pra-znovanja ohranjajo skozitradicijo. Zbrane je upanBrai povabil v Vidovo klet,kjer e nekaj asa ponujajove kot 30 razlinih vin halo-kih vinogradnikov, celotnazgradba upnijski dom,


15/60

Stran 15


Tudi letos se je na videmskem martinovanju zbralo veliko obiskoval-cev, prili so tudi gostje iz Bednje.

V haloko-zagorskem aljivem krstu mota sta sodelovala tudividemski upan Friderik Brai in bednjanski Mirko Bistrovi. V sku-pen sodek sta zmeala vino, nato pa nazdravila in ga pokusila.

V kulturnem dogodku krsta mota so moi zdruili pevci Mejai izRepi in gostje iz Bednje, ki so s seboj pripeljali kofa in biskupa.Obinstvo je ob spremljanju krsta mota zelo uivalo. Foto: SM

pa je letos jeseni dobila tudi

novo fasado in se imenuje pomisijonarju, rojaku p. MihuDrevenku, je e dodal Bra-i.

PRVI HALOKO-ZAGORSKI ALJIVIKRST MOTA

Naelnik hrvake obineBednja Mirko Bistrovi jeVidemane pozdravil v ime-

nu gostov in nastopajoih izBednje, Lepoglave in Vrb-nja, posebej pa se je zahvalilupanu Braiu za povabilona skupno druenje in dobroveletno sodelovanje. Izpo-stavil je sodelovanje videmskein bednjanske obine, ki stalahko vzor v obeh dravah,saj je sodelovanje v projek-

tih prineslo e veliko sadov.

Bistrovi se je zahvalil tudidrutvom, gospodinjam invinogradnikom za vse postre-ene dobrote in lep sprejem,ob koncu pa povedal rek izZagorja: Trta je edina rastli-na, ki je podobna enski.Najbolj jo je treba ljubkovati,ko spi.Sledil je aljivi krst mota,predstavl jen na zabaven

in malo pouen nain. Vtem kulturnem dogodku somoi zdruili pevci Mejaiiz Repi in gostje iz Bednje,ki so s seboj pripeljali kofain biskupa, na koncu obredapa k sodelovanju povabili eoba upana, ki sta v skupensodek zmeala vino, natopa nazdravila in ga pokusila.

Ko je bilo veselega martino-vanja na odru konec, pa se jepraznovanje preselilo e predin v Vidovo klet, povsod pa

domaih izbranih dobrot dojutra ni zmanjkalo.

TM

Martinovali tudi v Skorinjaku

Na Martinovo soboto, 10. novembra, je bilo v naselju Skori-njak v KS Leskovec e posebej veselo, saj je potekalo e 12.martinovanje v organizaciji drutva za napredek in razvojKocil Skorinjak. Prireditev je potekala v udovitem okolju,na najviji toki v Skorinjaku, ob ve kot 300 let stari kapelisv. Urbana, zavetnika vinogradov. Tono ob 14. uri je zazvo-nil zvon te kapele in naznanil zaetek martinovanja 2012.

Lepo mnoico obiskovalcevod blizu in dale je naprejv imenu drutva pozdravil

Andrej Kmetec, ki je v svo-

jem govoru poudaril pomenvinogradnitva in pridelavevina, kar je odraz spotova-nja do prednikov, tradicije

in seveda velikega pomena zaprihodnost teh krajev. Nato

je sledil pozdrav in nagovorupana obine Videm Fri-derika Braia, ki se je vsemzahvalil za voljo in idejo, ki jepotrebna, da v sodih dozoriodlino vino, in poudaril, da

je vino pomemben segmentpri razpoznavnosti in pro-mociji kraja izven naihmeja. Sledila je sveta maa,

ki jo je daroval farni upnikEdi Vajda, zapel pa je tudicerkveni pevski zbor Lesko-vec pod vodstvom SrekaZavca. V sklopu mae je biltudi blagoslov mota, e prejpa poseben obred vlivanjamota v skupen sod, ki je bilpostavljen na lepo okraenemvozu. Vsako leto je ve vino-gradnikov, ki prinesejo svojmot h krstu. Padla je tudi


16/60


Stran 16


Martinovanje v Majskem Vrhu

Lepo jesensko nedeljo vzaetku Martinovega tedna vobini Videm je bilo ivahnotudi v vakem domu v Maj-skem Vrhu, kjer smo se srea-

li krajani in prijatelji od blizuin dale. Vsem prisotnim jedobrodolico zaelela sve-tnica Marija Trafela, ki je kbesedi povabila upana Fride-rika Braia. upan je v svo-

jih besedah poudaril pomendruenja, sodelovanja na raz-linih prireditvah ter projek-tov za razvoj kraja in obine.Obiskovalcem smo postre-gli z dobro domao malico sprilogami ter raznovrstnimisladkimi priboljki domaihgospodinj. Sledila je pokui-na mladega vina, ki je pride-

lano v obinskem vinograduob vakem domu. Zanj jeskrbel in ga negoval gospodarZvonko. Ta poseben obredpokuine je potekal v vinski

kleti, ki je pravi prostor tudiza tiste, ki imajo radi petje.Pevcev tudi letos ni manjka-lo, ugotavljamo, da jih je vsa-ko leto ve s irokim reperto-arjem, kar nas zelo veseli.Za posebno glasbeno pope-stritev je poskrbel na zvestispremljevalec Joe Topolovec,ki je neutrudno raztegovalmeh svoje harmonike, za karsmo mu zelo hvaleni.Veerni del dneva je bilnamenjen pospravl janjuklopotca, ki je konal svo-

je opravilo in ga je bilo tre-

ba pospraviti na suho. Za todelo je poskrbel svetnik Slav-ko Trafela s svojimi pomoni-ki.Tako se je zakljuilo nae

martinovanje, ki ga elimoohraniti tudi v bodoe, zatona snidenje naslednje leto.

Besedilo in foto:Danica Trafela

Pri slovesni mai, ki jo je daroval farni upnik Edi Vajda, je potekaltudi blagoslov mota. Foto: R

Utrinek s prijetnega in dobro obiskanega martinovanja v

Skorinjaku

hudomuna pripomba, dapotrebujemo drugo leto vejisod. Dosedanji voz in sodsta last lana drutva JankaBanika.Po mai in krstu je vse nav-zoe pozdravil svetnik obineVidem in zagnan lan dru-tva Brane Orla, ki se je v

svojem govoru zahvalil vsem,

ki so na kakren koli nainpomagali pri izvedbi letonje-ga martinovanja, posebej edomaim gospodinjam, ki soprinesle neteto dobrot odgibanic, narezkov do slani-kov ... Vse zbrane je povabilna nadaljevanje martinova-nja, v nekaj metrov oddaljeni

prireditveni otor, kjer so e

akali okusen gola in mladovino ter seveda prijetni zvokidomaih godcev. Brane se jeizkazal tudi v vlogi anima-torja, saj je mnoico v oto-ru vodil skozi veer s svojimizanimivimi domislicami, kiso sproale salve smeha.V poznih veernih urah jesledilo e preseneenje, obiskdomae skupine rci, ki

je izvedla alj ivi krst mota.Skratka, v Skorinjaku sta

bila ta dan in ta veer nekajposebnega. Bil je dan za dru-enje, zabavo, smeh, oboga-ten z odlino hrano in pijao.Martinovanje v Skorinjaku

je tudi letos odlino uspelo,vsi pa smo si bili edini, dase drugo leto spet snidemo.Znova bo zabavno in veseloin naj e zdaj velja povabilona martinovanje Skorinjak2013.

AK


17/60

Stran 17


4. novembra se je pred prostori Turistinega drutva Klopotec vsrediu kraja zbralo mnogo vinogradnikov, pa tudi drugih obisko-valcev ni manjkalo.

Ob zvokih ansambla tajerski vihar je bilo vzduje v Leskovcu ebolj prijetno in veselo.

Martinovanje in priakovanje "veselega'' decembrav Leskovcu

Leskovani vsako leto nestrpno priakujemo zakljuek leta,martinovo in zaetek decembra. To je pa tisti as, ko nesamo da mot postane vino, ampak je to vedno znova tudias, namenjen druenju krajanov, izmenjavi vinogradnikihizkuenj, dan, ko se ob aljivem krstu vsaj malce pozabi naskrbi vedno teavnejega vsakdana, ter as, ko ob izdelovanjuadventnih venkov v vsak dom posveti vsaj luka svetlobe.

Martinovanje v Leskovcu jeosrednja martinova priredi-tev okolikih griev. V nede-ljo, 4. novembra, se je pred

prostori Turistinega drutvaKlopotec v srediu krajazbralo mnogo vinogradnikov

pa tudi drugih obiskovalcevni manjkalo. eprav je pri-reditev namenjena predvsemdruenju, se lahko opazi,

da vinogradniki s ponosomtoijo doma pridelano lah-tno kapljico vsakemu, ki eli

pokusiti in primer-ja ti razl ine oku-se. S prireditve senikomur prav nine mudi, saj se namizah kmalu znaj-dejo e narezki inslano ter sladkopecivo, ki so ga spe-kle okolike gospo-dinje. Seveda sotudi one ponosne,

e se, eprav je martinovanjenamenjeno predvsem vinu,sliijo pohvalne besede tudiza njihove izdelke. Ob zvokihansambla tajerski vihar somarsikoga zasrbele tudi pete.Ni pa manjkalo dobre voljein smeha, saj je e tradicio-nalno ravno na tej prireditvikof krstil tistega vsakoletne-ga nepridiprava "Mote-

ka''. Da se bo pa iril doberglas o okusni lahtni kapljicileskovkih vinogradnikov,bodo tudi letos poskrbelikletarji, ki bodo v upnijskikleti bdeli nad vinom leskov-kih hribov ter skrbeli, da bokapljica kar se da kvalitetna.Prireditev ob martinovanjuseveda ne bi bila tako uspe-na, e se leto za letom ne bi

angairali prostovoljci, pred-vsem lani Turistinega dru-tva Klopotec iz Leskovca.

V LESKOVCU SPLE-TLI SVOJE ADVEN-TNE VENKE

Konec novembra e lepo diipo decembru, prazninemmesecu. Vabljivi prazninipopusti, s sneinkami posu-

ta pokrajina, prijazne besedesoljudi Vse to pripomorek prazninemu vzduju. Vseskupaj se seveda zares zane vzaetku decembra, asu prii-

ganja prvih adventnih svek.Res da je to sodobna navada,a med ljudmi je sprejeta inspretne roke e komaj akajo,da bodo lahko spletle adven-tne venke razlinih oblik,barv in iz razlinih materia-lov.V organizaciji Turistinegadrutva Klopotec iz Leskovcae nekaj let tukajnje spre-

tne roke izdelujejo adventnevenke. V petek, 30. novem-bra, so se v prostorih turisti-nega drutva zbrali tisti, ki obprijetnem klepetu in obilicidobre volje s spretnimi roka-mi izdelajo zanimive in lepeadventne venke. Verjetno nitreba posebej omenjati, dasta najpomembneji sestaviniob naravnih materialih lepo

in estetsko narejenega adven-tnega venka prav ljubezendo tega dela in dobra volja.Udeleenci so ob zakljukuzadovoljni ugotovili, da so seimeli lepo ter da bodo njiho-vi venki v naslednjih tednihresnino polepali marsikateridom, da bodo v domove vne-sli potrebno toplino, mir terupanje v lepo in mirnejoprihodnost.

Iztok RokarFoto:Anja Potonik

Dobra volja in smeh sta se razlegala obspremljanju aljivega krsta mota.


18/60


Stran 18


Martinovanje v turmovcih

Martinovanje in otvoritev koruznjaka naDjoanovi kmetiji

turmovani in TD turmaa smo tudiletos sodelovali pri aktivnostih v sklopu

martinovanja v obini Videm. V soboto,10. novembra, smo organizirali marti-

novanje na Petrovi domaiji.

Gostom smo postregli z dobro kapljicoin domaimi dobrotami. Prireditve se jeudeleilo veliko domainov, pridruiliso se nam e prijatelji iz Haloz, Pobre-

ja in okolice. Zahvaljujemo se vaanomturmovcev za vse dobrote, ki so marti-novanje naredile e slaje, ter prijateljemiz Haloz za 70 litrov vina, ki so nam gapodarili za ta dogodek. Joe Topolovecin Joe Hrga sta skupaj s svojimi prijate-lji muzikanti poskrbela za glasbo, kar jee popestrilo vzduje.

Martinovanje v letonjem letu je biloizjemno pestro, zanimivo in uspeno.elimo si, da bi tudi v prihodnjih letihobdrali to tradicijo in uivali ob sku-pnih druenjih.

Laura Roman

Martinove prireditve v turmovcih se je udeleilo veliko domainov, pridruili so se jim eprijatelji iz Haloz, Pobreja in okolice. Foto: VH

Tudi tokrat je odgovornimEtnografskega muzeja Trecuspelo zdruiti pouno zzabavnim. Na Martinovosoboto, 10. novembra, se jeob 15. uri na dvoriu Etno-

grafskega muzeja Trec odvi-jalo martinovanje, kateregapomemben del je bila tudiotvoritev koruznjaka. Ker vmuzeju skrbijo za ohranja-nje kulturne dediine naih

Otvoritev koruznjaka nove pridobitve na Djoanovi kmetiji

Prikaz uporabe koruznjaka, v katerem se sui koruza. V koruznjaksta upan F. Brai in predsednik ED I. Boiko dala suit prvokoruzo.

dedov, babic, pradedov inprababic, je ta nova pridobi-

tev velikega pomena za celo-ten okoli.


19/60

Stran 19


Martinovi dogodki v Pobreju

Skupno druenje po zakljuku prireditve Foto: U. H.

Izbrani kletar s kljuem

Otvoritev na novo opremljenih prostorov Drutva ensk PobrejeVsi dosedanji pobreki kletarji

Prireditev je povezovalaMateja Kirbi, ki je besedonajprej predala upanu Fri-deriku Braiu. upan je zuvodnimi besedami pozdravilvse navzoe in naredil prije-ten uvod v zaetek kulturno-zabavno obarvane prireditve.Sledil je govor mag. IvanaBoika, ki je zbrano dru-bo popeljal v vzduje marti-novanja. Najprej je povedalnekaj anekdot o prazniku sv.Martina, v nadaljevanju pa

je beseda tekla predvsem onovi pridobitvi. Po uradnemdelu sta upan in Boiko vuporabo predala koruznjakin vanj dala simbolino suitprvo koruzo.Na koncu so se zbrani udele-ili e pogostitve z dobrotamiiz babiine kuhinje ter poku-anje mladega vina.

Urka Hercog

Zgodovina martinovegaMartinovo je praznik, ki segadale v as pred Kristusom.

Je dan, na katerega se evrop-ske drave na raznolik nainspominjajo svetnika, ki jedal svoj pla berau, da bilahko skril svojo revino,eprav ima videz cerkvenega.

V jesenskih slavjih in pojedi-nah so se nai poganski pred-niki zahvaljevali bogovom zadobro letino, hkrati pa nasla-vljali pripronje za ponovi-tev obilja v prihodnjem letu.Zaradi splone priljubljenosticerkev med pokristjanjeva-njem praznika ni odpravila,ampak ga je zaznamovala zznanim in med ljudmi ae-

nim svetnikom, svetim Mar-tinom, kranskim kofom,rojenim v zaetku etrtegastoletja na ozemlju dananjeMadarske.V Sloveniji in na Hrvakemse dan sv. Martina praznujepredvsem kot praznik vina.Do tega dne se mot obrav-

nava kot neisto in grenonovo vino, ki se ob blagoslo-vu spremeni v pravo vino. Vskladu s egami in navadamilahko blagoslov opravi nek-do, ki se preoblee v kofa.Ob praznovanju potekajov vinorodnih predelih tudipojedine, pri katerih so naj-pogosteje na jedilniku gosi inmlinci.


20/60


Stran 20


Zbiranje mladegamota in imenovanjekletarja

Kot e tradicionalno je KSPobreje skupaj z vakim kle-

tarjem za leto 2012 StankomPetrom in njegovim pomo-nikom Marjanom Selinkomorganizirala tradicionalnoprireditev v asu martinova-nja v Pobreju, na kateri sozbirali mladi mot in imeno-vali novega kletarja.Na prireditvi podelijo nazivnovemu vakemu kletarjuin podkletarju, zberejo se vsi

prejnji kletarji in podkle-tarji, zbira se mlado vino mot, ki ga neguje na novoizbrani kletar, in kar je naj-pomembneje, druenje kraja-nov in vseh obiskovalcev pri-reditve. Leto je naokoli, zato

Razstava jedi iz koruze

Druenje na Koarjevi domaiji

je bilo treba izbrati novegakletarja, ki bo v prihajajoemletu prevzel funkcijo vake-ga kletarja. Ta ast je letospripadla Ivanu Fridauerju.

Bolj skrivnosten je bil tokratpomonik kletarja, ki je bilneznanka do same podeli-tve tega naslova. Kot je dejalnovi kletar Fridauer, se bodosedaj funkcije malo zame-njale, po navadi moramomi posluati lokalno oblast,sedaj pa bo predsednik KSPobreje moral posluati nje-ga v kleti, kar pomeni, da jekletarjev pomonik za leto2013 Danilo Drevenek.Spodbudno in motivacijskoobarvane besede je izbrane-mu kletarju zaelel upanobine Videm Friderik Bra-i in hkrati izrazil zadovolj-

stvo nad prireditvijo, ki jo jevodila Violeta Flajs. Ob temdogodku je bila tudi sveanaotvoritev na novo opremlje-nih prostorov Drutva enskPobreje. Za vse obiskovalce

je bila organizirana pogosti-tev, na mizah pa ni manjka-lo dobrot, ki so jih pripra-vile lanice Drutva enskPobreje.

Martinovanje ob kvin-tonu na Koarjevidomaiji

Folklorno drutvo Pobreje jetokrat organiziralo prireditevv sklopu martinovanja malodrugae, in sicer v prostorihKoarjeve domaije v Pobre-

ju, katere skrbnik je BojanTrafela, lan FD Pobreje, kiskupaj z drugimi lani dru-tva skrbi za urejenost doma-ije.Druenje ob kvintonu, dobripobreki kapljici, je bilopopestreno z odlino hrano,za katero je poskrbel bograteam. Tudi tradicionalnihMartinovih dobrot ni manj-

kalo, z rako na elu, za kate-ro je poskrbel novoizvoljenikletar Ivan Fridauer.

Besedilo in foto:Andreja Gojkoek

Ob zakljuku leta

e je slovenska domaija imela okrog sebe dovoljzemlje, je bila nekdaj malo samostojno kraljestvo.In kaj vse je pripadalo temu malemu kraljestvu?

Hia, hlev, vodnjak, skedenj, kaa, koruznjak,lastovije gnezdo pod streho, bezeg ob hlevu in lipa

pred pragom

Etnografsko drutvo Trecvam eli vesele boine praznike in

sreno novo leto.


21/60

Stran 21


Letonja peta prireditev Veselo na joefovo je odlino uspela.Foto: Martin Ozmec

Veseli Joeki so v akciji skozi celo leto. Foto: TM

Veseli Joeki z vami v letu 2012

Zapojmo in zaigrajmo s prijatelji v Pobreju

Skozi leto smo se sreevali irom po nai obini in e kje, namnogih prireditvah, kar nekaj je takih, ki so e stalnica in

jih zaznamujejo vesele vie naih harmonik. Ne moremo sikaj, da ne omenimo e pete prireditve Veselo na joefovo, inz zadovoljstvom si upamo trditi, da je lepo uspela, zato esnujemo novo. e se bomo uskladili z obinskim vodstvomin eljami prijateljev iz Bednje, bo to prav gotovo poglobilodobro sodelovanje med nami tudi na podroju kulture poza-bljenih obiajev obrti in kulinarike.

Prepriani smo, da si ta pro-jekt zaslui, da ga umestimomed obinske prireditve,

saj preraa meje in bo, kobomo imeli prostorske zmo-nosti, velik turistini pro-dukt nae obine. Obujenprastar praznik je obinstvovzelo za svojega, mi pa setrudimo, da bi ga podajali

asu primerno. Vsekakor jezelo pohvalno, da prihaja dovse vejega sodelovanja med

naimi olami in vrtci, sajso stareje generacije pravazakladnica, ki lahko na pre-prost doma nain in tudipoceni prenaajo e pozablje-na znanja obrti, petja, kuli-narike, igranja ronih spre-

tnosti Nekaj pa je le biloposebnega, saj je ivljenjeubralo svojo pot, zato smoletonjo donacijo namenili zapostavitev doprsnega kipa p.Mihu Drevenku. Verjame-mo, da je to velik prispevekkulturnim dobrinam naeobine in fare.

Radi bi se vam zahvalili zapovabila in se vam opraviili,e kdaj nismo mogli uskla-diti terminov. Prav gotovobo treba za prireditev Veselona joefovo v letu 2013 ebolj strniti moi, saj kljubogromnemu ljubiteljskemudelu in neplaani zagnanostilanstva tako velik projektpotrebuje tudi finanni vlo-

ek. Ta projekt, ki zdruujegeneracije, pa nas povezujetudi v humanitarnosti, zato

je e veja vrednota, ki je nebi smeli opustiti. Zato vame sedaj kliemo dobrodolina prireditvi Veselo na joe-fovo 2013. Vsem, ki obisku-

je te nao pr ireditev, vsem

donatorjem in sponzorjemse iskreno zahvaljujemo zapomo.

JH

Leto 2013, ki je pred nami,naj vas v miru, zdravju, sreispremlja, naj vam drobce vese-lja natresejo tudi veseli zvoki

pojoih harmonik.Vai Veseli Joeki

Sekcija ljudskih pevcev FD Pobreje je v oktobru organiziralae 6. sreanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi znaslovom Zapojmo in zaigrajmo s prijatelji z namenom dru-enja in ohranjanja ljudskega petja in igranja ter lepe domaeljudske pesmi.

Sreanja se je udeleilo 17skupin oz. posameznikov, odtega je bilo 15 skupin ljud-skih pevcev in godcev, hiniansambel iz Markovcev ter

mlad harmonikar Rok Goj-koek iz Pobreja. Prireditveso se udeleili tudi povabljenigostje z lokalne ravni. Ob 15.obletnici delovanja sekcije sta

upan Friderik Brai in pod-upana Marjan Selinek sek-ciji ljudskih pevcev in godcevv FD Pobreje podelila pri-znanje za uspeno delovanjeter pohvalila njihovo ljudskopetje, ki ga irijo med vsenas.Voditeljica prireditve TanjaFridauer Trafela je poudari-la, da so ponosni, da jim je

uspelo organizirati e 6. tra-dicionalno sreanje prijate-ljev ljudske pesmi. Tako kotvsi nastopajoi na prireditvisi elijo e veliko druenja,ljudskega petja in igranja, daohranijo lepo domao ljud-sko pesem, da bi e naprejsegala globoko v njihova invaa srca in da ne bi utonilav pozabo.


22/60


Stran 22


ZGODOVINA DELO-VANJA SEKCIJELJUDSKIH PEVCEVIN GODCEV V FDPOBREJE

Pevci ljudskih pesmi Folklor-nega drutva Pobreje deluje-

jo e polnih 15 let. Skupinaje bila ustanovljena leta 1997v Pobreju v oddaji radia PtujRajamo iz kraja v kraj, ki jo

je vodila Tatjana Mohorko,kot sekcija Folklornega dru-tva Pobreje. Ustanovne la-nice so bile Terezija imenko,Tilika Pauman, Anica Sodec,Marija Topolovec, Mari-

ja Marini, Zinka Dominc,Marija Forstneri, MarijaRogina in Cilika Arnu.V 15-letnem obdobju so leta2000 posneli kaseto z naslo-vom Pod lipico zeleno. ezosem let pa so svoje odpetepesmi zdruili e na zgoen-

ki z naslovom Pozdrav jeseni.Ob vodji Tereziji imenkopa danes prepevajo e MarijaDrevenek, Tilika Pauman,Marjana Sodec, Milena top-fer in Vlado topfer.Pevci se poleg sreanj pev-cev ljudskih pesmi in godcevljudskih vi redno udeleu-

je jo tudi obmon ih revi j,zelo pa so ponosni na svoje

doseke, saj se jim je dosleje dvakrat uspelo uvrstiti naregijsko sreanje. Skupinaljudskih pevcev letno opravitudi do 30 nastopov.

Pevci FD Pobreje Podelitev priznanja ob 15. obletnici delovanja ljudskih pevcev

Zakljuna pesem vseh nastopajoih

KRATEK INTERVJUZ VODJO LJUDSKIHPEVCEV TEREZIJOIMENKO

Kje iete pesmi, ki jih pojete?Pesmi, ki jih pojemo, sostare ljudske pesmi, ki so seohranile iz lastnega spomina,kakno pa tudi same napie-mo.

Ste vi e katero pesem tudinapisali oz. katera vam jenajbolj ve?Sama sem napisala pesem

Pod lipico zeleno, pod istimimenom smo izdale tudikaseto.

Kako poteka delo vae sek-cije?Vaje imamo enkrat teden-sko in po potrebi. To ni samopetje, je tudi druenje lanovdrutva. Udeleujemo se pri-

reditev drugih drutev in tek-movanj iz ljudskega petja.

Skupino vodite 15 let, od

samega nastanka, kaj se vamje najbolj vtisnilo v spomin?Najbolj stresni trenutki sobili ob zamenjavi lanov, kozaradi osebnih zadev ve nisomogli prepevati z nami. Seda-nja zasedba je pomlajena inpripravljena na nove izzive.

Je po vaem mnenju poskr-bljen za prenos kulturnedediine, so mladi zainte-

resirani za domae ljudskopetje?al ni videti interesa mla-dine za ljudsko petje. Tudina irem Ptujskem polju nivideti mladih lanov v skupi-nah.

Kaj predlagate, na kaknain mlaje vkljuiti v ljud-

sko petje?V prvi meri bi morali obsto-

jei ljudski pevci svoje dru-

inske lane vkljuevati vljudsko petje in jih motiviratiza aktivno sodelovanje.

Kakni so vai narti zaleto 2013?elimo si im ve druenja zdrugimi drutvi na sreanjihkot do sedaj in uspeno udej-stvovanje na tekmovanjih.Do sedaj smo se e uvrstili naregijsko sreanje in podobne

elje imamo tudi za priho-dnje.

Zdravo, sreno in uspeno leto2013 ter obilo plesa in petjavam eli FD Pobreje.

Besedilo in foto:Andreja Gojkoek


23/60

Stran 23


Najprej so se predstavile gostiteljice veera pevke ljudskih pesmiKD Sela. Foto: PK

Simboline zahvale vsem sodelujoim, sta podelila predsednik KDSela Alojz Auer in vodja selskih pevk Antonija Kauevi.

Foto: Matej Pal

Med gosti veera je bil tudi upan Friderik Brai, ki se je selskimpevkam zahvalil, da e 14 let ohranjajo bogastvo kulturnega izro-ila. Foto: PK

V jesenski noi na Selih zazvenele domae pesmi

Zadnjo novembrsko soboto so lahko obiskovalci v kulturnidvorani na Selih uivali v e enem bogatem jesenskem veeru,

posveenem ljudskim pesmim in viam. Pevke ljudskih pesmiKD Sela so v soorganizaciji tamkajnjega KD organiziralee 7. sreanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom V jesenskinoi. Njihovemu vabilu se je letos odzvalo kar 15 skupin ljud-skih pevcev in godcev, ki so skupaj z gostiteljicami poskrbeli zae eno nepozabno prireditev.

Pevke ljudskih pesmi KDSela delujejo od leta 1998;leta 2000 so izdale avdiokase-to z naslovomivljenjska pot,pred dvema letoma pa e zgo-

enkoMili moj domai kraj,nam je povedalaAntonijaKuevi, vodja selskih pevk.Danes v skupini poleg Kau-evieve prepevajo e Mari-

ja Potonik, Danica Pal i-jan, Lojzka Murko in ZofkaHebar. V 14 letih delovanja

je skupina nastopila na tevil-nih sreanjih ljudske glasbein drugih prireditvah, tudi

izven videmske obine, lanipa so imele kar 33 nastopov,e dodaja Kauevieva.V skoraj dve uri in pol tra-

jaj o em pev sk em veeru,ki ga je doiveto povezovaldomain Frenk Muzek, so sena selskem odru predstavili:ljudski pevci FD Pobreje,ljudski pevci KD Trnovska

vas, pevke ljudskih pesmi FDLancova vas, ljudske pevkeanjice Prosvetnega drutvaCirkovce, ljudske pevke DUPtujska Gora, pevke Ptujske

upokojenke DPD SvobodaPtuj, ljudski pevci FD Ro-marin Dolena, ljudske pevkeKUD Maksa Furjana Zavr,ljudske pevke KPD in DUStane Petrovi Hajdina, ljud-ski pevci DU Videm, ljudskipevci DU Turnie, ljudskipevci in godci hini ansam-bel DU Markovci, ljudskipevci KPD in DU Stane

Petrovi Hajdina, Mejai izRepi in mladi muzikantiVeseli sosedje iz Podlehnika.

ZA SLOVO E SKU-PNA PESEM "POJ-DEM NA TAJER-SKO"

Alojz Auer, predsednik KDSela, in Antonija Kauevi

v imenu pevk gostiteljic staob koncu veera vsem sode-lujoim skupinam podelilaprilonostne zahvale in sim-bolini opek cvetja. Jesenskenoi na Selih sta se udeleilatudi videmski upan Fride-rikBrai in p. Joe Petek,oba pa izrazila zadovoljstvo inpohvalo nad e eno odlinoizpeljano prireditvijo doma-ih selskih pevk. Zbrane jeob koncu nagovoril tudiJoeDernikovi, znani dolgole-tni vodja pevskih zborov, ki

je vsem nastopajoim izre-

kel tudi nekaj dobronamer-ne pevske kritike. Prijetnopevsko druenje so na Selihzakljuili s skupno pesmijoPojdem na tajersko in vese-lo druenje nadaljevali obdomaih dobrotah, ki so jihpripravile lanice selskegaaktiva ena.

PK


24/60


Stran 24


Gledalika skupina KD Franceta Preerna Videm

Resnina pravljica

Videmska gledalika skupina z reiserko Metko Ostroko se jeletos odloila za Partljievo pokopaliko komedijo Nasvidenjenad zvezdami. Komedija se godi na pokopaliu. Ciglarjevi

pokopavajo eno in mamo Marijo.

Veini lanov druine je zelopomembno, koliko sve gorina grobu, gore ro, kaknabo hrana na sedmini, pozi-ranje pred fotografom Vsosednjem grobu je pokopanfunkcionar Monik. Njegova

mama Antonija Monik insnaha Amalija se ne marata.Na grobu pulita roe drugadrugi in naroata zalivalkama

Julki in Jelki, da jih ponovnosadita.Seveda je na pokopaliu tudi

Velika igralska ekipa (manjkata Nua in Matic)

Reiserka Metka Ostroko

grobar, ki zelo rad pogledain potiplje kako ensko alipolno steklenico. Tu je edirektor pogrebnega zavoda,ki obasno ne zmore svojefunkcije. Zaplet za zapletom.Nastopa veliko oseb, ki pope-strijo dogajanje na pokopa-liu. V zgodbo se vkljui-

jo uporabniki pokopalia

okostnjaki, ki popestrijodogajanje in nas spravlja-

jo v smeh. Reiserka Metka

Ostroko o predstavi pravi:Predstavo pripravlja velikaekipa starih makov in mla-dih perspektivnih novincev.Dobro nam gre!Predstavo si je vredno ogleda-ti. Morate jo videti. Premierabo 19. januarja 2013 v dvo-rani v Vidmu.

Besedilo in foto:Marija ernila

Neko sta ivela deek Dra in deklicaMimika. Vsak na svojem hribu sta biladoma, nista se sreevala, le hio drug

drugega sta gledala od dale.Zaela sta hoditi v prvi razred osnovneole, oba v enega, da sta si po poti delalakratek as in ju pozimi popoldan ni bilostrah. V dolini so bili vsepovsod prijazniljudje. Tudi onadva sta bila pridna inprijazna otroka. Sosedom sta iz trgovineprinaala kruh, odnaala pisma na potoKonala sta olo v dolini in odla v svetnaprej v ole. Izuila sta se za trgovkoin mehanika. e vedno sta se sreevala.Vezala ju je neka mona naklonjenost,ki je postajala prijateljstvo in nazadnjeljubezen.Poroila sta se, ivela pri njenih, si

postavila svojo hio, imela otroke innegovala ostarele stare. Stari so umr-li, otroci so li v olo v dolino, ki je bila

nova, sodobna, prijetna.Dra in Mimika sta hodila v slubo,olala otroke, jih poslala v veliko mestotudirat. Po tudiju so ostali tam, kerso dobili dobro slubo. Prihajali so obpraznikih, prinesli darila, odhajali pa spolnimi torbami dobrot, ki sta jih starapridelala.Mimika in Dra sta se drug za drugimupokojila. Veliko sta se druila s sose-di, obdelovala vinograd in zemljo okolihie, bilo jima je lepo. Mladi so vse boljredko prihajali domov. Niso imeli asa,bili so zasedeni. Zgodilo se je, da sopozabili na praznike, na dom, na stara.Morali so na smuanje, na izlete s prija-

telji.Draek in Mimika pa sta se starala.Vedno teje sta prila v dolino do trgo-

vine ali zdravnika. e ne bi bilo sosedaBlaa, bi jima huda predla. On je bilvedno pripravljen pomagati.Bliali so se prazniki. Prepriana sta bila,da tega boia ne bosta praznovala sama.Herka je klicala, da pridejo, e le ne boprilo kaj vmes.Mimika je poistila hio, spekla belikruh in orehovo potico. Dra je pripra-vil vino. Dal ga je pokusit Blau. Posta-vil je jaslice. Za veerjo sta pripravilahrustljavo peeno koko, praen krom-pir in solato. Lepo sta se oblekla, pogr-nila mizo in akala.Dolgo jih ni, je rekla Mimika, da se

jim ni kaj zgodilo.


25/60

Stran 25


Gledaliko-glasbeni spektakel druinski muzikal

Med 54 igralci in pevci so bile tri igralke in pevke iz videmskegledalike skupine in pevskega zbora: Metka Ostroko, AlexandraFerli in Manja Vinko. Odlino so se odrezale.

Manja, Alexandra in Metka na potepanja po Salzburgu, kjer se jezgodba dogajala.

Ob praznikih so ceste polne, potrpi emalo, je rekel Dra.Zazvonil je telefon. Bila je herka:Nekaj je prilo vmes, ne pridemo. Lepobodita! Si bomo voili, ko se vidimo.Mimiki se je stemnilo pred omi. Takozelo si je elela videti vnukinjo in natihem je upala, da bo priel tudi sin zdruino.Dra je videl, da je alostna.Ne eni si k srcu, saj bodo prili spo-mladi, ko ima rojstni dan, jo je tolail.Ona pa je tiho zajokala. Sedela sta pri

mizi, prinesla je hrano, ki jima ni tekni-la. Pogovarjala sta se.Nenadoma je pri vratih zazvonilo. Zdr-znila sta se. Dra je el odpret. SosedBla je priel voit.Sem si prisvetil, je rekel in postavilna mizo liter domaega. Voil jima je,poklepetali so in si nazdravili.Prila je pomlad. Otroci, vsi trije, so pri-li domov z druinami. Umrl je Dra,njihov oe, dedek, tast. Mimika je bilaalostna. Ostala je sama. Leto je mine-valo, bliali so se prazniki. Vedela je, da

bo pri otrocih prilo kaj vmes. Da nebodo prili. Le sosed Bla ji bo voilnaslednji dan, ne na boini veer. Nasveti veer pa bo sama s svojimi spomi-ni. Zazdelo se ji bo, da slii Draa, ki

ji bo rekel: Ne eni si k srcu, saj bodoprili spomladi, ko bo Res so prili spomladi. Vsi z druinami!V dolino so pospremili Mimiko. Odla

je k Drau.Marija ernila

Vem, da se spomnite filma z istim naslovom, svetovne uspe-nice, muzikala Moje pesmi, moje sanje. lani KGD Ptiicain KD Urka so se odloili, da ga predstavijo v svojem oko-lju. Razlog za uprizoritev ni le v armu tega anra, ampak vtematiki, ki jo skriva zgodba. Ta postaja vse bolj aktualna.

Muzikal Moje pesmi, mojesanje nam spregovori oz. pojepredvsem o temi, ki postaja vzadnjem asu vse bolj aktual-

na. Poje o pomenu druine innjenih venih vrednotah tero glasbi, ki odpira naa srca kljubezni. Ob tem e izpostavitudi temo o narodni zavesti,lepotah domovine, grozeinevarnosti nacizma in neu-stavljivi elji po svobodi.Odrsko priredbo muzikala jenapisal Joe Ekart, ki je tudireiser zahtevnega projekta,

v katerem sodeluje 54 igral-cev, pevcev in plesalcev ter16-lanska ekipa, ki skrbi zapotek predstave. Posebnost

sta velika scena in glasbe-na spremljava v ivo. Med54 igralci in pevci so bile triigralke in pevke iz videmskegledalike skupine in pevske-ga zbora: Metka Ostroko,Manja Vinko in AlexandraFerli. Zelo suvereno in uspe-no so zastopale KD FrancetaPreerna iz Vidma. To moravideti, so bili komentar-

ji tistih, ki smo si predstavoogledali.Kaj pravijo nae igralke pevke o delu v tej veliki sku-

pini, predstavi in uspehu?

METKA OSTROKOKo sem dobila povabilo zasodelovanje, sem se najprejustraila, nisem bila prepri-ana, da bom zmogla. Res

je, da e dolgo igram v gle-daliki skupini, nekaj let ereiram, tudi solo vekratpojem. Tukaj pa je treba vseto zdruiti. Sodelovanje me jemikalo zaradi zgodbe same-ga muzikala in zaradi noveizkunje. Ni mi al, da semse odloila za sodelovanje.

Po mnoici dobrih kritik inrazprodanih predstavah semponosna, da sem del te zgod-be. Z nastopajoimi iz dru-

gih kulturnih skupin smo sehitro ujeli, postali prijatelji.V predstavi igram nuno.Zanimiva vloga. Uivam!Sam koncept zdruevanjakulturnih delavcev iz razli-nih drutev mi je ve. Najizkoristim prilonost in sezahvalim lanicam Drutvaensk Pobreje za posojenekostume nun.

MANJA VINKOReiser in dramaturg v slo-venino prevedenega muzi-kala Moje pesmi, moje sanje


26/60


Stran 26


Joe Ekart je izpolnil svoje sanje. Z Joe-tom sva sodelovala v TV-oddaji Od kleti

do kleti. Povabil me je k sodelovanju vsvoji predstavi. Pojem v pevskem zboruin igram v gledaliki skupini, nisem papevska solistka. Morala sem dobro pre-misliti, preden sem se odloila. Z vajamisem bila zelo zadovoljna. Ve mi je, dasmo delali po dejanjih. Nastopajoi sobili na vajah zelo disciplinirani. Nastopna tako veliki predstavi je nekaj velia-stnega.Igrala sem nuno. Mala vloga, ki mi jedala veliko izkunjo. Predstava je vse-stransko zelo organizirana. Nune vzaodrju poskrbimo za dobro vzduje.Navduena sem nad celotno predstavoin nastopajoimi, ki smo postali velikadruina. e si elim takih nastopov.Alexandra v drubi glavnega igralca Uroa

Sagadina

ALEXSANDRA FERLIV predstavi sem Liza, najstareja histotnika von Trappa. udovito vlogoimam. Vasih se moram malo potrudi-ti s svojimi odrskimi bratci in sestrica-

mi, ker so v zaodrju preglasni ali pa jimpade koncentracija in pozabijo, da sona vrsti. Zautila sem jih kot svoje, onipa mene. Sem pevka e veliko let, tudisolo petje mi ni neznanka. Imam pamalo kilometrine v gledaliki igri. Kriti-ki pravijo, da se mi ne pozna. Uivamv predstavah v nabito polnih dvoranah zgledalci, ki sodelujejo z nami in uivajo.Zelo lepo izkunjo sem pridobila. Veselasem!

Marija ernila

Sandra kmalu tudi v operi

Mlada glasbenica, uiteljica violine in viole na Zasebni glas-beni oli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, SandraVidovi je naa obanka, doma iz Repi. e kot majhnadeklica se je odloila, da bo igrala violino in bo uiteljica, karse ji je z izjemno eljo, vztrajnostjo in trudom tudi uresniilo.

Danes je odlina v vseh pogledih, predana svojemu delu in epridna tudentka solopetja na Muziki akademiji v Zagrebu.

Sandra je leta 1999 zae-la obiskovati Glasbeno oloKarola Pahorja Ptuj, kjer se

je leto po glasbeni priprav-nici vpisala na smer violina vrazredu prof. Metode GreglTrop. Po uspeno zakljue-ni osnovni in glasbeni olise je leta 2005 vpisala naSrednjo glasbeno in baletnoolo Maribor, smer violina,

v razredu prof. Vesne obal.Skozi olanje se je izobrae-vala na seminarjih prizna-nih violinistov, kot sta prof.Tomas Tulaek in prof. Hel-fried Fister.Po uspeno zakljueni maturina Srednji glasbeni in baletnioli se je vpisala na Akademi-

jo za glasbo v Ljubljani, smerviola, kjer je pod vodstvom

doc. Mileta Kosija v juni-ju 2012 diplomirala na prvistopnji bolonjskega tudija.Zdaj torej pouuje na Ptu-

ju, v zasebni glasbeni oli v

minoritskem samostanu.A Sandra e li v iv lj en judosei e ve, postati oper-na pevka, kar je njena velikaelja e od nekdaj. Vidim sena opernem odru, obudu-

jem izraanje skozi glasbo inprav v petju lahko to pona-zorim. Na odru se v meniprebudijo posebni obutki,ki se jih ne da opisati. To je

kot nekakna pripoved skoziglasbo. Solopetju sem dalaprednost, saj se skozi pesem,besedila lahko bolje izrazim vglasbi. To je moja prilonost,ki jo elim izkoristiti. Zave-dam pa se, da je konkurencav svetu izjemna, a elim bitidobra in nastopati na velikihodrih, kjer bom imela to pri-lonost.Sandro je kot solopevko izo-blikovala njena profesoricana Konservatoriju za glasboin balet Maribor, ga. LeonaBaovi Gerener. Ona ni

bila zame samo profesorica,bila je veliko ve odkrila

je moj talent in me poveza-la s tem, kar dejansko elimpoeti vse ivljenje.

Trenutno se Sandra izobra-uje na Muziki akademiji vZagrebu, kjer ji je med vekot 40 kandidati uspelo kotedini tujki priti med osemizbranih. Zagrebko aka-demijo je izbrala predvsemzato, ker je znana po odlinihprofesorjih solopetja.Sandrina profesorica jeCynthia Hansell Baki, ame-

riko-hrvaka primadonaSplitske ter Ljubljanske ope-re, o njej pa ima Sandra samedobre besede. Hvalena ji je,ker jo iz ure v uro spodbuja,in delati z njo je nekaj poseb-nega. Sprva so me obravna-vali kot sopran, s profesoricov Zagrebu pa sva odkrili, dami dobro zvenijo tudi toni vnijem registru, tako da bovadelali na tem, da postanemmezzosopran. Vsekakor sempa e mlada, tako da se neka-ko pri meni pevski pedago-gi e ne morejo opredeliti, v


27/60

Stran 27


Aktivne Lancovljanke v jesenskih mesecih

katero smer se bom glasovnorazvijala, doda Sandra, ki boimela prvo pravo prilonostsodelovati v operi e v apri-lu prihodnje leto. Odigralabo vlogo Cherubina v zna-ni Mozartovi operi Figarovasvatba.

GLASBENI TALENTSTOODSTOTNO IZSRCA

Vendarle pa je Sandra preda-na tudi pouevanju na Ptuju,kjer neizmerno uiva v dru-bi mladih glasbenikov. Pou-evanje mladih ji predstavljaizziv, saj, kot pravi, te nikjerne nauijo prav tega, kakosvoje znanje podajati naprej,kako pouevati. Sam morav to veliko vlagati in San-dra pri tem nima ovir. Delav odlinem kolektivu in ekako hvalena je kolegom zapomo v samem zaetku, ko

je e iskala pravo, najboljopot v pouevanju. Ogromno

ji pri tem e vedno pomaganjena uiteljica violine iz ni-

je glasbene ole.Da je izjemno lep obutek,ko tvoji uenci nastopajo, koso uspeni, potrdi Sandra, obtem pa doda, da so navseza-dnje prav oni tvoje ogledalo.Vendarle pa Sandra na svojiglasbeni poti ni imela nekihvzornikov, le dobro podporodoma, v druini, kjer so ime-li glasbo zmeraj radi. Njenadruina ji e danes stoji obstrani, obiskuje njene nasto-

pe in je vedno ob njej, kadarsprejema pomembne odloi-tve.Na vpraanje, od kod ta glas-beni talent, Sandra odgovori,da stoodstotno iz srca, elenato se vse odraa v delu,trudu Glasbo in to delomora imeti preprosto rad,

se temu predajati in v temuivati. Danes si ne predsta-vljam, da bi poela kaj druge-

ga, saj mi glasba e od malegaizpopolnjuje ivljenje, pred-vsem klasina, resna glasba,ki je e od nekdaj moja velikaljubezen, e pove Sandra. Intako bo prav gotovo ostalo,saj je odloena, da v priho-dnosti eli delati v operi in onjej bomo zagotovo e veliko

sliali. Je izjemna oseba, kotsonce, ki se ves as smeje,razdaja pozitivno energijo, je

prijazna, odprta in zelo prije-tna sogovornica, takna, ki si

jo v svoji drubi lahko samoeli. Pred njo je e lepa glas-bena prihodnost, na kateri jizaelimo veliko sree.

Tatjana MohorkoFoto: Sandi Kolari

lanice DPD Lancova vas so tudi jesenske mesece izkoristileza skupna druenja, odzvale so se povabilom na e tradici-onalne prireditve sorodnih drutev v Zavru, Gereji vasi inDraencih, iztekajoe se leto pa zakljuile z veselim zakljuk-om v vakem domu Lancova vas.

Jesenski meseci so bili delov-ni in druabni tudi za lanice

Drutva podeelskih ena indeklet Lancova vas, njihove

Tudi letos so se udeleile gospodinjskega veera v Draencih intekmovanja v izdelavi domaih rezancev. Foto: arhiv drutva

e tradicionalno so se lanice tudi letos podale na jesenski pohodpo Halozah in ga zakljuile z domao malico pri unkovievih vSp. Grukovju. Foto: Mira Flinec


28/60


Stran 28


sladke in slane dobrote paso skorajda nepogreljive nadogodkih v videmski obi-ni. Tako so tudi letos boga-to obloile svojo stojnico naosrednjem martinovanju vVidmu, 25. novembra paso se podale e na leskovkikonec in svoje dobrote ponu-dile obiskovalcem Andraevenedelje.V drutvu se zavedajo tudipomena rekreacije za love-kovo dobro poutje, zato sose konec oktobra podale nae tradicionalni pohod poHalozah. Pot so kot vedno

zaele pri eraku v Podlehni-ku in se od tam odpravile dovikenda njihove lanice Jericeunkovi v Spodnjem Gru-

Lancovljanke so se na tekmovanju v Zavru zares izkazale, njihovjabolni olupek je skupno meril kar 607 cm in jim tako prineselzmago. Foto: Mira Flinec

Pred Vidovo kletjo so ob osrednjem martinovanju v obini Videmgospodinje iz Lancove vasi bogato obloile mize.

Foto: Liljana irovnik

kovju, kjer jih je e priakalagostiteljica in jim postregla zdomao malico. Ta se je ponaporni poti odlino pri-legla. Lepo in toplo jesenskovreme pa je bilo kot nalatudi za skupna kolesarjenja.

Z NAJDALJIMOLUPKOM DOZMAGE V ZAVRU

Zavrke gospodinje so tudiletos organizirale zdaj e tra-dicionalni druabni gospo-dinjski veer. Obiskovalciso si lahko ogledali pestroin bogato razstavo jabolk ingrozdja, tekmovalke pa so sepomerile na tekmovanju vlupljenju jabolk. Lancovljan-ke so se letos e posebej izka-

zale, saj je njihov olupek sku-pno meril v dolino kar 607centimetrov in jim je takoprinesel zmagovalno mesto.Sicer pa so se lanice ude-leile e 12. gospodinjske-ga veera v Draencih in setudi letos pomerile v izdelavidomaih rezancev, drutvenekvartopirke pa so se udelei-

le e 10. jubilejnega turnirjav enskem paver nopsu vGereji vasi, na katerem se

je pomerilo kar 26 igralnihparov.Druga decembrska sobota pa

je bila rezervirana e za veselizakljuek leta, na katerem solanice na kratko pregledaleaktivnosti v tem letu, podale

kakno novo idejo, predvsempa skupaj nazdravile letu, ki

je pred nami.Petra Krajnc

Postani na prijatelj, Novo leto,daj nam roko in vodi nas

naprej,popelji nas po najbolj varni potiin daj nam upanja in daj moi,da skupaj pridemo v sreneje

asemiru, dobrote, sprave med

ljudmi.(Svetlana Makarovi)

elimo vam radosten boi vkrogu vaih najdrajih,

v novem letu pa predvsemzdravja in dobrih misli!

DPD Lancova vas

SARAV.


29/60

Stran 29


Venki, v katerih se prepletajo tradicija in sodobni trendi.

Prostor za e ve koristnega druenja

Polna miza koruznih dobrot

Delavnica adventnih venkov v Pobreju

Nov drutveni prostor v Pobreju

V dneh pred adventnimasom so lanice Drutvaensk Pobreje organiziraledelavnico adventnih venkovin novoletnih aranmajev,ki je potekala tretji petek vnovembru v vakem domuPobreje. Tokrat je svetovalain s svojimi idejami boga-tila izdelavo venkov naa

priznana cvetliarka MarijaZaranek.

V izdelke je ob upotevanjusimbolike adventa poskualavkljuiti nove modne smer-nice za to leto. Pri izdelavi souporabljale naravne materia-le in rono izdelane okraske.Izpod pridnih rok so nastaleprave umetnine. Vsak ven-

Drutvo ensk Pobreje eli vsem lanicam, obankam inobanom obine Videm mirne in doivete boine prazniketer zdravo, sreno in veselih trenutkov polno leto 2013.

Veliko let so si lanice Drutva ensk Pobreje prizadeva-le za pridobitev svojega prostora v vakem domu Pobreje. Vletonjem letu so skupaj z odgovornimi v krajevni skupnostiuredile drutveno sobo, ki bo lanicam sluila kot prostor zasestanke, razna predavanja, izobesile bodo lahko priznanja,

pridobljena na raznih tekmovanjih, predvsem pa bo soba slu-ila za druenje ob dolgih zimskih veerih.

Otvoritev prostora so zdrui-

le z razstavo jedi iz koruze, ki

so jo v letonjem letu pridela-

le in pospravile na star nain.

Ob tem pa so v vakemdomu zbirali mot in razgla-sili novega kletarja in takoproslavili martinovo.Ob praznovanju pridobitvenovega drutvenega prosto-ra se je zbralo veliko vaa-nov Pobreja, upan obineVidem, svetniki, ki so dru-

tvu zaeleli veliko prijetnihtrenutkov v novih prosto-rih. lanice pa so ob tempomembnem dogodku zatr-dile, da se bodo sreevale epogosteje.

Besedilo in foto:Milena Traper

ek je prinaal svoje sporoiloadventa. Posebno vrednost paima druenje generacij, sajso se delavnice udeleili tudimladi in otroci. V Pobrejuelijo ohraniti tradicijo izde-lave adventnih venkov, zato

si bodo lanice tudi v priho-dnje prizadevale, da bodopripravile uspene delavnice.

Besedilo in foto:Milena Traper


30/60


Stran 30


Pobreanke v jesenskih mesecih

Tekmovale v lupljenju jabolk in paver nopsu

Polna miza Martinovih dobrot iz Pobreja

Zadnjo soboto v novembru so se Pobreanke udeleile e tekmova-nja v paver nopsu.

Razstava jabolk in dobrot narejenih iz tega sadea v Zavu.

V drutvu ensk Pobreje se aktivnosti odvijajo tudi v jesen-skih mesecih, saj prirejajo lanice razline delavnice ter sode-lujejo na obinskih in krajevnih prireditvah. Konec oktobra sosodelovale tudi pri pripravi in pogostitvi ob praznovanju 15.obletnice ljudskih pevk FD Pobreje.

Naslednjega dne, 28. okto-bra, so na pobudo patraTarzicija Kolenka sodelova-le skupaj z vakimi kletarjiin vaankami Pobreja pripripravi dobrot in organiza-ciji pogostitve ob odkritju

doprsnega kipa patra MiheDrevenka. Pobreani so svo-

jemu rojaku izkazali ast inse mu poskuali zahvaliti spostavitvijo doprsnega kipater ljudem pokazati, kako

velik lovek je bil. lanicedrutva ensk so prevzele skrbza pogostitev vseh prisotnih,ki so kljub zelo hladnemu indeevnemu vremenu prili odblizu in dale. S toplim ajemin prigrizkom so ogreli ljudi,

ki so spotovali delo in pri-zadevanja patra Miha, to so ssvojo prisotnostjo tudi poka-zali.V zaetku novembra so lani-ce skupaj s pobrekimi kletar-

ji in lanicami vseh drutevobine Videm sodelovale speko peciva in pogostitvi-

jo na mar tinovanju obine

Videm. Udeleence martino-vanja so tako priakale stojni-ce, polne domaih dobrot.

Milena Traper

Drutvo gospodinj obine Zavr vsako leto prireja tekmovanjev lupljenju jabolk. Tudi letos sta se tekmovanja udeleili lani-ci Drutva ensk Pobreje, Nada in Albina.

Lupljenje je potekalo v prije-tnem vzduju in pod budnimoesom komisije, ki je svo-

je strokovno delo opravilaodlino. Tekmovanje je bilotudi tokrat namenjeno pred-

vsem predstavitvi jedi inizdelkov iz jabolk ter izme-njavi izkuenj. Prijetno dru-enje so zakljuili s pogosti-tvijo udeleenk.Zadnjo soboto v novembru

so se Pobreanke udeleile etekmovanja v pa

Documents

Naš glas december 2012