NASILJE V ŠPORTU

Mojca Doupona Topič

[email protected]

NASILJE V ŠPORTU

NASILJE V ŠPORTU

RASNA DISKRIMINACIJA

SPOLNO NASILJE

HULIGANIZEM

OPREDELITEV POJMA NASILJE

� R. Miller (1971) meni, da je nasilje samo fizično in je odveč reči "fizično nasilje", ker drugega ni.

� A. Etzioni meni, da je trebno fizično nasilje drugače tretirati kot ostala nasilja, ker biti umorjen ali ustreljen ne da žrtvi nobenega drugega izhoda in možnosti, medtem ko je pri drugih oblikah nasilja ta izbor možen.

� Če se vzame A. Adlerovo razlago agresije kot vsake manifestacije "volje po moči", se lahko vidi, da se približuje pojem agresije nasilju v najširšem spektru.

DEFINICIJA NASILJA

� Shilling G. (1976): "NASILJE se lahko izraža z dejanskim ali

umišljenim ravnanjem, z besednimi, brez-besednimi ali

gibalnimi dejanji, s škodo, ki jo povzročamo sebi ali

drugim, z oblikami, ki jih družba odobrava ali pa tudi ne,

na način kjer žrtev za nasilje ve ali ne ve."

NASILJE IN ŠPORT

� Nasilje v družini� Pedagogika nasilja� Stadioni� Katarza� Nedovoljena poživila� Imperativ zmage� Altius, citius, fortius - do kod, do kje?

� Trening� "Psihološka" priprava� Mediji� Politični interesi� Proizvajalci opreme� Športna oprema� Prednost domačega terena

Športna publika: psiho – sociološki fenomen

PUBLIKA

PASIVNA AKTIVNA

o izrazita privrženost klubu

o obiskovanje športnihdogodkov

o vsakodnevni pogovorio športu

o šport visoko navrednotni lestvici

PUBLIKA

GLEDALCI NAVIJAČI

� Interes za spremljanje nogometnih tekem� identificiranja s klubom,� pomoč klubu,�določen del tribune,�oblike navijanja.

Starostna sestava slovenskih navijačev

� mladoletni: 18,6% (min.: 8 let)

� 18 – 24 let: 47,4%

� 25 – 35 let: 24,3%

� nad 35 let: 9,7% (max.: 57 let)

Socialna sestava slovenskih navijačev

� osnovnošolci: 7,1%

� dijaki: 23,4%

� študenti: 25,2%

� zaposleni: 36,3%

� nezaposleni: 8,0%

Motivi za včlanitev v skupine

� Ljubezen do kluba/igralcev 55,3%

� Pripadnost kraju/regiji 22,6%

� Izražanje sovražnosti do drugih skupin 8,8%

� Psihična ali fizična sprostitev 6,6%

� Zaradi prijateljev/prijateljic 4,9%

� Ker je član/ica tudi partner/ica 1,8%

˝Pridobitev ugleda˝, ˝Politični interesi˝, ˝Medijska pomembnost˝, ˝Odpor do družbenih pravil˝: 0%

Kje so razlogi za nasilnost na športnem prizorišču?

•Bolj ko se posameznik čuti odtujenega v resničnem življenju, bolj močno se identificira z navijaško skupino

•Ugotovljeno je, da sta agresivnost in nasilno obnašanje navijačev odvisna od športne panoge.

splošni družbeni problemi

nezaposlenost

slabi življe-njski pogoji

negotova prihodnost

pomankljiva vzgoja

Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

� ukrepi organizatorjev športnih prireditev

� ˝vzgoja˝ navijačev

� primerna zakonodaja

� vpliv (poročanje) medijev

HULIGANIZEM

Beseda HULIGAN pomeni izgubljenec, pretepač in ima negativen predznak.

Huliganstvo se je prvič v velikem obsegu pojavilo leta 1898 v Angliji, ko je prišlo do vsesplošnega nasilja in pretepanja med policaji in gledalci.

Kako HULIGAN izgleda?Neke splošne definicije ni. Zgrešeno je mišljenje, da so to neurejeni dolgolasci, s

cigareto in alkoholom v roki in se potepajo po ulicah ter nadlegujejo mimoidoče, izvajajo nerede ter se pretepajo.

Huliganske bande sestavljajo moški v starosti od 17 - 35 let, s srednjo in nižjo stopnjo izobrazbe.

HULIGANIZEM

Med skupnimi vrednotami je sovraštvo do drugih sorodnih skupin in njihovih članov najgloblji skupni imenovalec. Pripadnost skupini pomeni huliganu v resnici:• beg iz anonimnosti, • daje mu občutek varnosti, • pretep z drugimi skupinami ima za najmočnejši izraz čustvenega naboja in osrednji

smisel življenja ker biti huligan, pomeni biti svoboden in živeti življenje na najboljši možni način.

HULIGANIZEM

Med skupnimi vrednotami je sovraštvo do drugih sorodnih skupin in njihovih članov najgloblji skupni imenovalec. Pripadnost skupini pomeni huliganu v resnici:

•beg iz anonimnosti, •daje mu občutek varnosti, •pretep z drugimi skupinami ima za najmočnejši izraz čustvenega naboja in osrednji smisel življenja ker biti huligan, pomeni biti svoboden in živeti življenje na najboljši možni način.

HULIGANIZEM

Vrste navijačev:

Fani

Ultrasi

huligani


TEMNOPOLTI TRENERJI

72% je poročenih

94.4% - igrali košarko na uni –nivoju več kot 3 leta

Od tega jih je 63.9 igralo na položajih branilcev ali bekov

75% prejelo priznanje za igranje košarke

27.8% ima akademsko izobrazbo

SVETLOPOLTI TRENERJI

70.7% je poročenih

56% - igrali košarko na uni – nivoju več kot 3 leta

Od tega jih je 55.2 igralo na položajih branilcev

43.1% prejelo priznanje za igranje košarke

52.6% ima akademsko izobrazbo

Primer košarke


Raziskave o nalogah igralcev na določenih pozicijah so razkrile določene vzorce, ki kažejo na neke stereotipe, ki se pojavljajo o aboriginskih igralcih.

Rezultati so sorodni tistim, ki so jih dobili v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji, čeprav je v Avstraliji moč opaziti še večjo diferenciacijo( Bruce, Coram, & Hallinan, 1999).

Primer avstralskega nogometa


Aborgini veljajo za fizično zelo sposobne ljudi, ki naj bi po sposobnostih prekašali belce.

Pojavili so se stereotipi o njihovih igralnih sposobnostih. Fizično naj bi namreč bili kos nalogam, psihično in duševno pa ne (Bruce, et. Al, 1999).

Primer avstralskega nogometa

NASILJE NAD ŠPORTNICAMI

Vrste nasilja

� Psihično

� Telesno

� spolno

Spolno nadlegovanje:

neželena spolna privlačnost, ki vključuje opolzke komentarje, stiskanje, dotikanje in poljubljanje, šale na račun seksa, itd.

Spolna zloraba:

nagovarjanje k sodelovanju v spolnadejanja, v katera je žrtev ujeta s stranizločinca.

� Čeprav so napisani zakoni o spolnem nadlegovanju, je včasih težkodoločiti kaj vsebuje nadlegovanje in katero trenerjevo obnašanje došportnic se bo smatralo kot nadlegovanje.


� Nekatere raziskave:

� vzorec 32športnic: 2/3 žensk je imelo izkušnjo spolnega nasilja

� Kirby, Graves in Hankivsky: Od 266 profesionalnih športnikov, ki so odgovarjali (55%žensk;45%moških),jih je osupljivih 40% namignilo,da so spolno nasilje, trpinčenje in napad del športa.

� Študija Avstralskih vrhunskih športnikov (2001) je pokazala, da je blizu 1/3 vrhunskih športnicbila spolno zlorabljena.

� Raziskava med 370-timi športniki je razkrila,da je 31% športnic in 21%športnikov bilo,v nekemobdobju do sedaj žrtev spolnega nasilja. To spolno nasilje se je v 46.4% primerih zgodilo pravelitnim športnikom, storjenim s strani športnega osebja.

Danska raziskava:

� trenerji so bili vprašani po njihovem dojemanju in izkušnjah različnih vedenj trenerja:

19% trenerjev je že občutilo čustveno/spolno privlačnost do njihovih športnikov. (Toftegaard Nielsen,2001)


Danska raziskava:

� trenerji so bili vprašani po njihovem dojemanju in izkušnjah različnih vedenj trenerja:

19% trenerjev je že občutilo čustveno/spolno privlačnost do njihovihšportnikov. (Toftegaard Nielsen, 2001)


� Kjell Arve Husby, trener atletike, ki je pomagal osvojiti VebjornuRodalu olimpijsko zlato leta 1996, je bil leta 1998 obtoženspolnega nadlegovanja dveh njegovih atletinj. Eno izmed njih jeskušal še spolno zlorabiti. Kristen Ericson in Darcia Kornechuk,ameriški teniški igralki, sta obtožili teniškega veterana, ki jih jespolno nadlegoval. Šola, katero sta obiskovali, ni hotela, da bidogodek prišel v javnost, zato je teniškega veterana ščitila. Šeledržavni sodni proces je dokazal krivdo in obsodil veterana in ga zatri mesece suspendiral.


Raziskava na FŠ:

� Ugotoviti ali spolno nasilje nad športnicami obstaja, in katera oblika spolnega nasilja je najpogostejša.

� Ugotoviti spol, starost športnih akterjev in kdo med njimi največkrat izvaja spolno nasilje.

� Ugotoviti ali je žrtve strah nasilne osebe.

� Ugotoviti ali žrtve spolno nasilje zaupajo komurkoli, in če, komu.

� Ugotoviti ali športnice razločijo med naklonjenostjo in spolnim nadlegovanjem.

� Ugotoviti ali se športnice zavedajo, da spolno nasilje v športu obstaja in njihovo mnenje o obravnavanju problematike spolnega nasilja.


0

10

20

30

40

50

odstotki 16,7 13,3 8,3 6,7 5 5 50

odbojka atletikašportna

gimnastikaalpsko

smučanjeritmična

gimnastikaskupinski

plesostalo

Športne panoge v katerih so bile anketiranke aktivne


Izkušnje z nasiljem osebna izkušnja

21,7%

nikoli78,3%

izkušnja prijateljice

28,3%

nikoli71,7%


Vrsta nasilja

psihično69%

telesno27%

spolna zloraba

4%


Starostna struktura žrtev telesnega nasilja (n=7)

0

20

40

60

starost 11 14 15 18

število 1 3 2 1

odstotek 14,2 42,8 28,5 14,2

1 2 3 4


Spol nasilne osebe in oblika nasilja (n=19)

17

61

0 1 00

10

20

1 2 3

ženska

moški

psihično telesno spolno


Napogostejši izvajalci nasilja med športnimi delavci (n=19)

9

6

1

5

3 32

1 102

4

6

8

10

trener športnik prof. šp.vzgoje

gledalci sodnik funkcionar

psihično nasilje telesno nasilje spolna zloraba


Trajanje nasilja

21

7

4

2 2

0

2

4

6

8

število primerov

enkrat teden do 6mesecev

do 1 leta 2 leti do 4 let

trajanje nasilja


prijateljem 9

sotekmovalcem in prijateljem

2

prijateljem in staršem

1

trenerju in prijateljem

1

vsem2

staršem1

Osebe, ki so jim žrtve zaupale


v 1 tednu36,8%

po več mesecih

10,5%

po 2 letih5,3%

nikoli10,5% isti dan

36,8%

Kako hitro so žrtve zaupale nekomu


isti dan27,8%

nikoli55,6%

po več letih5,6%

po več mesecih

5,6%

v 1 tednu5,6%

Kako hitro si zaupala staršem? (n=18)


nagovori naj preneha

45,8%

ne odzove, ker ni sigurna42,4%

odločno odbije osebo5,1%

nagovori, nato se umakne

1,7%

sprejme kot šalo3,4%

izogiba1,7%

Kako se odzoveš na spolno nadlegovanje? (N=59)

LITERATURA1. George B. Cunningham, (2001). OCCUPATIONAL COMMITMENT

AND INTENT TO LEAVE THE COACHING PROFESSION. International review for sociology of sport, 36 (2), 131-147

2. Bruce, T., Coram, S., & Hallinan, J.C. (1999). UP FRONT AND BEYOND THE CENTRE LINE. International review for the sociology of sport, 34(4), 369-383

3. Šmid Igor (2004). Navijanje ali huliganstvo na športnih prireditvah?Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

4. Petrović Krešimir, Mojca Doupona (1996). Sociologija športa. Ljubljana: Fakulteta za šport (Poglavje o nasilju)

Documents

NASILJE V ŠPORTU