LETNI DELOVNI IN FINANČNI NAČRT ZA LETO 2011 · temeljnih področjih: športu otrok in mladine (v nadaljevanju ŠOM), informatiki v športu, založništvu in upravljanju NC Planica

ZAVOD ZA ŠPORT REPUBLIKE SLOVENIJA PLANICA

LETNI DELOVNI IN FINANČNI NAČRT ZA LETO 2011

Odgovorna oseba: Gabrijel Gros, direktor

Svet javnega zavoda ZŠRS Planica je potrdil Letni delovni načrt in finančni načrt javnega zavoda za leto 2011 na 5. redni seji ZŠRS Planica dne 18. 2. 2011.

2

KAZALO ENOTNEGA DOKUMENTA 1 UVODNI DEL ............................................................................................................................................ 3 2 POVZETEK ............................................................................................................................................... 4 3 ANALIZA STANJA ..................................................................................................................................... 5

3.1 ŠPORT OTROK IN MLADINE ............................................................................................................................... 5 3.1.1 Interesni programi športa otrok in mladine .................................................................................... 5 3.1.2 Programa Zlati sonček in Krpan ...................................................................................................... 5 3.1.3 Program Naučimo se plavati ........................................................................................................... 7 3.1.4 Program Šolska športna tekmovanja in prireditve .......................................................................... 8 3.1.5 Program Hura, prosti čas .............................................................................................................. 10 3.1.6 Program Zdrav življenjski slog ....................................................................................................... 10 3.1.7 Program za otroke od 2 do 5 let .................................................................................................... 11

3.2 ANALITIKA IN INFORMATIKA V ŠPORTU ............................................................................................................. 11 3.3 ZALOŽNIŠTVO .............................................................................................................................................. 13 3.4 NC PLANICA ............................................................................................................................................... 13

4 DELOVNO PODROČJE JAVNEGA ZAVODA .............................................................................................. 13

4.1 POVZETEK CILJEV ......................................................................................................................................... 14 4.2 PRIKAZ CILJEV PROJEKTOV, AKTIVNOSTI IN INVESTICIJSKIH PROJEKTOV V OKVIRU URESNIČEVANJA SKUPNIH CILJEV ZAVODA 14

4.2.1 Šport otrok in mladine ................................................................................................................... 15 4.2.2 Cilji, kazalniki in aktivnosti v programih športa otrok in mladine ................................................. 15 4.2.3 Športni program Krpan je namenjen otrokom drugega triletja (9 do 11 let). ............................... 16 Vsebine lahko izvajajo šole v okviru rednega pouka ter v okviru interesnih dejavnosti, poleg tega pa program izvajajo tudi društva in zasebniki. ................................................................................................. 16 4.2.4 Program Naučimo se plavati ......................................................................................................... 16 4.2.5 Program Šolska športna tekmovanja in prireditve ........................................................................ 17 4.2.6 Program Hura, prosti čas .............................................................................................................. 17

4.3 PROJEKTI EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA (ESS) ............................................................................................ 18 4.3.1 Projekt Zdrav življenjski slog .......................................................................................................... 18

4.4 RAZVOJ NOVIH PROGRAMOV ŠOM ................................................................................................................. 19 4.4.1 Program za otroke od 2 do 6 let .................................................................................................... 19

4.5 ANALITIKA IN INFORMATIKA V ŠPORTU ............................................................................................................. 20 4.6 ZALOŽNIŠTVO .............................................................................................................................................. 22 4.7 VODENJE INVESTICIJE NC PLANICA .................................................................................................................. 23 4.8 ZAKONSKE IN DRUGE PODLAGE, NA KATERIH TEMELJIJO PREDVIDENI PROGRAMI, PROJEKTI, AKTIVNOSTI IN INVESTICIJSKI

PROJEKTI .............................................................................................................................................................. 24 4.9 IZHODIŠČA IN KAZALCI, NA KATERIH TEMELJIJO IZRAČUNI IN OCENE POTREBNIH SREDSTEV ........................................... 24 4.10 POROČILO O ŽE DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH STRATEŠKIH DOKUMENTOV TER PROGRAMOV .............................. 25

4.10.1 Šport otrok in mladine .............................................................................................................. 25 4.10.2 Analitika in informatika v športu .............................................................................................. 25 4.10.3 Založništvo ................................................................................................................................ 25

4.11 VODENJE INVESTICIJE NC PLANICA ............................................................................................................. 26 4.12 DOLGOROČNI IN KRATKOROČNI CILJI JAVNEGA ZAVODA ................................................................................... 27 4.13 IZHODIŠČA, NA KATERIH TEMELJIJO IZRAČUNI IN OCENE POTREBNIH SREDSTEV NA NIVOJU JAVNEGA ZAVODA .............. 28 4.14 REDNA DEJAVNOST JAVNEGA ZAVODA (JAVNA SLUŽBA) ................................................................................... 31 4.15 ŠPORT OTROK IN MLADINE ........................................................................................................................ 31 4.16 ANALITIKA IN INFORMATIKA V ŠPORTU ......................................................................................................... 32 4.17 ZALOŽNIŠTVO ......................................................................................................................................... 32 4.18 VODENJE INVESTICIJE NC PLANICA ............................................................................................................. 32 4.19 NALOGE, KI SO TRŽNA DEJAVNOST .............................................................................................................. 33 4.20 KADROVSKI NAČRT .................................................................................................................................. 34 4.21 ZAPOSLENI V ZŠRS PLANICA ..................................................................................................................... 34 4.22 IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH ........................................................................................................ 35 4.23 SODELOVANJE ZAPOSLENIH V DELOVNIH TELESIH IN KOMISIJAH ......................................................................... 35

3

5 FINANČNI NAČRT .................................................................................................................................. 35

1 UVODNI DEL Osnovni podatki javnega zavoda: Polni naziv javnega zavoda: ZAVOD ZA ŠPORT REPUBLIKE SLOVENIJE PLANICA

Skrajšani naziv javnega zavoda: ZŠRS Planica

Sedež javnega zavoda: Dunajska cesta 22, LJUBLJANA

Telefon: 01 434 23 90

Telefaks: 01 434 23 92

Elektronski naslov: [email protected]

Spletna stran: http://www.zsrs-planica.si/

Davčna številka: SI85753823

Matična številka: 3577970000

Podračun pri UJP Ljubljana št.: 01100 – 6000028444

Ustanovitveni sklep: Sklep vlade RS št 01403-75/2009/9 z dne 24. 6. 2009 - Sklep o

ustanovitvi Zavoda za šport Republike Slovenija Planica.

4

2 POVZETEK Delovno področje javnega zavoda Osnovne naloge ZŠRS Planica so opredeljene v Zakonu o športu, Nacionalnem programu športa, Zakonu o nordijskem centru Planica in Sklepu o ustanovitvi. Poslanstvo ZŠRS Planica je podpora uresničevanju nalog nacionalnega in lokalnega pomena, ki so opredeljene v Nacionalnem programu športa, zlasti na področjih športne vzgoje, športne rekreacije, kakovostnega športa, vrhunskega športa, športa invalidov, na področju strokovnih in razvojnih nalog ter športnih objektov. ZŠRS Planica katerega osnovno poslanstvo je podpora športa, bo deloval na naslednjih štirih temeljnih področjih: športu otrok in mladine (v nadaljevanju ŠOM), informatiki v športu, založništvu in upravljanju NC Planica. Prikaz financiranja Zavoda v letu 2011 glede na vire financiranja iz proračunskih sredstev Financiranje Zavoda bo potekalo preko proračunskih postavk pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Proračunske postavke so sledeče:

• 7159 in 5619 Dejavnost ZŠRS Planica,

• 7159 (4323) Investicije v ZŠRS Planica,

• 6938 in 6951 Investicije v NC Planica. Človeški viri V ZŠRS Planica bo v letu 2011 zaposlenih 12 delavcev. Od tega bodo poleg direktorja zaposlene še tri in pol osebe za področje ŠOM, tri in pol osebe za področje informatike, ena oseba za področje založništva, dve osebi za splošne zadeve, ki vključuje poslovanje, računovodstvo in kadrovske zadeve, ena oseba za vodenje programa, sofinanciranega iz evropskega socialnega sklada. Poleg teh želimo za področje spremljanja investicije zagotoviti eno delovno mesto, ki bo realizirano, če bo projekt NC Planica potrjen, saj je plača upravičen strošek projekta. Konec leta predvidevamo tudi zaposlitev dveh vzdrževalcev, čistilke in vodje v NC Planica. Načrtovane investicije:

• nakup sredstev, potrebnih za delovanje ZŠRS Planica,

• izdelava študij o izvedljivosti investicije in projektne dokumentacije za NC Planica,

• izdelava projektne dokumentacije za skakalnice v NC Planica,

• strojna in programska oprema, potrebna za izvajanje aplikacij/informacijskega sistema,

• odkup zemljišč na območju NC Planica,

• nadaljevanje predinvesticijskih aktivnosti na projektu NC Planica II faza,

• projektiranje skakalnega dela NC Planica,

• gradnja skakalnic.

5

3 ANALIZA STANJA

3.1 Šport otrok in mladine

3.1.1 Interesni programi športa otrok in mladine

Skupno vsem interesnim programom športa otrok in mladine je, da so se postopoma uvajali v naš prostor in da so postopoma prevzemali vlogo povezovalca med šolskim in društvenim športom. Če imajo šolska športna tekmovanja več kot tridesetletno tradicijo in učenje plavanja več kot dvajsetletno, za ostale programe lahko ugotovimo, da so se začeli uvajati v sredini in ob koncu devetdesetih let. S sprejetjem Zakona o športu in Nacionalnega programa športa v RS je področje športa otrok in mladine in s tem tudi interesni programi športa otrok in mladine dobil svoje mesto tako na vsebinski kot tudi na organizacijski ter finančni ravni. Na državni ravni je programe kot javno službo do leta 2006 koordiniral Zavod za šport Slovenije, ki se je povezoval s koordinatorji, organizatorji in izvajalci na lokalni ravni. Največji razcvet so interesni programi športa otrok in mladine doživljali ob koncu devetdesetih in na začetku novega tisočletja.

Zaradi različnih razlogov so programi športa otrok in mladine v naslednjih letih pričeli nazadovati, tako organizacijsko kot finančno. V zadnjem obdobju se je finančno stanje zelo izboljšalo in programi so dobili več sredstev. Z načrtnim strokovnim delom na ZŠRS Planica upamo, da bomo navzgor obrnili tudi trend sodelujočih šol in udeležencev v programih.

Število vključenih po posameznih programih v zadnjem obdobju ter primerjava z lanskoletnimi pričakovanimi dosežki sta prikazana v nadaljevanju.

3.1.2 Programa Zlati sonček in Krpan

V šolskem letu 2009/10 smo na sedeže področnih centrov razdelili skupaj 86.540 medalj, od tega 54.868 medalj za Zlati sonček in 31.672 medalj Krpan. Prav tako smo razposlali 30.000 diplom Zlati sonček, Krpan in Morski konjiček.

Zaključno prireditev programa Zlati sonček so pripravili in uspešno izvedli na PC Gorenjska in PC Pomurje.

V sklopu razpisanih nagradnih natečajev za najbolj športno osnovno šolo in najbolj športni vrtec je aktivno s programoma sodelovalo 42 osnovnih šol in vrtcev, ki so v obeh programih povečini dosegli visoko število točk.

Pričakovanih vrednosti nismo dosegli zato, ker so imeli izvajalci programov zalogo knjižic in medalj še iz preteklega leta, saj so jih zaradi slabih izkušenj naročili več kot pa so imeli sodelujočih otrok. V nadaljevanju sledi še številčna predstavitev realizacije tega programa.

6

Graf 1: Število razdeljenih priznanj v programih Zlati sonček in Krpan

Graf 2: Število razdeljenih priznanj glede na populacijo (število vseh otrok v populaciji)

Vključenost v programa se meri po količinah naročenih medalj na šolsko leto s strani izvajalcev. Do šolskega leta 2006/07 so se medalje naročale in kupovale na Zavodu za šport Slovenije, od tega leta naprej pa so, s prenosom obeh programov na Ministrstvo za šolstvo in šport, izvajalci prejemali medalje brezplačno na sedežih področnih centrov, ki so za izvajalce v skupnih količinah celotnega področnega centra medalje tudi naročali. Medalje so bile v šolskem letu 2006/07 brezplačne, zato se je naročilo bistveno povečalo. Prav tako je zaznati porast naročenih medalj čez dve leti. V vmesnem letu se porabijo nepodeljene, vendar

7

naročene medalje iz preteklega leta. Vključenost v programa v odstotkih na celotno populacijo, ki sta ji programa namenjena, se giblje pri Zlatem sončku med 65 % in 84 %, pri programu Krpan pa med 51 % in 65 %.

Težave pa nam povzroča tudi vodenje evidenc udeležencev v za ta namen pripravljeni aplikaciji, saj nekateri izvajalci ne vnašajo podatkov vanjo v skladu z dogovorjenimi pravili. Zato smo v jeseni leta 2010 na sestankih s šolami po področnih centrih predstavljali uporabo aplikacije in iskali vzroke za trenutno stanje.

3.1.3 Program Naučimo se plavati

Napredek v znanju plavanja (graf 3) kaže na večletno sistematično učenje plavanja, ki se začne dovolj zgodaj ter se časovno in vsebinsko smiselno nadgrajuje. V šolskih letih 2007/08 in 2008/09 je znanje plavanja šestošolcev ostalo nespremenjeno. V letošnjem šolskem letu se je znanje plavanja močno izboljšalo. To je lahko posledica slabše udeležbe otrok na preverjanjih ali pa šole preverjanj sploh niso izvedle in nam zato niso poslale podatkov. Lahko se predvideva, da preverjanja niso izvedle tiste šole, kjer je znanje plavanja slabše, kljub temu je razveseljujoč odstotek plavalcev, ki je najboljši od leta 1994.

Za učence šestega razreda in zadnjega triletja osnovne šole, ki na preverjanju znanja plavanja niso izpolnili merila za plavalca, in za neplavalce v srednjih šolah, šole lahko organizirajo petnajsturne plavalne tečaje.

Na petnajsturnih plavalnih tečajih za neplavalce so se naučili plavati še 203 učenci, kar pomeni, da se je po koncu plavalnih tečajev odstotek znanja plavanja povečal na 93 %.

Od 450 slovenskih osnovnih šol je popolne podatke (vnos podatkov v spletno aplikacijo NSP) o preverjanju znanja plavanja poslalo 332 šol, kar pomeni, da smo analizirali podatke 73,78 % slovenskih osnovnih šol.

Znanje plavanja v šolskem letu 2009/10, po preverjanju, je 91,49 %. Na koncu šolskega leta, po izvedenih plavalnih tečajih, 93 %.

Graf 3: Znanje plavanja od šolskega leta 2004/05 do 2009/10

8

V šolskem letu 2009/10 je bilo v šesti razred vpisanih 17.440 otrok. Skupaj smo zbrali podatke za 13.416 otrok, kar predstavlja 72,94 % vseh slovenskih šestošolcev.

Graf 4: Število preverjenih šestošolcev

Graf 5: Število šol, ki so opravile preverjanje znanja plavanja v šestem razredu

Kot je razvidno z grafa 5, je v letošnjem letu udeležba šol, ki so izvedle preverjanje znanja plavanja oziroma so poslale rezultate o preverjenih šestošolcih, v primerjavi s prejšnjimi leti manjša. Dejanska izvedba je verjetno večja, vendar podatkov niso vnesli v aplikacijo NSP in jih nismo mogli zajeti v analizo. S spremembo sporočanja za bodoče šolsko leto pričakujemo, da bodo podatki bolj natančni.

Znanje plavanja je boljše od pričakovanih dosežkov, medtem ko je vključenost šol, ki so opravila preverjanje znanja, nižja od načrtovane. Prav tako je pričakovano število udeležencev v 15-urnih tečajih za neplavalce manjše od pričakovanih.

3.1.4 Program Šolska športna tekmovanja in prireditve

Šolska športna tekmovanja so že vrsto let nepogrešljiv del dodatne ponudbe športnih dejavnosti in dejavnosti na šolah nasploh. Po nekaj letih je bila v šolskem letu 2009/10 izpeljava šolskih športnih tekmovanj zaupana Zavodu za šport RS Planica. V nadaljevanju prikazujemo analizo tega programa.

9

Graf 6: Število udeležencev v šolskih športnih tekmovanjih po letih Graf 6 prikazuje število udeležencev v šolskih športnih tekmovanjih od šolskega leta 2001/02 do 2009/10. Upad števila udeležencev je še vedno pri osnovnih šolah, kar je posledica manjšega števila učencev v teh šolah. V srednjih šolah je bilo lani vključenih več dijakov, v osnovnih šolah s prilagojenim programom pa je prav tako malenkosten upad sodelujočih. Zaradi večjega števila razpisanih množičnih prireditev je tudi udeležba precej večja kot v predhodnem letu.

Graf 7: Skupno število otrok, vključenih v šolska športna tekmovanja po letih

Na grafu 7 vidimo skupno število udeležencev v šolskih športnih tekmovanjih od šolskega leta 2001/02 do šolskega leta 2009/10.

V šolskem letu 2009/2010 je skupno število udeležencev na tekmovanjih in prireditvah 67.082 in je precej večje od pričakovanj.

10

3.1.5 Program Hura, prosti čas

Graf 8: Število udeležencev v programu Hura, prosti čas

V šolskem letu 2009/10 (do maja 2010) je program v celoti sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo in šport.

Poletne in jesenske počitnice pa je sofinanciral ZŠRS Planica (dva programa). Doseženo število izvajalcev in število izvedenih programov je boljše od pričakovanih vrednosti.

3.1.6 Program Zdrav življenjski slog

V prvi polovici leta 2010 smo pripravili nov projekt – Zdrav življenjski slog, ki je sofinanciran s sredstvi ESS, in objavili razpis, ki se je zaključil z 8. 9. 2010.

V projekt se je vključilo 86 prijaviteljev, od tega 76 osnovnih šol, 4 športna društva, 2 športni zvezi, 1 agencija za šport in 3 zavodi s področja športa.

V mesecu septembru je s projektom pričelo 41 strokovnih delavcev, ki so v projekt vključili 7.461 otrok in z njimi opravili 1.304 ur vadbe.

V mesecu oktobru je projekt pričelo izvajati še 55 strokovnih delavcev, ki so v projekt vključili še 8.758 otrok. Skupna številka vključenih otrok v projekt je zrasla na 16.219. Vadbo izvaja96 strokovnih delavcev, od katerih ima 1 VI stopnjo izobrazbe športne smeri, 1 VII/1 stopnjo izobrazbo športne smeri, 94 strokovnih delavcev pa ima VII/2 stopnjo izobrazbe. Če pogledamo še spol strokovnih delavcev, ugotovimo, da se je v projekt vključilo 43 strokovnih delavk in 53 strokovnih delavcev.

V mesecu oktobru je bilo s strani 96 strokovnih delavcev izvedenih 6.496 ur

Statistični podatki projekta Zdrav življenjski slog

Mesec Število strokovnih delavcev

Število vključenih otrok

Število opravljenih ur

september 41 7.461 1.304

oktober 96 16.219 6.496

november 98 16.305 7.218

december 97 16.305 6.564

skupaj 98 16.305 21.777

11

3.1.7 Program za otroke od 2 do 5 let

Za pripravo programa smo oblikovali projektno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki s Pedagoške fakultete, Fakultete za šport, predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport, predstavnica ravnateljev vrtcev, predstavnica vzgojiteljic vrtcev in predstavnika ZŠRS Planica.

V dosedanjem delu smo pregledali stanje športnih programov na področju vrtcev. Ugotovili smo, da program Zlati sonček posega samo v zadnje leto bivanja otrok v vrtcu, zato je treba pripraviti tudi program za mlajše otroke, ki ga lahko umestimo tako v obogatitveni program vrtca kot tudi v dodatni program.

Pripravili smo anketo, ki jo bodo izpolnjevale vzgojiteljice v vrtcih. Z njo želimo narediti analizo stanja izvajanja programa Zlati sonček v vrtcih, ki nam bo služila za pripravo novega programa.

3.2 Analitika in informatika v športu

Glavna naloga na področju analitike in informatike v letu 2010 je bila postaviti močne temelje za uspešno nadaljnje delo tem področju. Tako je bila prioritetna naloga v letu 2010 vzpostaviti in postaviti informacijsko ogrodje e-Športa – tako programsko kot strojno, pripraviti načrt za čim bolj učinkovito izvajanje informacijskih rešitev ter storitev analitike glede na dane finančne možnosti ter izvesti nekaj osnovnih informacijskih rešitev.

Prva prioriteta je tako bila zagotovitev ustrezne strojne infrastrukture ter storitev sistemske in DBA administracije. Izhodišče za to je bila infrastruktura oz. vpeljane storitve Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ). Zaradi tega je bila izbrana osnovna tehnologija Oracle, za katero je licence že imelo MŠŠ. Na voljo so bili tudi strežniki, ki jih je MŠŠ zagotovilo v letu 2009, prav tako se je računalo na storitve sistemske in DBA administracije zaposlenih na MŠŠ.

Vendar se je ob poskusu inštalacije programskega ogrodja e-Šport konec avgusta ugotovilo in v začetku oktobra dokončno potrdilo, da MŠŠ okolje, podatkovna baza in njihovi kadri niso dovolj zmogljivi, da bi lahko gostovali e-Šport. Zato se je moralo za e-Šport pripraviti lastno strojno infrastrukturo. Težava pa je, da je zdaj strošek vzpostavitve in strošek sistemske ter DBA administracija padel na rame projekta e-Šport. Obenem je to povzročilo štirimesečno zamudo (od datuma ugotovitve nezmožnosti gostovanja v MŠŠ bazni infrastrukturi do dokončne ugotovitve, načrta lastne infrastrukture, nabave in dobave dodatne, a nujno potrebne strojne opreme do končne vzpostavitve). Kljub kratkoročni zamudi to ne bo vplivalo na dolgoročno časovno izvajanje nalog analitike in informatike, ocenjujemo, da bo to prineslo še kakšno prednost, saj smo zdaj pri nastavitvah, nadgradnjah in ostalih ukrepih bolj samostojni kot sicer. Bo pa to vplivajo na finančne vidike projekta, saj bo treba zdaj iz lastnih sredstev zagotavljati nemoteno delovanje strojne opreme.

Naslednja naloga je bila postaviti programsko ogrodje e-Športa po danih konceptih, ki so bili pripravljeni v letu 2009 (koncept razvoja informatike, tehnični standardi, enotna dokumentacija). Tako se je v prvi polovici leta pripravila podrobna specifikacija celotnega programskega ogrodja. Programsko ogrodje bo poskrbelo, da bodo lahko različne aplikacije povezane v enoten sistem, ki bo uporabljal enotno podatkovno bazo, enotno vstopno točko in enotno grafično podlago. Glavni namen takega sistema je, da so lahko posamezne aplikacije tehnološko neodvisne, neodvisne tudi od izvajalcev, obenem vse aplikacije delujejo

12

enotno. To programsko ogrodje je bilo izvedeno do konca avgusta, vendar se žal ni moglo namestiti, ker ni bilo ustrezne strojne in programske opreme (glej prejšnje odstavke).

Zadnja glavna naloga je bila priprava strateškega načrta za razvoj analitike in informatike za obdobje 2011–2015, v katerem so se opredelili temeljni postopki za področju športa, iz katerih bodo potem izhajali sklopi aplikacij, znotraj teh področij pa so se opredelile še vse funkcionalnosti, ki se bodo do leta 2015 izvedle. Strateški načrt prinaša tudi definicijo Centralnega športnega registra in vseh zbirk podatkov, ki jih bo vseboval. V strateškem načrtu so tudi označene prioritete delovanja.

Strateški načrt je bil s strani Zavoda pripravljen do sredine novembra in kasneje poslan Projektnemu svetu za e-Šport, ki ga bo obravnaval in na koncu potrdil.

Poleg omenjenih nalog smo na področju informatike ves čas zagotavljali delovanje obstoječih aplikacij, nekatere smo nekoliko nadgradili. Pripravili pa smo tudi 4 nove aplikacije, 2 obstoječi aplikaciji pa smo integrirali v infrastrukturo e-Šport, in sicer:

• aplikacijo za administriranje Centralnega športnega registra,

• aplikacijo za podporo programu Zdrav življenjski slog,

• aplikacijo za vodenje podatkov o športni infrastrukturi, urnikih in razvidu športnih objektov,

• aplikacijo za vodenje in pregledovanje Razpisov LPŠ,

• integracijo aplikacije Moj šport v infrastrukturo e-Šport, ki jo je Zavod prejel v upravljanje s strani Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez,

• integracijo aplikacije ŠPAK v infrastrukturo e-Šport.

Projekti so bili bolj ali manj uspešno zaključeni. Potrjeni so bili na razvojnih okoljih izvajalcev. Ker ni bilo strojne infrastrukture in posledično inštalacije programskega ogrodja e-Šport, pa se je zelo zavleklo oz. se ni povsem dokončalo preverjanje skladnosti s standardi e-Športa s skladnostjo programskega ogrodja in migracije podatkov. Vse te naloge so zaradi predhodnih zamud padle v zadnji mesec, ko je bila obremenitev na strani Zavoda zaradi tega tudi največja.

V letu 2010 se je kot težava izkazala tudi vključenost poznavalcev oz. skrbnikov vsebin, ki v informatiki še niso uvideli vseh možnosti, ki jih ta prinaša. Zaradi tega je bilo treba nekoliko več energije vložiti v to, da se je na posameznih vsebinah prikazalo vse možnosti. Seveda je tudi to naloga oddelka analitike in informatike, vendar se je s tem v nekaterih primerih zavlekla priprava specifikacije zahtev posamezne informacijske rešitve.

To področje pa je še dodatno otežila situacija, da je oddelek analitike in informatike skoraj pol leta deloval samo z dvema zaposlenima, oz. je bilo treba v letu 2010 dvakrat opraviti uvajanje tretjega zaposlenega, kar je delno vplivalo na delo na področju analitike in informatike.

Obseg del, ki je bil definiran v letnem delovnem načrtu za leto 2010, smo skupno dosegli. Zaradi naknadnih in nepričakovanih situacij (težave s strojno opremo, manko tretjega sodelavca za pol leta in podobno …) so se nekatere zadeve zakasnile ali izvedle v nekoliko manjšem obsegu. Smo pa zato v istem letu uredili praktično vso strojno opremo, ki ni bila načrtovana, kar je zavzelo – tudi zaradi povsem novih potrebnih znanj – kar nekaj časa, namenjenega drugim aktivnostim. Prav tako smo poleg vseh aplikacija v letu 2010 izvedli tudi integracijo dveh obstoječih aplikacij v e-Šport.

13

3.3 Založništvo

Do konca avgusta 2011 smo tiskali revijo Šport mladih v nakladi 2300 izvodov, od 1. 9. 2010 pa je naklada 2.600 izvodov, zaradi večjega števila naročnikov. Pripravili in izdali smo tudi Informator I v nakladi 2.300 izvodov. Poslali smo ga vsem poslovnim partnerjem.

3.4 NC Planica

Za leto 2010 smo načrtovali aktivnosti v zvezi z investicijami v NC Planica:

• investicijska dokumentacija,

• potrditev projekta na SVLR,

• projektiranje,

• izbor izvajalcev,

• gradnja skakalnic – zagotovitev skokov na Bloudkovi velikanki v zimskem času,

• nadaljevanje gradnje se bo odvilo v letih 2011–2013.

Izvedli smo pripravo investicijske dokumentacije, izbor projektantov, z občino Kranjska Gora smo začeli s postopkom spremembe Ureditvenega načrta (nagrajene rešitve arhitekturnega natečaja niso skladne z ureditvenim načrtom in prijavo projekta). Sama prijava se je precej zavlekla, saj smo potrebovali precej več časa za pridobitev okoljskega soglasja kot smo načrtovali (presoja vplivov na okolje je bila v procesu obravnave in dopolnitev 16 mesecev). Arhitekturni natečaj je izvedla ZAPS po naročilu Ministrstva za šolstvo in šport. Vse naloge izvajanja projekta NC Planica je Ministrstvo s pogodbo št. 3311-10-064001 in aneksom k tej pogodbi preneslo na Zavod za šport RS Planica. Izbor projektantov smo izvedli s pogajanjem. Projektiranje PGD je bilo dokončano v juliju 2010, projekt PZR – delni PZI in IDZ - II. faza NC Planica so bili dokončani v novembru 2010. Glede na to, da smo pridobili okoljsko soglasje v novembru, načrtujemo, da bomo za gradbeno dovoljenje vložili januarja 2011.

Postopki Izbor izvajalcev in gradnja se bo začela po potrditvi projekta s strani SVLR.

4 DELOVNO PODROČJE JAVNEGA ZAVODA

Javni zavod ZŠRS Planica je bil ustanovljen na podlagi drugega odstavka 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) ter 271. člena Zakona o sistemu državne uprave, Zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list RS, št. 24/79, 12/82, 39/8537/87 in 18/88), z Sklepom o ustanovitvi ZŠRS Planica, št 01403-75/2009/9 z dne 24. 6. 2009.

Pristojnosti Zavoda za šport RS Planica so v skladu s 24. členom Zakona o športu za opravljanje administrativnega, strokovnega, organizacijskega, tehničnega in drugega dela v skladu s sklepom o ustanovitvi. Zavod za šport RS Planica bo med drugim opravljal naloge svetovanja pri načrtovanju, obnovi, izgradnji in upravljanju javnih športnih objektov v Planici. Sodeloval bo pri izvajanju programov športne vzgoje otrok in mladine ter zbiral, obdeloval in posredoval oz. omogočal podatke za potrebe informatike v športu, kar se je kot naloga zaradi zagotovitve lažje in boljše organiziranosti pri opravljanju tega dela preneslo z Ministrstva za šolstvo in šport na Zavod za šport RS Planica.

14

Vlada RS je zaradi javnega interesa na področju športa za dolgoročno ureditev in zagotovitve pogojev za trening v Planici, ki bo kot vrhunski trenažno-tekmovalni objekt, ki je hkrati naravna in kulturna dediščina Slovenije, ustanovila javni Zavod za šport RS Planica.

Dejavnosti ZŠRS Planica so:

• vodenje obnove in izgradnje Nordijskega centra Planica,

• upravljanje Nordijskega centra Planica,

• spremljanje in analiziranje nalog v športu ter izvajanje letnih programov,

• dajanje pobud in predlogov ustanovitelju za izboljšanje stanja v športu,

• priprava strokovnih gradiv za ustanovitelja,

• svetovanje pri načrtovanju, obnovi, izgradnji in upravljanju javnih športnih objektov,

• opravljanje strokovnih, administrativnih in tehničnih nalog,

• sodelovanje pri izvajanju programov športne vzgoje otrok in mladine,

• zbiranje in dajanje podatkov za potrebe informatike v športu,

• dajanje strokovne in organizacijske pomoči izvajalcem letnega programa,

• sodelovanje z upravnimi organi, strokovnimi institucijami in skupinami,

• načrtovanje izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev za delo v športu.

4.1 Povzetek ciljev

Dolgoročni cilji ZŠRS Planica:

• zagotoviti možnost vsem učencem in dijakom, da se lahko prostovoljno vključijo v programe ŠOM,

• zagotoviti vsem izvajalcem športa kakovosten informacijski sistem in dostopnost do baz podatkov, ki jih potrebujejo za svoje delo,

• zagotoviti ustrezno založniško podporo ŠOM in športu nasploh,

• zagotoviti, da bo NC Planica po dokončanju investicije postal prepoznavna blagovna znamka Slovenije in ne bo breme proračuna RS.

Pri izvajanju teh ciljev sodelujemo s šolami, društvi, zvezami, agencijami, zavodi in samostojnimi delavci v športu, ki izvajajo programe ŠOM. S programi ŠOM želimo izboljšati vrednosti praktičnega značaja, ohranjati zdravje otrok in mladine ter jih motivirati za zdrav način življenja. Za dosego ciljev s področja informatike bomo za posamezne aplikacije sklenili vzdrževalne pogodbe in vključili (JN) pogodbene partnerje za realizacijo ciljev. Za dosego ciljev v NC Planica pa bo treba slediti sprejeti časovnici in k izvajanju (JN) pritegniti ustrezne sodelavce.

4.2 Prikaz ciljev projektov, aktivnosti in investicijskih projektov v okviru uresničevanja skupnih ciljev Zavoda

Aktivnosti za doseganje ciljev in skladen razvoj ZŠRS Planica temeljijo na zagotavljanju učinkovitosti, fleksibilnosti in kakovosti. Projekti in aktivnosti, ki jih izvaja ZŠRS Planica, se po pristopu in principih dela med seboj precej razlikujejo. V okviru uresničevanja ciljev se naloge združujejo v zaokrožena področja:

• šport otrok in mladine,

• informatika v športu,

15

• založništvo,

• vodenje investicije – izgradnja NC Planica.

4.2.1 Šport otrok in mladine

Zavod za šport RS Planica šport otrok in mladine koordinira in sodeluje pri izvajanju interesnih programov športa otrok in mladine, ki jih opredeljujejo Zakon o športu (ZŠ), Ur. l. RS, št. 29/98, Nacionalni program športa v RS (NPŠRS) in program redne šolske športne vzgoje, opredeljene v »šolski« zakonodaji (Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o vrtcih, Zakon o osnovni šoli, Zakon o gimnazijah …). V Zakonu o športu in Nacionalnem programu športa v RS je sicer opredeljena ločnica med športom v šoli in društvenim športom predvsem na organizacijski in finančni ravni. Tako zasnovana zakonodaja ob poznavanju »javnega« in »civilnega« dela športa omogoča optimalno možnost razvoja in povezovanja športa kot celote.

Znotraj interesnih programov športa otrok in mladine so opredeljeni naslednji programi: Športni program Zlati sonček, Športni program Krpan, program Naučimo se plavati, program Šolska športna tekmovanja in prireditev ter program Hura, prosti čas.

V letu 2010 smo dodali še 3-letni projekt Zdrav življenjski slog.

Za koordinacijo interesnih programov ŠOM bomo izpeljali naslednje skupne aktivnosti: Aktivnost Nosilec Čas izvedbe

objava razpisa za koordinacijo programov na področni ravni

Mateja Reberšak Cizelj marec 2011

objava razpisa za koordinacijo ŠŠT – panožni koordinatorji

Mateja Reberšak Cizelj marec 2011

priprava razpisov za ŠŠT panožni koordinatorji do 1. 5. 2011

priprava razpisa za Zlati sonček in Krpan in HPČ

Mateja Reberšak Cizelj maj 2011

priprava razpisa za NSP Gašper Plestenjak maj 2011

razprava in sprejem vsebin razpisa Marko Primožič in odbor ŠOM

maj 2011

objava razpisa v Informatorju I Jernej Peterlin do 20. 8. 2011

predstavitev novosti panožnim koordinatorjem in koordinatorjem na področnih centrih

Marko Primožič in nosilci programov

do 30. 8. 2011

izvedba javnih naročil za potrebne materiale za nemoteno izvajanje programov

Mateja Reberšak Cizelj poslovno leto

4.2.2 Cilji, kazalniki in aktivnosti v programih športa otrok in mladine

Športni program Zlati sonček je namenjen najmlajšim od 5 do 8 leta starosti. Izvajajo ga vrtci, osnovne šole, v popoldanskem času pa tudi društva in zasebniki.

Cilji Kazalnik

najmlajše motivirati za gibalno dejavnost, predvsem pa v njih spodbuditi željo, potrebo, navado po športni igrivosti v vseh starostnih obdobjih

število udeležencev v programu, število podeljenih medalj, diplom Pričakovano število sodelujočih otrok je 55.333.

16

popestriti redni vzgojno-izobraževalni proces in delo v društvih

število sodelujočih vrtcev in šol

izpeljava promocijskih prireditev v okolju vrtca, šole

število organiziranih in izpeljanih prireditev pričakovano število prireditev: 3

Nosilec programa in odgovorna oseba za spremljanje vrednosti kazalnikov je Mateja Reberšak Cizelj.

4.2.3 Športni program Krpan je namenjen otrokom drugega triletja (9 do 11 let).

Vsebine lahko izvajajo šole v okviru rednega pouka ter v okviru interesnih dejavnosti, poleg tega pa program izvajajo tudi društva in zasebniki.

Cilji Kazalnik

učence motivirati za športno dejavnost, predvsem pa v njih spodbuditi željo, potrebo, navado po športni igrivosti v vseh starostnih obdobjih

število udeležencev v programu, število podeljenih medalj, diplom Pričakovano število sodelujočih otrok je 29.786.

šolsko športno vzgojo obogatiti z dodatnimi motivacijskimi prijemi tako za učence kot učitelje

število sodelujočih šol

Nosilec programa in odgovorna oseba za spremljanje vrednosti kazalnikov je Mateja Reberšak Cizelj.

4.2.4 Program Naučimo se plavati

vsebuje izpeljavo učenja plavanja (10-urni ter 15-urni plavalni tečaji) ter preverjanje znanja plavanja. Izvajajo ga osnovne, srednje šole, društva in zasebniki v času, ko ni rednega pouka ali v času interesnih dejavnosti.

Cilji Kazalnik

povečati število plavalcev delež plavalcev med osnovnošolci in srednješolci Pričakovano število plavalcev je 90 %.

povečati število sodelujočih šol, ki izvajajo vse tečaje plavanja in preverjanja znanja plavanja

delež šol, ki izvede preverjanje znanja plavanja (pričakovan delež je 80 %) število izpeljanih plavalnih tečajev v OŠ, število izpeljanih plavalnih tečajev za neplavalce (pričakovano število izpeljanih tečajev v vrtcu je 90, v osnovni šoli 210 ter za neplavalce 60)

Nosilec programa in odgovorna oseba za spremljanje vrednosti kazalnikov je Gašper Plestenjak.

17

4.2.5 Program Šolska športna tekmovanja in prireditve

so namenjene vsem učencem in dijakom, ki želijo preveriti svoja znanja in sposobnosti v tekmovalnih pogojih. Otroci in mladostniki s pomočjo šolskih športnih tekmovanj dobijo dodatne športne izkušnje delovanja v tekmovalnih pogojih, kjer razvijajo svoje sposobnosti ter koristno preživljajo prosti čas. Izvajalci in uporabniki programa so vrtci, osnove šole, osnovne šole s prilagojenim programom in srednje šole, ki k sodelovanju povabijo športna društva na lokalni ravni, lokalno skupnost in nacionalne panožne zveze.

Cilji Kazalnik

• vsem učencem in dijakom omogočiti preveriti svoja znanja in sposobnosti v tekmovalnih pogojih

• spodbujanje sodelovanja in medsebojnega druženja

• razvijanje sposobnosti ter koristno preživljajo prostega časa učencev, dijakov

• pridobivanje dodatnih športnih izkušenj delovanja v tekmovalnih pogojih

število udeležencev v programu pričakovano število udeležencev: OŠ – 42965 OŠPP – 740 SŠ – 12.986 Prireditve – 13010 ISF – 158

sodelovanje med NPZ, NPŠZ in šolami

število vključenih NPZ, NPŠZ in šol

povezovanje šole in učencev, staršev in klubov iz okolja šole

število društev, s katerimi sodelujejo šole

spodbujanje organizacije športnih tekmovanj in prireditev v šolah

število tekmovanj in prireditev

razvijanje strpnosti in spoštovanja fair playa spodbujanje vzgojnih možnosti ŠŠT (samonadzor, samospoštovanje)

število priznanj športna poteza in število tekmovanj s protokolom sportikus

Aktivnosti Nosilec Do kdaj

priprava razpisov za ŠŠT panožni koordinatorji do 1. 5. 2011

objava razpisa ŠŠT v Informatorju I Jernej Peterlin do 20. 8. 2011

Nosilca programa sta Jernej Peterlin in Marko Primožič. Odgovorna oseba za spremljanje vrednosti kazalnikov je Jernej Peterlin.

4.2.6 Program Hura, prosti čas

je namenjen mladim od predšolskega obdobja do študija, ki želijo svoj prosti čas po pouku, ob koncu tedna in med počitnicami preživljati v družbi vrstnikov na športnih površinah.

Cilji Kazalnik

povečati število dejavnih udeležencev v interesnih programih športa otrok in mladine v prostem času

število udeležencev v programih Pričakovano število udeležencev je 10.900.

18

povečati število odprtih javnih športnih površin in skrbeti za njihovo ustrezno posodabljanje

število izvajalcev Pričakovano število je 36.

povečati sodelovanje institucij, ki delujejo na področju programov športa otrok in mladine (šole, društva, panožne zveze, lokalne skupnosti ...) in zagotavljati ustrezna finančna sredstva

Število programov, število koordinatorjev Pričakovano število programov je 92. Pričakovano število koordinatorjev je 360.

Nosilec programa in odgovorna oseba za spremljanje vrednosti kazalnikov je Mateja Reberšak Cizelj. Obogatitveno promocijske aktivnosti na področju ŠOM Cilji programa Kazalnik

povečati število vključenih šol v interesnih programih

število udeležencev v programu

zagotoviti ustrezno medijsko in tržno podporo število medijskih pokroviteljev višina zbranih sponzorskih sredstev

izboljšati mednarodno sodelovanje s sorodnimi institucijami na področju športa otrok in mladine

število dogovorov o sodelovanju

Aktivnost Nosilec Čas izvedbe

priprava pravilnika nagradnega natečaja naj šole

Gašper Plestenjak 31. 1. 2011

priprava ocenjevalnega obrazca za natečaj naj šole

Gašper Plestenjak 31. 3. 2011

izbor naj šole v interesnih programih in podelitev priznanj

Gašper Plestenjak junij 2011

objava pravilnika in ocenjevalnega obrazca na spletni strani Šport mladih

Jernej Peterlin 1. 3. 2011

organizacija Festivala športa in skupnega zaključka ŠŠT v individualnih športnih panogah

Mateja Reberšak Cizelj Marko Primožič

4. 6. 2011

fotografska razstava Gašper Plestenjak, Niko Slana

junij 2011

dogovori s potencialnimi medijskimi in drugimi sponzorji

Marko Primožič do 30. 6. 2011

priprava strategije za trženje ŠŠT Marko Primožič do 30. 6. 2011

organizacija mednarodne tekme v rokometu med ekipama Slovenije in Hrvaške

Jernej Peterlin junij 2011

4.3 Projekti Evropskega socialnega sklada (ESS)

4.3.1 Projekt Zdrav življenjski slog

V letu 2011 bomo nadaljevali z izvajanjem projekta Zdrav življenjski slog. Cilji Kazalnik

19

spodbuditi osnovnošolske otroke k oblikovanju zdravega življenjskega sloga s pomočjo dodatne športne aktivnosti

število vključenih učencev v program zagotoviti 20 % udeležbo učencev na izbranih šolah (pričakovano število učencev je 20.000)

odpravljati posledice negativnih vplivov sodobnega načina življenja

število ur programa za učence (pričakovano število je 9.975)

zagotoviti učencem vsakodnevno strokovno vodeno vadbo

število novo zaposlenih strokovnih delavcev v programu (pričakovano število je 35) Skupno število polovično zaposlenih strokovnih delavcev je 133.


dopolnitev razpisa z izkušnjami iz preteklega leta

Boštjan Vintar, Gašper Plestenjak, Marko Primožič

do 30. 1. 2011

koordinacija z MŠŠ in SVLR-jem za spremembo razpisa

Gašper Plestenjak, Boštjan Vintar, Gabrijel Gros

do 30. 3. 2011

objava razpisa Boštjan Vintar do 1. 5. 2011

izbor izvajalcev razpisna komisija do 30. 6. 2011

priprava tripartitnih pogodb in sklepanje pogodb

Boštjan Vintar, Gašper Plestenjak

do 30. 6. 2011

izvajanje programa izbrani strokovni delavci od 1.9. 2011 dalje

Nosilec programa in odgovorna oseba za spremljanje vrednosti kazalnikov je Gašper Plestenjak.

4.4 Razvoj novih programov ŠOM

4.4.1 Program za otroke od 2 do 6 let

Na osnovi opravljene analize stanja Zlatega sončka v vrtcih bomo pripravili nov program za otroke od 2. do 6. leta. Za dvoletnike načrtujemo aktivnosti, ki so povezane s starši, za drugo starostno obdobje, 3–6 let, pa načrtujemo dejavnosti (naloge), ki bi jih izvajali preko celega leta. Na osnovi procesa vadbe bodo otroci ob koncu leta opravljali preizkus določenih nalog, ki jih bodo morali opraviti.

Vrtci bodo program lahko ponudili v okviru obogatitvenih dejavnosti in dodatnega programa. Program bo dodana vrednost kurikulumu za vrtce. Izvajale ga bodo vzgojiteljice, v popoldanskem času pa lahko tudi drugi izvajalci.

Glede na nove dejavnosti načrtujemo tudi izobraževanje za vzgojiteljice in ostale, ki si bodo želeli pridobiti znanje za izvajanje programa.

Preizkus programa na pilotnih vrtcih

Program bomo eno leto preizkušali v 10 vrtcih. Nato na osnovi evalvacije programa načrtujemo dokončno pripravo in uvedbo programa za vse vrtce.

Cilji programa Kazalnik

povečati gibalno aktivnost otrok od 2 do 6 let starosti

število udeležencev v programu

pripraviti izobraževalni program za vzgojiteljice s poudarkom na gibanju otrok

število vključenih vzgojiteljic v programu

20

zagotoviti skupno aktivnost staršem in otrokom in povečati število programov ob vikendih

število vključenih otrok in staršev v programu

izboljšati ponudbo programov v tem obdobju število programov


izpeljava ankete projektna skupina januar 2011

priprava programa projektna skupina maj 2011

predstavitev programa vrtcem projektna skupina junij 2011


Do leta 2011 se je na področju informatike vzpostavila osnovna infrastruktura (strojna in programska). S tem se je pripravila podlaga za izdelavo konkretnih informacijskih rešitev (aplikacij, portalov, vpogledov, spletnih servisov …) temeljnih funkcionalnosti po prioritetah, ki so podane v strateškem načrtu. Cilji Kazalnik

zagotoviti nemoteno delovanja strojne, bazne in mrežne infrastrukture

strojniški resursi niso nikoli zasedeni več kot 80 % za več kot 5 minut

Z novimi informacijski rešitvami se povečuje tudi potreba po dodatnih strojnih zmogljivostih. Zato bo treba v letu 2011 dokupiti nove strežnike in vso pripadajočo opremo ter jo vgraditi v strojno infrastrukturo. Poleg tega je treba izvajati tudi sistemsko in DBA administracijo, kar bo vnaprej preprečilo neoptimizirane poizvedbe na bazi ali na ostali strojni opremi.

Nosilec aktivnosti in odgovorna oseba za spremljanje vrednosti kazalnikov je Jure Jeraj.

Cilji Kazalnik

izboljšati delovanje aplikacije ŠPAK po zahtevah uporabnikov, informatizirati vodenje postopka licenciranja kadrov, informatizacija zbiranja podatkov o strokovnih izpitih, pripravništvu in zaposlovanju v športu

izdelana aplikacija, uporaba s strani uporabnikov, ki se izkaže z dodeljenimi pravicami za te nove aplikacije in njihovimi vstopi v aplikacijo

Izdelava nadgradenj obstoječe aplikacije glede na želje uporabnikov (MŠŠ, Inšpektorat za šport, zveze …). Izdelava aplikacije za vodenje postopka licenciranja kadrov v športu in izdelava modula ali aplikacije za spremljanje podatkov o strokovnih izpitih, pripravništvu in zaposlovanju v športu.

Nosilec aktivnosti in odgovorna oseba za spremljanje vrednosti kazalnikov je Saša Grujić.

Cilji Kazalnik

izboljšati izrabo, obdelavo in prikaz podatkov, s katerim občine poročajo o letnem programu športa v svoji občini

javni prikaz najmanj 10 statističnih podatkov na spletu in v almanahu glede na vnesene podatke s strani občin

Za boljšo uporabnost podatkov je treba aplikacijo »LPŠ občine« vključiti v e-Šport in jo po potrebi nadgraditi z boljšim podatkovnim modelom, da se bo podatke lahko takoj tudi obdelalo. Uporabnost podatkov se bo izboljšala z neposrednimi javnimi pregledi teh

21

podatkov v obliki javnih tabel, grafov in ostalih primerjav, prikazanih na spletu ter pripravljenih v zbornikih športnih podatkov.


Cilji Kazalnik

izboljšati informacijsko podporo izvajanja šolskih športnih tekmovanj

prenovljena in nadgrajena aplikacija, vključena v okolje e-Šport, pripravljene predloge za obdelavo in prikaz podatkov (dejanski prikaz podatkov bo možen šele 2012, ob koncu prvega šolskega leta, ko se bo aplikacija uporabljala)

Prenova in nadgradnja aplikacij za podporo izvajanju šolskih športnih tekmovanj. Aplikacija bo na eni strani uporabniku prijaznejša, na drugi strani pa bo zagotavljala boljše podatke oddelku Športa otrok in mladine.

Nosilec aktivnosti in odgovorna oseba za spremljanje vrednosti kazalnikov je Rok Osojnik.

Cilji Kazalnik

izboljšati kakovost in količino zbranih podatkov v e-Športu, predvsem s področja licenciranih in registriranih športnikov

preverjanje kakovosti podatkov z naključnim preverjanjem podatkov po zapisnikih in tekmovalnih poročilih posameznih zvez, pri čemer ne sme priti do nobene napake

Ni nujno, da je vsak podatek, ki je v bazi, dober podatek. Podatek mora biti točen in ne sme biti podvojen. Za naslednje leto je treba urediti predvsem podatke o licenciranih in registriranih športnikih. Po veljavnih pravilih Olimpijskega komiteja Slovenije se mora objavljati seznam teh športnikov, pri tem pa je vprašanje, kako te podatke zbrati in zagotoviti njihovo pravilnost. Večina zvez namreč teh podatkov ne vodi niti pisno, kaj šele elektronsko, ocenjuje pa se, da je v Sloveniji okoli 80.000 registriranih športnikov. Za izpolnitev tega cilja bo treba pripraviti standarde podatkov, na katere se bodo morale zveze v prehodnem obdobju prilagoditi, do takrat pa se predvideva njihov popis s popisovalci na terenu. Obenem se pa kakovost podatkov izboljšuje tudi s križnim preverjanjem različnih podatkov v bazi, z logičnimi preverjanji vnesenih podatkov in podobnimi naključnimi preverjanji.

Nosilec aktivnosti in odgovorna oseba za spremljanje vrednosti kazalnikov je Jure Jeraj.

Cilji Kazalnik

izboljšati dostopnost, razpoložljivost in pestrost podatkov

postavljen spletni portal oz. spletno mesto z najmanj 20 različnimi vpogledi podatkov štirje izdani almanahi športnih podatkov

Podatek v bazi je skrit podatek. Škoda je imeti podatke v bazi, če se z njimi nič ne počne. Podatke – predvsem javne – je treba prikazati oz. omogočiti drugim deležnikom v športu čim lažji dostop. To se predvsem uredi z objavami na spletnem portalu v preglednih oblikah, ki bodo vsem deležnikom športa dovolj hitro jasne, obenem pa omogočiti tudi prenos podatkov v najbolj pogoste datotečne oblike za nadaljnjo objavo. Cilj bomo dosegli s postavitvijo spletnega portala z objavljenimi podatki. Določene podatke bomo objavljali tudi v almanahu, ki ga bomo štirikrat letno objavljali.

22

Nosilec aktivnosti in odgovorna oseba za spremljanje vrednosti kazalnikov je Rok Osojnik.

Cilji Kazalnik

izboljšati uporabnost podatkov pripravljenih 20 različnih analiz, statistik, raziskav, študij ali poročil, objavljenih na spletu in v almanahu športnih podatkov

Sam prikaz podatkov je uporaben in zanimiv, vendar se v podatkih skriva še dodana vrednost, in sicer v pripravi različnih analiz, statistik, raziskav, študij in poročil, kjer se črpajo različni podatki (tudi iz drugih javnih evidenc), kjer se potem primerja podatke med posameznimi enotami glede na določene kriterije, ob tem pa se izvleče določene zaključke.


Da bomo izpolnili te cilje, bomo v letu 2011 izvedli naslednje aktivnosti:

• nakup 2 dodatnih strežnikov z vso potrebno dodatno opremo, njihova virtualizacija in vključitev v mrežno infrastrukturo e-Športa,

• najem sistemskega in DBA administratorja, ki bo skrbel za nemoteno delovanje strojne, mrežne in bazne infrastrukture,

• razširitev in nadgradnja aplikacije ŠPAK z novimi zahtevami uporabnikov, s postopkom licenciranja in beleženja pripravništva, strokovnih izpitov in zaposlovanja v športu,

• izdelava funkcionalnosti »finančne kartice organizacij« v sklopu aplikacije ORGANIZACIJE,

• razširitev, dograditev in vpeljava funkcionalnosti »LPŠ občine« v sklopu aplikacije ORGANIZACIJE v e-Šport,

• razširitev in nadgradnja aplikacije ŠPORTNIKI s funkcionalnostjo vodenja postopka štipendiranje športnikov,

• prenova aplikacije ŠŠT v sklopu aplikacije ŠOM,

• izdelava 2 letnih almanahov z obdelanimi podatki iz e-Športa,

• izdelava poročilnega sistema in objava na spletu,

• izdelava geografskega poročilnega sistema (v primeru uspešne kandidature na Fundaciji za šport),

• izdelava avtomatskih baznih preverjanj kakovosti podatkov z iskanjem podvojenih podatkov, z navzkrižnim preverjanjem sorodnih podatkov, z ročnim testiranjem podatkov glede na pričakovane rezultate.

4.6 Založništvo

Na področju založništva je naloga ZŠRS Planica ustrezna založniška dejavnost v smislu strokovne, informacijske, promocijske in medijske podpore športu.

Cilji programa Kazalnik

informirati mlade o športnih dogodkih na področju Športa otrok in mladine

izdaja 10 številk revije Šport mladih v nakladi 2.600 izvodov

informirati šole in druge izvajalce programa o interesnih programih Športa otrok in mladine (ŠOM)

izdaja Informatorja I v pisni obliki v nakladi 2.300 izvodov objava Informatorja II v elektronski obliki na spletnih straneh ZŠRS Planica

promocija programov ŠOM število natiskanih diplom, knjižic, število obiskov spletnega portala Šport mladih, število

izdajanje ustreznih poročil, analiz …, ki bodo število izdelanih in objavljenih poročil, analiz

23

lahko dobra podlaga za dolgoročno načrtovanje športa v državi


priprava mesečnih revij Šport mladih

Niko Slana 10 mesecev, razen julij in avgust

priprava Informatorja I Mateja Reberšak Cizelj, Gašper Plestenjak, Jernej Peterlin, Saša Grujić

avgust 2011

sprotno ažuriranje spletnega portala Šport mladih

Jernej Peterlin tekoče izvajanje

ohraniti število piscev v reviji Šport mladih

Niko Slana število sodelujočih piscev v reviji Šport mladih

Z revijo Šport mladih želimo zajeti kvalitativne vrednote na področju športa mladih, ki mu komercialni mediji ne namenjajo potrebne pozornosti.

Revija ima stalne rubrike, ki pa niso obvezne v vsaki številki, in sicer: Tribuna šport mladih, Jezikovni kotiček, 4-vogal, Mini uvodnik, Iz zgodovine športa, INFO, Šport ni vse, V mednarodni areni, Šport in šola, Deset plus, Strokovne strani, Prosta kombinacija, Avantura, Zadnja stran.

4.7 Vodenje investicije NC Planica

Vodenje investicije NC Planica je strokovna tehnična, pravna, ekonomska in organizacijska dejavnost v celotnemu investicijskemu procesu, od ideje do začetka obratovanja. To pomeni, da zajema vse potrebne aktivnosti za vzpostavitev pogojev za kakovostno in uspešno izvajanje dejavnosti prostorskega načrtovanja, projektiranja in tehničnega vodenja v smislu njihovega povezovanja in koordiniranja, pri čemer se, ob upoštevanju javnega interesa, v največji možni meri zasleduje in zadovoljuje interes investitorja. Kako uspešno bo izvedena investicija, je v zelo veliki meri odvisno od delovanja Zavoda. Pomembno je, da prevzamemo vodenje investicije v zgodnji fazi. Za vse problematične projekte v RS je značilno, da je bil investitor javni sektor, ki praviloma ni imel ustrezne investicijske ekipe, ali pa je imela ekipa premalo izkušenj, projekt so izvajali s pomanjkljivo projektno dokumentacijo, pomanjkljivo projektno nalogo. Vse to so lahko vzroki, da projekt lahko zaide v težave. Zato je naša naloga, da v času poteka investicije pripravimo vse podlage, da do zastoja v projektu ne bo prišlo. Cilji programa Kazalnik

kakovostno in pravočasno začeti z vsemi postopki, ki so potrebni za odkup zemljišč

površina odkupljenih zemljišč površina pridobljenih zemljišč

kakovostno in pravočasno začeti z vsemi postopki, ki so potrebni izgradnjo NC Planica zagotavljanje pogojev za investicijski poseg

sprejeta sprememba ureditvenega načrta za NC Planica

spremljanje gradnje v skladu z navodili površina obnovljenih ali na novo zgrajenih

24

športnih površin

vzpostavitev delovanja NC Planica število zaposlenih v NC Planica število vadečih v skakalnem centru število tekmovanj


vodenje postopka odkupa zemljišča vodenje postopka sporazumevanja

Gabrijel Gros

januar–december 2011 marec–junij 2011

priprava investicijske dokumentacije II. faze NC Planica prijava II. faze NC Planica

Gabrijel Gros

marec–junij 2011 september 2011

javni razpis Bloudkova velikanka javni razpis servisni objekt javni razpis otroške in mladinske skakalnice

Gabrijel Gros

januar–marec 2011 februar–april 2011 februar–april 2011

spremljanje gradnje Gabrijel Gros marec–oktober 2011

zagon delovanja Gabrijel Gros oktober 2011

4.8 Zakonske in druge podlage, na katerih temeljijo predvideni programi, projekti, aktivnosti in investicijski projekti

Delo Zavoda temelji na naslednjih zakonskih in drugih podlagah:

• Zakon o Športu (ZŠ),

• Zakon o nordijskem centru Planica (ZNCP),

• Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji (NPŠRS),

• Letni program športa v RS,

• Zakon o zavodih,

• Statut ZŠ RS Planica,

• Sklep o ustanovitvi ZŠRS Planica.

4.9 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev

Izračuni in ocene potrebnih sredstev za izvajanje javne službe so v skladu s sistemizacijo delovnih mest v ZŠRS Planica ter elementi za sistemizacijo delovnih mest, ki so podlaga za organizacijo in financiranje programa iz sredstev državnega proračuna.

Organizacija dela v ZŠRS Planica zahteva neenakomerno razporejen delovni čas, kar pomeni, da zaposleni opravijo poln delovni čas (40 ur tedensko) in glede na zahteve načrta dela delavci izvajajo delo v neenakomerno razporejenem delovnem času.

25

4.10 Poročilo o že doseženih ciljih in rezultatih strateških dokumentov ter programov

4.10.1 Šport otrok in mladine

Podrobno tekstovno poročilo je pripravljeno v poglavju analiza stanja.

Realizacija Načrt 2009/10 2009/10 indeks

Zlati sonček 54.858 57.500 95 Krpan 31.672 34.500 92

86.530 92.000 94

Realizacija Načrt Naučimo se plavati 2009/10 2009/10 indeks

delež šol, ki so izvedle preverjanje plavanja v 6. razredu 74 % 86 % 86

število tečajev za neplavalce 203 600 34 število preverjenih šestošolcev 73 % 85 % 86

znanje plavanja 93 86 108

Realizacija Načrt Šolska športna tekmovanja in prireditve 2009/10 2009/10 indeks

število udeležencev 67.082 60.000 112

Realizacija Načrt Hura, prosti čas 2009/10 2009/10 indeks

število programov 73 70 104 Število izvajalcev 35 35 100

Ugotavljamo, da smo v nekaterih programih izboljšali pričakovane dosežke, v nekaterih programih pa ne.

4.10.2 Analitika in informatika v športu

V letu 2010 so delovali trije portali (spletne strani), in sicer Sportmladih.net, zsrs-planica.si, nc-planica.si ter 8 aplikacij ŠŠT, razpis LPŠ, aplikacije ŠOM, ŠPAK, LPŠ občine, Razvidi, ZŠS, e-Šport administracija. Število delujočih portalov in aplikacija sta v skladu s pričakovanimi dosežki.

4.10.3 Založništvo

Na področju založništva izdajamo revijo Šport mladih in Informator I. Revija Šport mladih je brezplačna. Pregled prejemnikov revije v letu 2011 je sledeč:

26

Prejemniki revije Šport mladih 2010/2011

vrtci 147

srednje šole, dijaški domovi 183

osnovne šole, podružnice 630

športni zavodi, agencije, OŠZ 37

CŠOD 22

mladinski centri 11

knjižnice in NUK 48

zamejski športni delavci v ITALIJI in AVSTRIJI 121

športna društva 75

visokošolske ustanove 12

fundacije 2

muzeji, OKS-ZŠZ 11

mediji 2

podjetja 24

športne zveze 82

občine 70

zasebniki, športniki, učenci, športni pedagogi 1.076

skupaj 2.553

Informator I, kjer so objavljeni uradni razpisi interesnih programov ŠOM, so prejeli:

Prejemniki Informatorja I 2010/2011

vrtci 220

srednje šole, dijaški domovi 296

osnovne šole, podružnice 978

športni zavodi, Agencije, OŠZ 21

CŠOD 0

visokošolske ustanove 12

ministrstva, fundacije, inšpektorat 10

muzeji, OKS-ZŠZ 2

športne zveze 86

občine 193

podjetja 4

področni centri 320

zasebniki, športniki 37

skupaj 2.179


Vodenje investicije Zavod prevzema od MŠŠ – Direktorata za šport, ki je v dosedanjem poteku investicije v NC Planica izvedel:

• odkup zemljišč (ZK še niso urejena zemljišča, ki so odkupljena od članov Agrarne skupnosti Planica),

• pripravljeni in potrjeni so DIIP-i za: o odkup zemljišč, o nakup sedežnice in obnovitvena dela na letalnici, o NC Planica – celotna investicija,

27

• sanacija letalnice za izvedbo svetovnega prvenstva v poletih,

• izgradnja žičnice Čaplja,

• izdelana presoja vplivov na okolje – pridobljeno okoljsko dovoljenje za I. fazo NC Planica. ZŠRS Planica izvedel:

• investicijsko dokumentacijo za I. fazo NC Planica,

• prijavo na strukturne sklade,

• trenutno smo v fazi potrjevanja projekta.

A. SPLOŠNI DEL LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA

4.12 Dolgoročni in kratkoročni cilji javnega zavoda

Dolgoročni cilj ZŠRS Planica je povrniti število sodelujočih v programih Zavoda in utrditi položaj pri izvajanju programov ŠOM in založništva, zato se bomo trudili pridobiti v programe Zavoda čim večje število učencev in dijakov. Da bi to dosegli, bo treba posodobiti programe s ciljem, da bi otroci in mladostniki našli v njih tiste vsebine oziroma programe, ki jih ne morejo izvajati v sklopu formalnega kurikuluma oziroma vključenja v sistem tekmovalnega športa, ki deluje v okviru društev in panožnih zvez.

Pri povečanju zadovoljstva na področju informatike je treba izdelati uporabne in sodobne aplikacije znotraj enotnega informacijskega sistema, nato pa povečati zaupanje uporabnikov. To bomo najlažje dosegli z ustreznim usposabljanjem uporabnikov in demonstriranjem uporabnosti sistema.

Zadovoljstvo naših partnerjev je najpomembnejše merilo naše uspešnosti. Zadovoljstvo zaposlenih pa je pogoj za izpolnitev vseh ciljev.

Dolgoročni cilji javnega zavoda za naslednjih 5 let:

• zagotavljati pogoje za vključevaje otrok in mladine v interesne in kakovostne programe športa,

• priprava novih ter posodobitev in nadgradnja obstoječih programov športa otrok in mladine,

• zagotoviti vsem izvajalcem športa kakovosten informacijski sistem in dostopnost do baz podatkov, ki jih potrebujejo za svoje delo,

• zagotoviti ustrezno založniško dejavnost za strokovno, informacijsko, promocijsko in medijsko podporo športu,

• zagotoviti, da bo NC Planica po dokončanju investicije postal prepoznavna blagovna znamka Slovenije in ne bo breme proračuna RS.

Cilji v letu 2011:

• zagotoviti optimalne kadrovske, organizacijske in finančne pogoje na področju športa otrok in mladine,

• ustvarjanje pogojev za večjo kakovost strokovnega in organizacijskega dela z mladimi,

• ustvarjati pogoje za množično vključevanje otrok in mladine v športne programe,

• zagotoviti ustrezno medijsko in tržno podporo ŠOM,

• priprava športnega programa za najmlajše (starostno obdobje od 2 do 6 let),

28

• podpora usposabljanju kadra za vodenje interesnih programov športa otrok in mladine,

• večjo pozornost namenjati razvoju in podpori programa Hura, prosti čas, ki mora postati temelj interesnih programov športa otrok in mladine na državni in lokalni ravni,

• nadgraditi model in točkovanje v tekmovanju za najbolj športno šolo oz. vrtec,

• zagotoviti celovito informacijsko podporo ŠOM,

• zasnovati, načrtovati in izvesti enotno informacijsko okolje na področju športa, v katerega se bodo lahko vgrajevale posamezne aplikacije na podlagi strateškega načrta informatike in konkretnih prioritet,

• razvijanje in opravljanje programskih aplikacij, ki so nujne za delovanje športa,

• zagotavljati ustrezne podatke za pospeševanje razvoja športa,

• zagotoviti delovanje obstoječih aplikacij,

• pripraviti načrt za razvoj informatike v naslednjih letih,

• zagotoviti nemoteno izhajanje revije Šport mladih, izdajo Informatorja I in II ter promocijskih materialov za večje vključevanje mladih v športno dejavnost,

• zagotoviti pogoje za začetek investicije v NC Planica.

4.13 Izhodišča, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev na nivoju javnega zavoda

V skladu s Sklepom o ustanovitvi bo ZŠRS Planica sredstva za delovanje javne službe pridobival od ustanovitelja. Izhodišča, na katerih slonita izračun in ocena potrebnih sredstev, so sistemizacije delovnih mest. S sistemizacijo so opredeljene svetovalne, razvojne, organizacijske, informacijske in finančno-ekonomske storitve v okviru dejavnosti v ZŠRS Planica in bodoče potrebe ZŠRS Planica ob upoštevanju strategij razvoja in usmeritev ZŠRS Planica, optimalne izrabe delovnih zmogljivosti, strokovnih in organizacijskih dosežkov, izrabe delovnega časa ter racionalizacije delovnih postopkov.

30

PO SISTEMIZACIJI JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Skupaj zaposlenih 12 12 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 Povprečna mesečna obveznost (ure) 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174

Direktor 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 Vodja oddelka II LPŠ 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 Višji svetovalec področja II ŠOM 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 Višji svetovalec področja II ŠOM 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 Višji svetovalec področja I INFORMATIKA 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 Višji svetovalec področja II INFORMATIKA 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 Višji svetovalec področja II INFORMATIKA 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 Višji svetovalec področja I ŠM 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 Strokovni delavec V LPŠ 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 Področni sekretar SPLOŠNE ZADEVE 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 Strokovni delavec V SPLOŠNE ZADEVE 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 Višji svetovalec področja III ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG (ESS)

174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174

Višji svetovalec področja I INVESTICIJE (ESRR) 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 Vodja oddelka II NC PLANICA 87 Vzdrževalec športne infrastrukture III NC PLANICA 174 174 Vzdrževalec IV (II) NC PLANICA 174 174 Čistilka II NC PLANICA 87 SKUPAJ UR 2262 2262 2436 2436 2436 2436 2436 2436 2436 2436 2784 2958

Tabela 1: Ocena obsega potrebnih efektivnih ur zaposlenih.

31

B. PREGLED NALOG IN PROJEKTOV

4.14 Redna dejavnost javnega zavoda (javna služba)

Javna služba na področju delovanja javnega zavoda ZŠRS Planica je opredeljena v zakonih in sklepu o ustanovitvi ter letnem programu in letnem delovnem načrtu Zavoda.

Javno službo na področju delovanja je mogoče opredeliti in utemeljiti z Zakonom o športu, Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji, Zakonom o zavodih, Letnim programom športa ter Sklepom o ustanovitvi zavoda.

Sklep o ustanovitvi ZŠRS Planica natančno opredeljuje namen in vlogo tega javnega zavoda z natančno definiranimi nalogami, dejavnostjo, organizacijo, vodenjem in financiranjem. V tem sklepu je navedeno, da ustanovitelj zagotavlja Zavodu sredstva za uresničevanje javnega interesa v skladu z Zakonom o športu, Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji, na podlagi Letnega programa športa. Financiranje se izvaja na temelju letne pogodbe.

Skrbnik nosilca proračunskih postavk na MŠŠ direktorat za šport je Ignac Polajnar.

Skrbnik končnega upravičenca je Gabrijel Gros.

Javna služba je torej opredeljena v Letnem delovnem načrtu javnega zavoda ZŠRS Planica, ki je tudi finančno ovrednoten, sprejema pa ga Vlada RS.

V program javne službe spadajo naloge in projekti s področij:

• športa otrok in mladine,

• analitike in informatike v športu,

• založništva,

• vodenja investicije v NC Planica.

4.15 Šport otrok in mladine

Če želimo, da programi potekajo od najnižjih do najvišjih nivojev dobro in kakovostno ter glede na veliko število vključenih otrok in mladine v programe, je treba izvajalcem programov ponuditi ustrezno strokovno in tehnično podporo. Le-ta je mogoča, če za to na nacionalnem nivoju skrbi ekipa strokovnih delavcev, ki sistemsko pripravlja vse potrebno (javni razpisi, javna naročila, nagrade, nagradni skladi, strokovna in tehnično-informacijska podpora, medijska podpora …), da se programi nemoteno odvijajo. V sklopu javne službe potekajo programi (projekti) Zlati sonček in Krpan, Naučimo se plavati, Šolska športna tekmovanja in prireditve, Hura, prosti čas ter izdajanje revije Šport mladih in Informator, natečaji za naj šolo v interesnih programih ŠOM, nagradni natečaji za najboljšo spletno stran, športno fotografijo in šolsko glasilo.

32


S pomočjo analitike in informatike v športu želimo pospeševati razvoj športa. Želimo predvsem zagotavljati kakovostne podatke z vseh področij in segmentov športa. Podatki so osnova za pripravo najrazličnejših analiz, statistik, raziskav, študij in poročil, ki so podlaga za sprejemanje še natančnejših odločitev oz. za hitrejše ukrepanje, ko se pokažejo najrazličnejša odstopanja. Viri podatkov so zelo razpršeni in tehnološko raznoliki. Da Zavod zagotovi podatke, mora zato izvajati različne aktivnosti: izdelovati aplikacije za podporo postopkom, izdelovati aplikacije za vnašanje podatkov, definirati standarde in omogočati spletne servise za uvažanje podatkov, zagotavljati lastno zbiranje podatkov in podobno. V ta namen je razvit sistem e-Šport s Centralnim registrom športa.

4.17 Založništvo

Informator in revija Šport mladih imata velik pomen pri učiteljih, trenerjih, otrocih, športnikih, starših in funkcionarjih, saj lahko z njeno pomočjo še zvišajo pomen in ugled na globalnem trgu ponudbe. Mladi imajo danes dostop do premnogih informacij, ki včasih dvomljivo vplivajo na celosten razvoj otroka in mladostnika. Zato moramo v sklopu športa sami poskrbeti, da uporabniki informacije dobijo kontinuirano in pravočasno, poleg tega pa morajo biti informacije, ki jih dobijo naročniki revije, naravnane na potrebe in cilje otrok, na potrebe družbe in seveda potrebe delavcev v športu, ki pomagajo pri razvoju in konkurenčnosti športa mladih.


Predmet investicije je izgradnja NC Planica – 1. faza Skakalni center Planica, ki zajema:

• obnovo skakalnic (velika olimpijska skakalnica – stara Bloudkova velikanka, male skakalnice),

• opremo skakalnic – plastična masa in keramika, zasneževanje, osvetlitev, stroji za pripravo skakalnic,

• novogradnjo servisnega objekta.

Cilj investicije je izgradnja smučarskih skakalnic HS 15 m, HS 30 m, HS 45 m, HS 65 m, HS 85 m, HS 100 m in HS 135 m. Skakalnice bodo pokrite s plastično maso in keramično zaletno smučino, ki bo v prihodnosti sestavni del NC Planica. Za skoke v zimskem času je treba zagotoviti posebno mrežo, ki zadrži sneg na plastiki in omogoča vožnjo s teptalcem po doskočišču. Do sedaj je zaradi dotrajane infrastrukture skakalnice pripravljalo veliko število oseb (20–30 male in 100 velikanko). Po končani investiciji se predvideva ureditev in upravljanje s tehnološkimi napravami, ki bodo znižale strošek upravljanja. Na vse skakalnice bo omogočen dostop na zaletišče z žičniško napravo oziroma s potmi. Letalnica, HS 85 m, HS 100 m in HS 135 m bodo dostopne z dvosedežnico, ki bo imela dva dodatna izstopa v višini, ki bosta omogočala čim lažji dostop. Skakalnice HS 15 m, HS 30 m, HS 45 m in HS 65 m bodo dostopne z vlečnico. Ob skakalnicah se bodo zgradili spremljevalni objekti, ob letalnici, HS 100 m in HS 135 m objekti, ki so potrebni za organizacijo svetovnega pokala ali svetovno prvenstvo, pri HS 15 m, HS 30 m, HS 45 m, HS 65 m, HS 85 m pa objekti, ki so potrebni za organizacijo na nivoju državnega prvenstva.

33

Investicija v NC Planica v tem letu zajema naslednje faze:

• investicijska dokumentacija,

• potrditev projekta na SVLR,

• projektiranje faze II NC Planica,

• izbor izvajalcev,

• gradnja skakalnic – zagotovitev skokov na Bloudkovi velikanki v zimskem času. Cilj dejavnosti: zagotoviti tekoč potek investicije Kazalniki: stopnja izpolnjevanja terminskega načrta (izraženo v %) Trajanje naloge: poslovno leto (1 oseba) Izvajalci: višji svetovalec področja (zaposlen na Zavodu) s sodelavci s pogodbenimi za področje nadzora in pravnih zadev

4.19 Naloge, ki so tržna dejavnost

Tržna služba v ZŠRS Planica je predvidena v sklopu upravljanja NC Planica in v sklopu prodaje trgovskega blaga. Poleg tega v tržno službo sodi trženje Športa mladih, portalov in NC Planica.

Ker je Zavod šele začel z dejavnostjo, je do konca poslovnega leta nemogoče predvideti in zagotoviti sredstva. Naloga s področja tržne dejavnosti pa je, da zagotovi vse podlage, da bo Zavod začel pridobivati sredstva s tega področja. Prioritetno delo temelji na javni službi, medtem ko je tržna dejavnost dopolnilna dejavnost, s katero znižujemo stroške javne službe in zagotavljamo sredstva za investicijska vlaganja.

Tudi pri tržni dejavnosti naša orientacija ne temelji na ustvarjanju dobička, saj posvečamo veliko pozornosti društvom in klubom, ki jim s cenovno ugodno politiko omogočamo, da izvajajo svoj program pod izredno ugodnimi pogoji.

Trajanje naloge: 40 ur za pripravo načrta Izvajalci: pogodbeni delavci

34

C. PREGLED ČLOVEŠKIH VIROV

4.20 Kadrovski načrt

OSNOVNA ENOTA DELOVNO MESTO

ŠTEVILO STOPNJA Zaposlitveni

DELOVNIH IZOBRAZBE status

MEST zahtevana/dejanska NDČ/DČ

SPLOŠNO Direktor 1 VII/2. / VII/2. NDČ Področni sekretar 1 VII/2. / VII/2. NDČ Strokovni delavec V 1 V. / V. NDČ

ŠOM Vodja oddelka II 1 VII/2. / VII/2. NDČ Višji svetovalec področja II 2 VII/2. / VII/2. NDČ Strokovni delavec V ½ V. / V. NDČ

INFORMATIKA

Višji svetovalec področja I 1 VII/2. / VI. DČ

Višji svetovalec področja II 2 VII/2. / VII/2. in VIII. NDČ

Strokovni delavec V ½ V. / V. NDČ ZALOŽNIŠTVO Višji svetovalec področja I 1 VII/2. / VII/2. NDČ ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG (ESS)

Višji svetovalec področja III 1 VII/2. / VII/2. DČ

INVESTICIJE (ESRR) NC PLANICA

Višji svetovalec področja I 1 VII/2. / VII/2. DČ Vodja oddelka II ½ VII/2. / VII/2. NDČ Vzdrževalec športne infrastrukture III 1 IV. / IV. NDČ

Vzdrževalec IV (II) 1 IV./ IV. NDČ Čistilka II ½ II. / II. NDČ

Tabela 2: Kadrovski načrt za leto 2011

4.21 Zaposleni v ZŠRS Planica

Človeški viri predstavljajo največji potencial za kakovostno in uspešno delo Zavoda. Ključnega pomena za upravljanje s človeškimi viri je širjenje in vzdrževanje dobrih medosebnih odnosov med vsemi zaposlenimi. Z ustrezno razvitimi in podprtimi organizacijskimi zmogljivostmi (kompetence, vodenje, organizacijska kultura in komuniciranje) bo Zavod dosegal konkurenčno prednost na področju kadrovskih potencialov in jih sistematično usmerjal v doseganje strateških ciljev. Naloga upravljanja človeških virov je, da motivira zaposlene za učinkovito izvedbo strategije Zavoda.

V ZŠRS Planica bo ob koncu poslovnega leta zaposlenih 17 oseb. 11 delavcev bo financiranih iz proračuna RS, 1 delavec iz sredstev ESRR in en delavec iz sredstev ESS, 4, ki bodo zaposleni v NC Planica pa se bodo pokrivali iz prihodkov centra.

35

4.22 Izobrazbena struktura zaposlenih

STOPNJA IZOBRAZBE ŠTEVILO ZAPOSLENIH

ODSTOTEK

II. 1 5,88 IV. 2 11,77 V. srednja splošna in strokovna izobrazba 2 11,77 VI. višješolska in višja strokovna izobrazba 1 5,88 VII/2. visokošolsko univerzitetno izobraževanje 10 58,82 VIII. magisterij znanosti 1 5,88 SKUPAJ: 17 100

Tabela 3: Pregled zaposlenih po stopnji izobrazbe

Izobrazbena struktura zaposlenih v ZŠRS Planica bo dobra, saj bo 70,58 % zaposlenih univerzitetno izobraženih. Preostali imajo srednjo izobrazbo in nižjo izobrazbo.

4.23 Sodelovanje zaposlenih v delovnih telesih in komisijah

V letu 2011 bodo delavci ZŠRS Planica sodelovali v naslednjih komisijah in organih:

• v Svetu Zavoda (1 zaposlen),

• v odboru za izgradnjo NC Planica (2 zaposlena),

• v odboru za razvoj informatike in analitike v športu (2 zaposlena),

• v odboru Šport otrok in mladine (1 zaposlen),

• v uredniškem odboru revije Šport mladih (1 zaposlen). Sodelovanje v omenjenih organih ni posebej nagrajeno.

5 FINANČNI NAČRT V Ljubljani, 18. 2. 2011 Marko Rajšter Predsednik Sveta Zavoda

Documents

LETNI DELOVNI IN FINANČNI NAČRT ZA LETO 2011 · temeljnih področjih: športu otrok in mladine (v nadaljevanju ŠOM), informatiki v športu, založništvu in upravljanju NC Planica