UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO

ODDELEK ZA FIZIKOPROGRAM TUDIJA

Ime in priimek

NASLOV ZAKLJUNE NALOGE

Zakljuna naloga

MENTOR\-ICA: naziv, Ime in priimekSOMENTOR\-ICA: naziv, Ime in priimek

Ljubljana, leto

Zahvala

Na tem mestu zapiite, komu se zahvaljujete za pomo pri nastanku zakljune naloge.

Izvleek

Kratek izvleek v slovenskem jeziku.

Kljune besede:PACS:

Abstract

Kratek izvleek v anglekem jeziku.

Keywords:PACS:

Kazalo

1 Uvod 11

2 Matematini izrazi 132.1 Osnovne enabe gibanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

2.1.1 Newtonovi zakoni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

3 Slike in tabele 153.1 Formati slik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

4 Zakljuek 17

Literatura 19

Dodatek A Naslov prvega dodatka 21

Dodatek B Naslov drugega dodatka 23

9

Poglavje 1

Uvod

Vzorec zakljunega dela vsebuje najosnovneje elemente, ki jih lahko vkljuimo vLATEXov dokument. Ve o uporabi programa si lahko preberete na primer v [1], [2]ali [3]. Na spletu je dostopna tudi tevilna literatura v anglekem jeziku. Dve mednjimi sta [4] in [5].

V tem vzorcu je za navajanje literature uporabljeno okolje thebibliography,kjer posamezne enote natejemo rono in v poljubnem vrstnem redu. Navajanjeliterature pa je mono tudi v program BibTeX. Ta je uporaben pri daljem seznamuliterature ali e avtor eli posamezne enote literature navesti tudi v svojih drugihdelih. Seznam je urejen po vrstnem redu, kot se navedbe pojavijo v delu. Seznamliterature se pripravi v loeni datoteki in se ga zato lahko uporabi v ve dokumentih.Uporaba programa BibTeX je opisana v navodilih za magistrska dela in doktorskedisertacije.

Poglavje 2 opisuje vstavljanje matematinih izrazov in enab ter sklicevanje naenabe. Poglavje 3 vsebuje slike in tabele, podnaslavljanje ter sklicevanje na njih.Med besedilom so vkljuene tudi opombe in citiranje literature.

11

Poglavje 1. Uvod

12

Poglavje 2

Matematini izrazi

Spodnje besedilo je izsek iz ubenika J. Strnada [6], kjer na straneh 35 in 36 navajaNewtonove zakone gibanja:

2.1 Osnovne enabe gibanja

2.1.1 Newtonovi zakoni

Pri poskusih ugotovimo, da se giblje telo, na katerega deluje konstantna sila, ena-komerno pospeeno. Enaka sila povzroi vedno enak pospeek danega telesa. Ugo-tovitve pri poskusih in druge izkunje izrazimo z Newtonovimi zakoni 1:

1. Telo miruje ali se giblje premo enakomerno, e ne deluje nanj nobena sila.

2. Pospeek je sorazmeren s silo in ima smer sile.

3. e deluje prvo telo na drugo telo s silo, deluje drugo telo na prvo z nasprotnoenako silo.

Tretji zakon je znan kot zakon o vzajemnem uinku (zakon o akciji in reakcij).Drugi zakon zapiemo z enabo

F = ma . (2.1)

Sila F je vektor, saj ima poleg velikosti tudi smer. Vektor pospeka a je vzpo-reden z vektorjem sile. Sorazmernostni koeficient m je masa. To je koliina, ki merivztrajnost telesa pri pospeevanju. Masa je v zvezi z mnoino snovi. Opazovanja inposkusi kaejo, da je masa aditivna: masa m telesa, ki ga sestavimo iz telesa z masom1 in telesa z maso m2, je enaka vsoti obeh mas:

m = m1 +m2 .

V Newtonovem zakonu (2.1) ne smemo videti definicije za silo ali definicije za maso.To je zakon narave, ki ga izluimo iz opazovanj in poskusov.

1 Zakone je objavil Isaac Newton 1687 v knjigi Principia mathematica philosophiae naturalis.Prvi zakon je poznal e Galileo Galilei, ki ga je objavil 1638.

13

Poglavje 2. Matematini izrazi

14

Poglavje 3

Slike in tabele

Slike in dalje tabele praviloma vkljuujemo v dokument kot plavajoe objekteali plovke (angleko floats). Poloaj plovke v konnem izdelku je odvisen od po-teka besedila. e elimo doloiti tono mesto plovke, ukazu \begin{figure} ali\begin{table} dodamo [doloilo]:

h tukaj

t na vrhu strani

b na dnu strani

p na posebni strani

Slike in tabele potrebujejo podnapise s pojasnili. Vkolikor je slika povzeta iz drugegavira, mora biti tudi ta naveden:

Slika 3.1: Braggov uklon je uklon oziroma sipanje rentgenskih arkov na kristalnimrei. Pri tem pride v doloenih smereh zaradi interference do monih ojaanj.Slika je povzeta iz [7].

15

Poglavje 3. Slike in tabele

3.1 Formati slikV LATEXov dokument lahko vkljuimo slike razlinih formatov. Vedeti pa moramo,da program pdflatex podpira ve formatov kot latex. Pri uporabi programa latexlahko vstavljamo slike edino v formatu PostScript (.ps ali .eps konnica ni vana,le slika mora imeti definiran okvir, ki je zapisan v njeni datoteki, obiajno v formatu%%BoundingBox x1 y1 x2 y2). e uporabljamo pdflatex, so primerni formati naprimer .png, .pdf in .jpg. Tudi slike v formatu .eps je mono vstaviti, e tako kotv tem vzorcu uporabimo paket epstopdf, ki vsako .eps sliko samodejno pretvoriv obliko .pdf. (Lahko pa seveda vsako .ps in .eps sliko e prej sami pretvorimo vsliko formata .pdf z istim programom in uporabljamo le .pdf slike. To je morda celonajbolj priporoljiva pot.) Strnjeno v Tabeli 3.1.

Tabela 3.1: Mimogrede: napisi k slikam so pod slikami, napisi k tabelam so nadtableami. Ta tabela prikazuje dovoljene formate slik.

format latex pdflatex

.pdf ne da

.png ne da

.jpg ne da

.eps da da, pretvorjen z epstopdf

.ps da da, pretvorjen z epstopdf

.bmp ne ne

.gif ne ne

16

Poglavje 4

Zakljuek

Pisanje zakljunega dela od vas zahteva veliko truda. Lotite se ga z veseljem, obmorebitnih vpraanjih ali teavah pa smo vam na voljo zaposleni na Oddelku zafiziko.

17

Poglavje 4. Zakljuek

18

Literatura

[1] V. Batagelj in B. Golli, TEX : povabilo v TEX, LATEX, BIBTEX, PICTEX(Drutvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Ljubljana, 1990).

[2] V. Batagelj, Povabilo v LATEX (Drutvo matematikov, fizikov in astronomovSRS, Ljubljana, 1989).

[3] M. Razpet, Sedi in pii z LATEX-om! (Drutvo matematikov, fizikov in astro-nomov Slovenije, Ljubljana, 1991).

[4] M. Downes, Short Math Guide for LATEX (2002), ftp://ftp.ams.org/pub/tex/doc/amsmath/short-math-guide.pdf.

[5] H. J. Greenberg, A Simplified Introduction to Latex (2010), http://www.tex.ac.uk/CTAN/info/simplified-latex/simplified-intro.pdf.

[6] J. Strnad, Fizika. Del 1, Matematika-fizika : zbirka univerzitetnih ubenikov inmonografij t. 9 (DMFA - zalonitvo, Ljubljana, 2007).

[7] Braggov uklon (2013), http://sl.wikipedia.org/wiki/Braggov_uklon.

[8] M. Alley, The craft of scientific writing, 3. izd. (Springer, New York, 1996).

19

ftp://ftp.ams.org/pub/tex/doc/amsmath/short-math-guide.pdfftp://ftp.ams.org/pub/tex/doc/amsmath/short-math-guide.pdfhttp://www.tex.ac.uk/CTAN/info/simplified-latex/simplified-intro.pdfhttp://www.tex.ac.uk/CTAN/info/simplified-latex/simplified-intro.pdfhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Braggov_uklon

Literatura

20

Dodatek A

Naslov prvega dodatka

Dodatek je samostojna vsebina, ki ne sodi v osrednji del besedila. Ima svoj naslovin pravilno je, da se nanj v besedilu vsaj enkrat sklicujemo. V dodatek spadajo naprimer zahtevneje izpeljave, dalje tabele ali seznami ter vsebine, ki niso neposre-dno povezane z osrednjim besedilom. e je dodatkov ve, jih oznaimo s rkami:Dodatek A, Dodatek B itd.

21

Dodatek A. Naslov prvega dodatka

22

Dodatek B

Naslov drugega dodatka

V pomo pri pisanju znanstvenega besedila vam je lahko na primer knjiga [8].

23

UvodMatematini izraziOsnovne enabe gibanjaNewtonovi zakoni

Slike in tabeleFormati slik

ZakljuekLiteraturaDodatek Naslov prvega dodatkaDodatek Naslov drugega dodatka