Navodilo za uporabo tehničnih specifikacij za ... · Preglednica 2 Vsebina TSI .....16 Preglednica 3: Področje uporabe TSI in podsistemi.....20 Preglednica 4: Uporaba vsake od TSI

Evropska agencija za železniški promet

Navodilo za uporabo tehničnih specifikacij za interoperabilnost

Sklic: ERA/GUI/07-2011/INT različica:1.02 stran 1 od 61 Ime datoteke: ERA_2012_00630000_SL_TRA_deltaSL_ERA-2012-0063-00-00.doc

Evropska agencija za železniški promet ● Rue Marc LEFRANCQ, 120 ● BP 20392 ● F-59307 Valenciennes Cedex ● Francija ● Tel: +33 (0)3 27 09 65 00 ● Faks: +33 (0)3 27 33 40 65 ● http://www.era.europa.eu


Navodilo za uporabo tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI)

v skladu z okvirnim mandatom C(2007) 3371 konč. z dne 13. julija 2007

Referenca agencije ERA:

ERA/GUI/07-2011/INT

Različica agencije

ERA: 1.02

Datum: 30. november 2012

Dokument

pripravila:


Rue Marc Lefrancq, 120

BP 20392

F-59307 Valenciennes Cedex

Francija

Vrsta dokumenta: Navodilo

Status dokumenta: Javno





0. INFORMACIJE O DOKUMENTU

0.1. Seznam sprememb

Preglednica 1: Status dokumenta

Datum različice

Avtor(-ji) Številka razdelka

Opis spremembe

Različica navodila 1.0

18. april 2011 ERA, EI Vsi Prva objava

Različica navodila 1.01 26. avgust 20

11

ERA, EI 1.2.6, 2.1.2, Preglednica 3 (2.12.4), Preglednica 4 (2.13.1), Preglednica 5 (2.14.1), 5.2 [G 80], Referenčni dokumenti Preglednica 7

Posodobitev po sprejetju TSI za železniško infrastrukturo za konvencionalne hitrosti, TSI v zvezi z energijskim podsistemom železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, TSI za lokomotive in potniška tirna vozila za konvencionalne hitrosti, TSI za telematske aplikacije za potnike.

Različica navodila 1.02 30. november

2012

ERA, EI Vsi Posodobitev po sprejetju novih TSI in reviziji veljavne TSI.





0.2. Kazalo

0. INFORMACIJE O DOKUMENTU ....................................................................................... 2

0.1. Seznam sprememb ................................................................................................................... 2 0.2. Kazalo........................................................................................................................................ 3 0.3. Seznam preglednic ................................................................................................................... 4

1. UVOD IN OZADJE 5

1.1. Mandat agencije ........................................................................................................................ 5 1.2. Področje uporabe ...................................................................................................................... 5 1.3. Ciljna publika ............................................................................................................................. 6

1.4. Vsebina navodila ....................................................................................................................... 6

2. DIREKTIVA 2008/57/ES IN TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA INTEROPERABILNOST .................................................................................................... 7

2.1. Uvod .......................................................................................................................................... 7 2.2. Cilji Direktive o interoperabilnosti .............................................................................................. 8 2.3. Geografsko področje uporabe Direktive o interoperabilnosti ................................................... 8 2.4. Geografsko področje uporabe TSI ............................................................................................ 9 2.5. Tehnično področje uporabe TSI ................................................................................................ 9

2.6. Odstopanja .............................................................................................................................. 10 2.7. Glavne določbe Direktive o interoperabilnosti, povezane s TSI ............................................. 10 2.8. Zgradba in vsebina TSI ........................................................................................................... 16 2.9. Ciljni sistem in posebni primeri ............................................................................................... 18 2.10. Napake v TSI ........................................................................................................................... 18 2.11. Tehnična mnenja agencije ...................................................................................................... 19 2.12. Stanje v zvezi s TSI ................................................................................................................. 19 2.13. Ustreznost TSI za podsisteme, opredeljene v Prilogi II k Direktivi o interoperabilnosti ......... 19 2.14. Uporaba različnih TSI v praksi ................................................................................................ 21 2.15. TSI in druge zahteve ............................................................................................................... 22 2.16. Vprašanja o TSI ....................................................................................................................... 25

3. UPOŠTEVNI STANDARDI IN DRUGI DOKUMENTI ....................................................... 27

3.1. Pregled .................................................................................................................................... 27 3.2. Sklicevanje na evropske standarde in druge dokumente v TSI ............................................. 27 3.3. Tehnični dokumenti agencije .................................................................................................. 28

4. ZAINTERESIRANE STRANI ............................................................................................ 29

4.1. Proizvajalec komponente interoperabilnosti ........................................................................... 29 4.2. Prosilec za ES-verifikacijo ....................................................................................................... 29 4.3. Pooblaščeni predstavnik ......................................................................................................... 30 4.4. Priglašeni organi (NoBo) ......................................................................................................... 31 4.5. Imenovani organi ( DeBo) ....................................................................................................... 32 4.6. Prosilec za dovoljenje za začetek obratovanja podsistema ................................................... 33 4.7. Nacionalni varnostni organi ( NSA) ......................................................................................... 33

5. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI .................................................................................... 34

5.1. Postopki za ugotavljanje skladnosti ........................................................................................ 34 5.2. Moduli ugotavljanja skladnosti ................................................................................................ 36





5.3. Izbira modulov ......................................................................................................................... 36 5.4. Ocenjevanje, ki se uporablja za nekatere stopnje .................................................................. 38 5.5. Primeri, ki niso zajeti v ES-verifikaciji ...................................................................................... 38 5.6. Ocenjevanje v primeru obnove ali nadgradnje ....................................................................... 38

6. UPORABA TSI SKOZI ŽIVLJENJSKI CIKEL ELEMENTOV ŽELEZNIŠKEGA SISTEMA 40

6.1. Dajanje komponent interoperabilnosti na trg .......................................................................... 40 6.2. Življenjski cikel podsistemov ................................................................................................... 41 6.3. Začetek obratovanja vozila ..................................................................................................... 43

7. SEZNAM PRILOG 44

REFERENČNI DOKUMENTI .................................................................................................. 45

OPREDELITEV POJMOV IN OKRAJŠAVE ........................................................................... 55

Opredelitev pojmov .............................................................................................................................. 55 Okrajšave ............................................................................................................................................. 59

0.3. Seznam preglednic Preglednica 1: Status dokumenta ...................................................................................................................... 2 Preglednica 2 Vsebina TSI ............................................................................................................................... 16 Preglednica 3: Področje uporabe TSI in podsistemi ........................................................................................ 20 Preglednica 4: Uporaba vsake od TSI v praksi ................................................................................................ 21 Preglednica 5: Zahteve, ki veljajo za strukturne podsisteme in ugotavljanje skladnosti z njimi ....................... 25 Preglednica 6: Referenčni dokumenti .............................................................................................................. 45 Preglednica 7: Opredelitev pojmov .................................................................................................................. 55 Preglednica 8: Okrajšave ................................................................................................................................. 59





1. UVOD IN OZADJE

1.1. Mandat agencije

1.1.1. Okvirni mandat Evropske agencije za železniški promet v razdelku 2.3.1 določa: „V zvezi s časovnim razporedom za sestavljanje ali spreminjanje vsake od TSI bo agencija redno predložila splošni pregled Navodil za izvajanje, ki jih je Komisija objavila leta 2004 in so namenjeni za pomoč zainteresiranim stranem pri uporabi TSI, ter jih objavila na svoji spletni strani. Poglavje o upoštevnih standardih v Navodilih za izvajanje bo posodobljeno in objavljeno vsaj enkrat letno.“

1.2. Področje uporabe

1.2.1. To navodilo zagotavlja informacije o uporabi tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI); vendar je potrebno, ker te spadajo v sekundarno zakonodajo, ki izhajajo iz Direktiv, omeniti tudi nekatere pojme in postopke iz Direktive 2008/57/ES o interoperabilnosti železniškega

sistema v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Direktiva o interoperabilnosti1), ki je stopila v

veljavo 19. julija 2008, v nacionalno zakonodajo pa jo je bilo treba prenesti do 19. julija 2010. Kljub temu so številne določbe že veljale v nacionalni zakonodaji, saj prihajajo iz prejšnjih direktiv o interoperabilnosti (96/48/ES in 2001/16/ES).

1.2.2. Poleg tega navodilo poskuša razložiti, kako bi bilo treba ocenjevati komponente interoperabilnosti in podsisteme, da bi se dosegle poglavitne zahteve Direktive o interoperabilnosti. Sklicevanja in postopki v tem dokumentu se nanašajo na ugotavljanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo in ES-verifikacijo strukturnih podsistemov v skladu z veljavnimi TSI. Vendar pa je treba za dajanje komponente interoperabilnosti na trg ali začetek uporabe podsistema v državi članici izpolniti tudi zahteve vse ustrezne zakonodaje EU, nacionalne zakonodaje in podzakonskih predpisov, ki so združljivi z zakonodajo EU in se uporabljajo ne-diskriminitarno. Področje uporabe tega navodila ne vključuje dovoljenja za začetek obratovanja vozil ([poglavje V], [členi od 21 do 26]). Prav tako ni njegov namen, da bi vseboval smernice za načrtovanje ali proizvajanje železniške opreme.

1.2.3. To navodilo ne vsebuje nobenih pravno zavezujočih priporočil. Uporablja se lahko kot orodje za pojasnjevanje, ne da bi pri tem na kakršen koli način določal obvezne postopke, ki jih je treba upoštevati, ali določal pravno zavezujočo prakso. Navodilo razlaga določbe v TSI ter bi moral pripomoči k razumevanju pristopov in pravil v TSI. Tako je njegov namen, da pomaga zmanjšati pogostost uporabe zaščitnih klavzul, opredeljenih v [členih 14 in 19], še posebej tistih, ki izhajajo iz različnih razlag Direktive in povezanih TSI.

1.2.4. Navodilo ali njegove priloge vsebujejo primere tehničnih rešitev. Teh primerov se ne sme šteti za „želene“ rešitve, saj so sprejemljive vse druge rešitve, ki izpolnjujejo zahteve ustreznih TSI.

1.2.5. Navodilo je treba brati in uporabljati samo skupaj z Direktivo o interoperabilnosti ter povezanimi odločbami in uredbami TSI, da bi se olajšala njihova uporaba, vendar jih ne nadomešča.

1 Sklicevanja na uvodne izjave, člene in poglavja Direktive 2008/57/ES so zapisana v oglatih oklepajih.





1.2.6. Navodilo je pripravila Evropska agencija za železniški promet (ERA) ob podpori predstavniških organov iz železniškega sektorja in koordinacijske skupine priglašenih organov – železnice (NB Rail). Tudi evropske organizacije za standardizacijo (ESO) in nacionalni varnostni organi (NSA) so imeli priložnost prispevati k vsebini navodila in podati pripombe. Navodilo je bil predstavljeno Odboru za interoperabilnost in varnost železnice (RISC).

1.2.7. Navodilo je javno dostopno in se bo redno posodabljalo, tako da bo skladno z evropskimi standardi in spremembami TSI. Za informacije o najnovejši dostopni izdaji naj si bralec ogleda spletišče agencije ERA.

1.3. Ciljna publika

1.3.1. Cilj tega navodila je, da zainteresiranim stranem s področja železnic pomaga pri razumevanju in s tem pri uporabi veljavnih TSI. Ciljna publika so regulativni organi držav članic ter vsi zadevni gospodarski akterji in subjekti, kot so na primer prevozniki v železniškem prometu (RU), infrastrukturni upravljavci (IM), proizvajalci, ponudniki storitev vzdrževanja, trgovinska združenja, naročniki in priglašeni organi (NoBo).

1.4. Vsebina navodila

1.4.1. Da bi čim bolj zadovoljili potrebe ciljne publike, to navodilo poskuša uporabnikom podati celoten pregled vsebine TSI in razložiti, kako izpolniti njihove zahteve, tako da se te upravljajo s tehničnega vidika (npr. „odprte točke“ in „posebni primeri“, uporaba modulov za ugotavljanje skladnosti, itd.). V skladu s tem navodilo sestavlja splošni del, v katerem so podane glavne razlage o pojmih, vlogah in okviru ter navodila specifična za vsako TSI, ki se nanašajo nanje.





2. DIREKTIVA 2008/57/ES IN TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA INTEROPERABILNOST

2.1. Uvod

2.1.1. Direktiva o interoperabilnosti (2008/57/ES) je prenovljena različica prejšnjih direktiv o interoperabilnosti 96/48/ES za visoke hitrosti ( HS) in 2001/16/ES za konvencionalne hitrosti ( CS), ki sta bili spremenjeni z direktivama 2004/50/ES in 2007/32/ES. Direktiva o interoperabilnosti sledi načelom direktiv novega pristopa, ki so naslednja ( Navodilo o izvajanju direktiv, utemeljenih na novem pristopu in na globalnem pristopu, razdelek 1.1):

„Usklajevanje zakonodaje je omejeno na poglavitne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi, ki so dani v promet na trg Skupnosti, če želijo imeti koristi od prostega pretoka znotraj Skupnosti.

Tehnične specifikacije proizvodov, ki izpolnjujejo poglavitne zahteve, določene v direktivah, so opredeljene v usklajenih standardih.

Uporaba usklajenih ali drugih standardov ostaja prostovoljna, proizvajalec pa lahko vedno uporabi druge tehnične specifikacije, da izpolni zahteve.

Za proizvode, ki so bili izdelani ob upoštevanju usklajenih standardov, se domneva, da izpolnjujejo ustrezne poglavitne varnostne zahteve.“

Dodatne informacije o teh splošnih načelih in okviru so podane v navodilu v Prilogi 3.

2.1.2. Vendar pa je bilo treba zaradi zapletenosti železniškega sistema in z njim povezanih vidikov glede poglavitnih zahtev oblikovati TSI, da se zagotovi obvezna interoperabilnost železniškega sistema. TSI določajo „pogoje, ki jih je treba izpolniti za uresničitev interoperabilnosti“ in naj se štejejo za opredelitev „optimalne ravni tehnične usklajenosti“ (člen 1 Direktive o interoperabilnosti).

2.1.3. TSI omogočajo prehod s starih integriranih nacionalnih železniških sistemov, ki so jih urejali predvsem nacionalni predpisi, na skupno evropsko železniško območje, ki ga urejajo predvsem skupni predpisi EU.

2.1.4. Komisija je 29. marca 2011 sprejela [43] Priporočilo o dovoljenju za začetek obratovanja strukturnih podsistemov in vozil, ki opredeljuje načela in smernice, ki bi jih države članice morale upoštevati pri izdaji dovoljenja za začetek obratovanja strukturnih podsistemov in

Direktiva interoperabilnosti

+

TSI

+

evropski standardi

+

nacionalna pravila

ZDAJ

Mednarodni sporazumi (COTIF, AGC, AGTC itd.)

+

Mednarodni predpisi (UIC, RIV, RIC, standardi EN)

+

Nacionalna pravila medsebojno priznana ali ne

PREJ





vozil. Dokument je naslovljen na države članice, vendar se priporoča v branje vsem, ki želijo razumeti vlogo TSI in postopka ES-verifikacije v postopku, ki vodi do izdaje dovoljenja za začetek obratovanja.

2.2. Cilji Direktive o interoperabilnosti

2.2.1. V skladu s [členom 1] je treba okvir Direktive o interoperabilnosti razumeti širše kot okvir prejšnjih direktiv:

1. „Namen te direktive je določiti pogoje, ki jih je treba izpolniti za uresničitev interoperabilnosti železniškega sistema Skupnosti v skladu z določbami Direktive 2004/49/ES. Ti pogoji zadevajo zasnovo, gradnjo, začetek obratovanja, modernizacijo, obnovo, obratovanje in vzdrževanje delov tega sistema, kakor tudi poklicno usposobljenost ter zdravstvene in varnostne pogoje za osebje, ki sodeluje pri njegovem obratovanju in vzdrževanju. 2. Prizadevanje za dosego tega cilja mora voditi do optimalne ravni tehnične usklajenosti in omogočiti: (a) lajšanje, izboljšanje in razvoj mednarodnih železniških prevoznih storitev znotraj Evropske unije in s tretjimi državami; (b) prispevek k postopnemu oblikovanju notranjega trga opreme in storitev za gradnjo, obnovo, nadgradnjo in obratovanje železniškega sistema znotraj Skupnosti; (c) prispevek k interoperabilnosti železniškega sistema znotraj Skupnosti.“

2.2.2. Cilje Direktive o interoperabilnosti je treba razumeti kot del pristopa EU k izboljšanju zmogljivosti železniškega prevoza, katerega temelji so:

odprt dostop v železniškem prevozu za spodbujanje konkurenčnosti in ustvarjanje spodbud za inovativne proizvode in kakovost storitev;

spodbujanje interoperabilnosti nacionalnih omrežij (in s tem mednarodnih storitev) s tehničnim usklajevanjem;

razvoj evropskega železniškega omrežja s širitvijo vseevropskega omrežja na celoten železniški sistem Skupnosti;

izvajanje skupnega pristopa k varnosti v železniškem prometu za olajšanje dostopa do trga, obenem pa ohranjanje razumno visoke ravni varnosti.

2.2.3. Nazadnje, za namene Direktive o interoperabilnosti pojma „Skupnost“ (ki ga je treba od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe razumeti kot „Evropska unija“) oziroma „notranji trg“ vključujeta tudi ozemlja Lihtenštajna, Islandije in Norveške kot del Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s Sklepom Sveta in Komisije [19]. V praksi geografsko področje uporabe direktive zajema 27 držav (tj. vse države članice EU in EEA, razen Cipra, Malte in Islandije, ki nimajo železniške infrastrukture).

2.3. Geografsko področje uporabe Direktive o interoperabilnosti

2.3.1. Geografsko področje uporabe Direktive o interoperabilnosti je bilo razširjeno z vseevropskega prometnega omrežja TEN-T na celoten „železniški sistem [EU]“. Države članice lahko pri prenosu direktive v zakonodajo izvzamejo:

a) „podzemne železnice, tramvaje in druge sisteme lahke železnice;

b) omrežja, ki so funkcionalno ločena od ostalega železniškega sistema in so predvidena le za obratovanje lokalnega, mestnega in primestnega potniškega prometa, ter tudi prevoznike v železniškem prometu, ki izvajajo dejavnost izključno v teh omrežjih;





c) železniško infrastrukturo v zasebni lasti, ki jo uporablja izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga;

d) infrastrukturo in vozila, predvidena izključno za lokalno, zgodovinsko ali turistično uporabo.“

2.3.2. Natančno področje uporabe Direktive o interoperabilnosti v vsaki državi članici je opredeljeno v nacionalni zakonodaji, ki to direktivo prenaša.

2.4. Geografsko področje uporabe TSI

2.4.1. Ta širitev področja uporabe Direktive o interoperabilnosti ne pomeni samodejne širitve področja uporabe TSI. [Člen 1(4)] pravzaprav določa, da se „[p]odročje uporabe TSI [...] postopno razširja na celoten železniški sistem [...]“.

2.4.2. Geografsko področje uporabe TSI bo razširjeno s spremembo sedanjih ali sprejetjem novih TSI. Geografsko področje uporabe, ki je bilo prvotno navedeno v vsaki od TSI, ostaja veljavno.

2.4.3. To pomeni, da je geografsko področje uporabe večine veljavnih TSI vseevropski sistem železniških prog za visoke in konvencionalne hitrosti, kakor je opredeljeno v Prilogi I k Direktivi o interoperabilnosti (ali kakor je bilo prej opredeljeno v Prilogi I k Direktivi 96/48/ES in Prilogi I k Direktivi 2001/16/ES), tj. železniške proge vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in vozila, ki bodo verjetno vozila po njih. Vseevropsko prometno omrežje je opredeljeno v Sklepu 661/2010/EU [24], ki je nadomestil Odločbo št. 1692/96/ES [25].

2.4.4. Agencija ERA je v letu 2010 dobila tretji mandat [40], da bi področje uporabe TSI razširila na celoten železniški sistem v Evropski uniji, in izvaja revizijo TSI „zaradi zajema še nevključenih prog in voznih parkov“.

2.4.5. Država članica se lahko odloči, da bo uporabljala TSI ali nekatere zahteve iz TSI zunaj geografskega področja uporabe, opredeljenega v TSI. V tem primeru mora to biti določeno v nacionalni zakonodaji. Država članica lahko zahteve iz TSI uveljavi kot nacionalno pravilo za del omrežja, ki ni del vseevropskih omrežij, v skladu s [členom 17].

2.5. Tehnično področje uporabe TSI

2.5.1. Skladno s [členom 5(2)] morajo biti „podsistemi v skladu s TSI, ki veljajo ob začetku njihovega obratovanja, v času njihovega posodabljanja ali obnove“.

2.5.2. Za strukturne podsisteme to pomeni, da mora biti vsak novi sistem, ki spada v geografsko področje uporabe TSI, skladen z njimi.

2.5.3. V zvezi s strukturnimi podsistemi, ki se posodabljajo ali obnavljajo, je treba upoštevati [člen 20]. Ta določa, da država članica najprej „odloči, ali je [...] potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja [...]“ in če je, potem „določi obseg uporabe TSI za projekt“. Države članice morajo svojo odločitev sprejeti „ob upoštevanju izvedbene strategije iz veljavne TSI“.

2.5.4. Za funkcionalne podsisteme, ki nimajo dovoljenja za začetek obratovanja, je uporaba zahtev iz TSI za železniški sistem opredeljena v izvedbeni strategiji zadevnih TSI.

2.5.5. Država članica se lahko odloči, da bo uporabljala TSI ali nekatere zahteve iz TSI zunaj tehničnega področja uporabe, opredeljenega v samih TSI ali v okoliščinah, ki niso opredeljene v Direktivi o interoperabilnosti. V tem primeru mora to biti določeno v nacionalni zakonodaji.





2.6. Odstopanja

2.6.1. TSI se načeloma pripravijo tako, da se upoštevajo različne neobičajne okoliščine, ki jih je treba posebej obravnavati. Takšne okoliščine običajno obravnava poglavje 7 TSI, ki lahko med drugim vsebuje tudi prehodna obdobja in posebne primere. Vendar pa so mogoče tudi nekatere nepričakovane okoliščine, ki niso bile predvidene in obravnavane v TSI. V takšnih primerih in kadar je to utemeljeno, lahko država članica zaprosi za odstopanje od nekaterih TSI ali delov TSI.

2.6.2. Kakor je navedeno zgoraj, se TSI uporablja za vse nove podsisteme, ki spadajo v njeno geografsko področje uporabe. Da TSI ne bi bilo treba uporabiti, mora biti za projekt odobreno odstopanje v skladu s [členom 9], ki določa primere, v katerih je mogoče odstopanje odobriti, in postopke, ki jih je treba izvajati.

2.6.3. Odstopanja odobri Evropska komisija po prejetju zahtevka zadevne države članice. Če organizacija, ki je odgovorna za projekt, meni, da je odstopanje potrebno, mora obvestiti organe države članice, v kateri bo podsistem dan v obratovanje, da lahko država članica pri Komisiji vloži zahtevek za odstopanje.

2.6.4. Posebno pozornost pa je treba nameniti tistim primerom, ki spadajo pod [člen 9(1)(a)], tj. projektom, ki so „ob izdaji [zadevne TSI] v poznejši fazi razvoja ali [so] predmet pogodbe med izvajanjem“.

2.6.5 Države članice morajo seznam takšnih projektov Komisiji predložiti najpozneje eno leto po začetku veljavnosti TSI.

2.7. Glavne določbe Direktive o interoperabilnosti, povezane s TSI

V zvezi s TSI so še posebej pomembni naslednji členi Direktive.

Člen 1(1): Pogoji interoperabilnosti

„Ti pogoji [interoperabilnosti] zadevajo zasnovo, gradnjo, začetek obratovanja, modernizacijo, obnovo, obratovanje in vzdrževanje delov tega sistema, kakor tudi poklicno usposobljenost ter zdravstvene in varnostne pogoje za osebje, ki sodeluje pri njegovem obratovanju in vzdrževanju.“

[G 1] TSI so bile pripravljene z namenom, da se v skladu s poglavitnimi zahtevami iz Direktivezagotovi varen in neprekinjen promet interoperabilnih vlakov. Zaradi tega TSI neobravnavajo na primer zahtev glede udobja, ki ne ovirajo prostega in varnega prometa vlakov, tj. niso povezane s poglavitnimi zahtevami in niso relevantne z vidika izdaje dovoljenja za začetek obratovanja podsistemov ali dodelitve pravice dajanja komponent interoperabilnosti na trg (členi 4, 10 in 16 Direktive o interoperabilnosti).

[G 2] TSI se uporabljajo samo za nove, modernizirane in obnovljene podsisteme. TSI niso priročniki za zasnovo. Ne zajemajo vseh vidikov sistema, ampak samo tiste, ki so povezani s poglavitnimi zahtevami.

Člen 2(a): „Vseevropski železniški sistem“

„Vseevropski železniški sistem“ pomeni vseevropske konvencionalne in visokohitrostne železniške sisteme, kot so opredeljeni v točkah 1 in 2 Priloge I k Direktivi“.

[G 3] Čeprav sta bili direktivi o visokohitrostnih in konvencionalnih železniških sistemih prenovljeni v enem samem dokumentu in je bilo področje uporabe Direktive o interoperabilnosti razširjeno na celoten železniški sistem EU, so opredelitev vseevropskega železniškega sistema [24] in njeni deli glede visokohitrostnih in konvencionalnih železnic še vedno





pomembni za področje uporabe veljavnih TSI. Področje uporabe teh TSI ostaja enako, kot je navedeno v vsaki od TSI.

Člen 2(b) „Interoperabilnost“

„Interoperabilnost" pomeni zmožnost železniškega sistema, da zagotovi varen in neprekinjen promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog. Ta zmožnost je odvisna od celotnega sklopa pravnih, tehničnih in operativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za zadostitev bistvenim zahtevam.

[G 4] Namen Direktive o interoperabilnosti in z njo povezanih TSI je omogočiti „optimalno raven tehnične usklajenosti“ celotnega železniškega sistema EU za izboljšanje njegove konkurenčnosti, npr. z znižanjem stroškov proizvodnje, odobritve, obratovanja in vzdrževanja. Cilj je, prvič, omogočiti mednarodne železniške storitve in, drugič, oblikovati skupna pravila na ravni EU za ugotavljanje skladnosti in začetek obratovanja infrastrukture, fiksnih naprav in vozil.

[G 5] V zadnjih letih je na mednarodnih železniških povezavah začelo obratovati več novih vlakov za visoke hitrosti. To je bilo doseženo varno in z zelo malo motnjami, skoraj vsi od teh novih vlakov pa so čezmejno interoperabilnost dosegli za vsako povezavo posebej. Povedano drugače, ti novi vlaki so se zanašali na oblike interoperabilnosti, ki niso bile v celoti v skladu z Direktivo o interoperabilnosti in z njo povezanimi TSI. Običajno so bila vozila, ki so se uporabljala na teh mednarodnih povezavah, posebej opremljena za te povezave z več nadzornimi sistemi, ki so jim omogočali na primer hitro preklapljanje z enega nadzornega sistema na drugega, kadar je to bilo potrebno. Takšne posebne rešitve, ki so zajele pravila različnih držav, prinašajo dodatne proizvodne stroške in stroške ugotavljanja skladnosti.

Člen 2(c): „Vozilo“

„vozilo“ pomeni železniško vozilo, ki se lahko na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških progah. Sestavlja ga eden ali več strukturnih in funkcionalnih podsistemov ali delov takšnih podsistemov.

[G 6] Na primer, lokomotiva je običajno sestavljena iz dveh podsistemov:

tirnega vozila in

vgrajenega upravljanja-vodenja in signalizacije.

Člen 2(e): „Podsistemi“

„Podsistemi“ pomenijo razdelitev železniškega sistema, kot je opisano v Prilogi II [k Direktivi o interoperabilnosti]. Ti podsistemi, za katere je treba določiti poglavitne zahteve, so lahko strukturalni ali funkcionalni.

[G 7] [Priloga II] določa, da je mogoče železniški sistem za namene Direktive o interoperabilnosti razdeliti na:

pet strukturnih podsistemov:

o infrastruktura,

o energija,

o vodenje-upravljanje in signalizacija na progi,

o vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter





o tirna vozila

(prvi trije podsistemi se lahko imenujejo „podsistemi, povezani z omrežjem“, zadnja dva pa „podsistema, povezana z vozilom“);

tri funkcionalne podsisteme:

o vodenje in upravljanje prometa,

o vzdrževanje,

o telematske aplikacije za potniški in tovorni promet.

[G 8] Poleg tega [člen 15(1)] določa, da „[...] vsaka država članica dovoli začetek obratovanja tistih strukturnih podsistemov, ki so del železniškega sistema [...]“. Za funkcionalne podsisteme ni postopka za začetek obratovanja, zato tudi ni ES-izjave o verifikaciji, postopka ES-verifikacije niti vključitve priglašenih organov.

[G 9] Načini, kako morajo strukturni in funkcionalni podsistemi doseči interoperabilnost, so opredeljeni v dokumentih, imenovanih „tehnične specifikacije za interoperabilnost“ (TSI), ki se sprejmejo z odločbami ali uredbami Evropske komisije in so zato zavezujoči.

Člen 2(f): „Komponente interoperabilnosti“

„Komponente interoperabilnosti“ pomenijo vsako osnovno komponento, skupino komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost železniškega sistema. Pojem „komponenta“ zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je npr. programska oprema.

[G 10] Komponente interoperabilnosti in njihove značilnosti interoperabilnosti so opredeljene v TSI. Eden od ciljev je oblikovati evropski industrijski trg za železniške proizvode. Da bi se izognili nepotrebnemu ponavljanju postopkov ugotavljanja skladnosti in s tem povezanimi stroški, so bile komponente ali podsklopi podsistema, potrebne za interoperabilnost, ki se proizvedejo po enakem načrtu kot serijski proizvodi ter se bodo pozneje prodali v večji količini in vgradili v podsisteme, opredeljene kot komponente interoperabilnosti.

[G 11] Na splošno imajo komponente interoperabilnosti naslednje skupne značilnosti:

značilnosti komponent interoperabilnosti je mogoče oceniti na podlagi evropskega standarda ali drugega ustreznega dokumenta, neodvisno od podsistema, v katerega bodo komponente vgrajene;

komponente interoperabilnosti je mogoče uporabiti ločeno kot nadomestne dele in jih proizvajalec lahko da na trg pred njihovo vgradnjo v podsistem;

komponente interoperabilnosti so elementi, katerih zasnovo je mogoče razvijati in ocenjevati posamično.

[G 12] Ugotavljanje skladnosti komponente interoperabilnosti ni odvisno od tega, ali jo je mogoče vgraditi v podsistem. Vendar pa bo treba v vsakem primeru pri postopku ES-verifikacije za podsistem preveriti, ali se komponente interoperabilnosti uporabljajo na področju njihove uporabe, kakor je predvideno v poglavju 5 vsake od TSI, in so pravilno vgrajene v podsistem. Pri preverjanju vgradnje v podsistem je treba upoštevati omejitve in določbe, navedene v ES-izjavi o skladnosti komponente interoperabilnosti. Poleg tega Direktiva o interoperabilnosti poudarja pomembnost skladnosti komponent zaradi zagotavljanja interoperabilnosti sistema.

[G 13] Za namene Direktive o interoperabilnosti (brez poseganja v določbe drugih predpisov) proizvajalcem v skladu z njenimi določbami „na komponente ni treba pritrditi oznake CE“.





Zadošča proizvajalčeva izjava o skladnosti ([uvodna izjava (36)]). Oznaka CE, ki je pritrjena na komponento interoperabilnosti ali podsistem, pravzaprav ne pomeni, da je ta skladna(den) z Direktivo interoperabilnosti in z njo povezanimi TSI, namesti se zaradi uporabe druge(ih) evropske(ih) direktive(direktiv) o tehničnem usklajevanju. Dokazila o skladnosti z Direktivo o interoperabilnosti in z njo povezanimi TSI je treba poiskati v ustrezni dokumentaciji.

[G 14] Oznaka CE mora biti pritrjena na komponento interoperabilnosti, če to zahteva kateri koli drug predpis, ki se uporablja za to komponento interoperabilnosti.

Člen 5(2): „Skladnost podsistema s TSI“

„Podsistemi so v skladu s TSI, ki veljajo ob začetku njihovega obratovanja, v času njihovega posodabljanja ali obnove, v skladu z Direktivo 2008/57/ES; ta skladnost se med uporabo vsakega podsistema stalno vzdržuje.“

[G 15] Ta člen določa obveznost skladnosti s TSI samo za tiste strukturne podsisteme, ki so bili dani v obratovanje (po njihovi izdelavi, posodobitvi ali obnovitvi) po začetku veljavnosti teh TSI. Sprejetje TSI ne učinkuje za nazaj. Ne določa obveznosti za uskladitev sedanjih strukturnih podsistemov s TSI, razen če se ti podsistemi nadgradijo ali obnovijo. Pri nadgradnji ali obnovi se uporablja [člen 20].

[G 16] Skladnost podsistema je treba ugotavljati na podlagi veljavnih TSI, tudi če te TSI ne zajemajo tega podsistema v celoti. Na primer, za vlak za konvencionalne hitrosti se uporabljajo TSI SRT, NOI in PRM, čeprav TSI LOC in PAS še nista začeli veljati.

[G 17] [Člen 15(3)] in uvodna izjava (40) se sklicujeta na člena 10 in 11 Direktive o varnosti (za varnostna spričevala za RU in varnostna dovoljenja za IM), da bi pojasnila obveznosti za vzdrževanje skladnosti podsistemov z ustreznimi TSI med njihovim obratovanjem. Z drugimi besedami, za vzdrževanje skladnosti podsistemov z ustreznimi TSI med njihovim obratovanjem so odgovorni RU in IM, ki upravljajo te podsisteme, za vozila pa je odgovoren subjekt, ki skrbi za vzdrževanje („ ECM“). Na tem področju je dobavitelj odgovoren, da RU, IM in ECM zagotovi ustrezno dokumentacijo (dokumentacijo za upravljanje, vzdrževanje in usposabljanje), da lahko ti opravijo svoje naloge. To vzdrževanje skladnosti s TSI velja samo za tiste TSI, za katere je bila skladnost ugotovljena in opredeljena ob začetku obratovanja podsistema (tj. za strukturne podsisteme, ki so bili dani v obratovanje pred začetkom veljavnosti TSI, ni potrebna skladnost s to TSI).

[G 18] Pri funkcionalnih podsistemih ni dajanja v obratovanje. Izpolnitev določb TSI, ki se nanašajo nanje, je treba preveriti v okviru podeljevanja in preverjanja varnostnih spričeval in varnostnih dovoljenj.

Člen 5(7): „Interoperabilni vlaki in vlaki, ki jih ne urejajo TSI“

„TSI ne smejo biti v nasprotju z odločitvami držav članic v zvezi z uporabo infrastrukture za promet z vozili, ki jih ne urejajo TSI.“

[G 19] Kakor je navedeno zgoraj, sedanjih strukturnih podsistemov ni treba uskladiti s TSI.

[G 20] Pri pripravi TSI je bil upoštevan celoten promet na isti infrastrukturi, in to tako tistih vlakov, ki so skladni s TSI, kot drugih vlakov, ki jih TSI ne zajema, ne glede na to, ali gre za potniški ali tovorni promet. Tako stanje ni zahtevalo posameznih specifikacij za takšno vrsto mešanega prometa, dokler specifikacije, ki so bile ohranjene za večino osnovnih parametrov podsistemov, povezanih z omrežjem, omogočajo sprejetje mejnih vrednosti, ki so združljive s prometom drugih vlakov, ne da bi bil pri tem moten promet vlakov, skladnih s TSI. Vendar pa izbira posameznih mejnih vrednosti ostaja v pristojnosti infrastrukturnega





upravitelja, ki mora nositi gospodarske učinke in preveriti njihovo skladnost z zahtevami TSI.

Člen 10(2): „Dajanje komponent interoperabilnosti na trg“

„Države članice na svojem ozemlju in na podlagi te direktive ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja komponent interoperabilnosti na trg za uporabo v železniškem sistemu, če so v skladu s to direktivo. Zlasti ne smejo zahtevati verifikacij, ki so že bile opravljene v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo, katerega elementi so navedeni v Prilogi IV.“

[G 21] Priloga IV Direktive o interoperabilnosti opredeljuje tri skupine komponent:

„večnamenske komponente, ki niso izdelane samo za železniški sistem in se lahko kot take uporabljajo na drugih področjih“;

„večnamenske komponente s posebnimi značilnostmi, ki kot take niso izdelane samo za železniški sistem, pri uporabi na področju železnic pa morajo pokazati posebno učinkovitost“;

„posebne komponente za uporabo na področju železnic“.

Za podsisteme v okviru tehničnega in geografskega področja uporabe TSI je uporaba komponent interoperabilnosti, ki jih zajema ES-izjava, obvezna, razen če je drugače navedeno v ustreznih TSI (npr. v prehodnem obdobju).

[G 22] TSI določajo „vse pogoje, ki jih mora komponenta interoperabilnosti izpolniti, in postopek, ki ga je treba upoštevati pri ocenjevanju skladnosti“ ([uvodna izjava (15)]). Poleg tega, „ko začnejo TSI veljati, je na trgu že določeno število komponent interoperabilnosti. Treba bi bilo določiti prehodno obdobje, da se lahko te komponente vključijo v podsistem, četudi niso popolnoma v skladu z zadevnimi TSI“ ([uvodna izjava (38)]).

[G 23] Da bi se omogočila tehnološka inovativnost, večina veljavnih TSI vključuje določbe o „inovativnih rešitvah“, ki ne izpolnjujejo zahtev, navedenih v TSI ali jih ni mogoče ocenjevati, kakor je navedeno v TSI. V takšnih primerih mora vlagatelj navesti odstopanja od ustreznih delov TSI in jih predložiti v proučitev Komisiji. Če je mnenje Komisije ugodno, bosta v TSI med njenim spreminjanjem vključena nova specifikacija in postopek ugotavljanja skladnosti, preden pa se vključita v TSI, se lahko dovoli uporaba inovativne rešitve.

[G 24] V skladu s členom 16 Direktive o varnosti so za preverjanje, ali so komponente interoperabilnosti, ki so bile dane na trg, skladne s TSI, odgovorni NSA.

Člen 15: „Začetek obratovanja strukturnih podsistemov“

„Vsaka država članica dovoli začetek obratovanja tistih strukturnih podsistemov, ki so del železniškega sistema in se nahajajo oziroma obratujejo na njenem ozemlju.“

[G 25] V ta namen morajo države članice preveriti zlasti:

„tehnično združljivost teh podsistemov s sistemom, v katerega se vključujejo“ (člen 15(1));

„varno vključitev teh podsistemov v skladu z“ Direktivo o varnosti (člena 4.3 in 6.3);

njihovo skladnost „z zadevnimi določbami TSI o delovanju in vzdrževanju“, če je potrebno.





[G 26] „Podsistemi, ki sestavljajo železniški sistem, bi morali biti predmet verifikacijskega postopka. Ta verifikacija mora organom, pristojnim za izdajo dovoljenja za začetek obratovanja, omogočiti, da se prepričajo, da so rezultati v fazah načrtovanja, gradnje in začetka obratovanja v skladu z veljavnimi pravnimi, tehničnimi in operativnimi predpisi. Prav tako mora proizvajalcem zagotoviti enako obravnavanje ne glede na državo. Zato je treba določiti enega ali več modulov, ki opredeljujejo načela in pogoje za ES-verifikacijo podsistemov“ ([uvodna izjava (39)]).

[G 27] V praksi mora NSA za odobritev podsistema, ki se daje v obratovanje, preveriti, ali so bili pozitivno izvedeni naslednji postopki:

ES-verifikacija;

preverjanje skladnosti z zadevnimi priglašenimi nacionalnimi predpisi (odprte točke, posebni primeri, odstopanja);

ovrednotenje in ocena tveganja, če se to zahteva v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 352/2009 (kar lahko pomeni tudi izrecno zahtevo v TSI).

[G 28] „Po začetku obratovanja podsistema bi bilo treba zagotoviti, da se ta uporablja in vzdržuje v skladu s poglavitnimi zahtevami, ki veljajo zanj“ ([uvodna izjava (40)]). V ta namen Direktiva o varnosti opredeljuje obveznosti RU in IM v zvezi s podsistemi, ki jih upravljajo. Države članice morajo pri podeljevanju in preverjanju varnostnih spričeval in varnostnih dovoljenj preveriti, ali so te obveznosti izpolnjene.

[G 29] Da bi se omogočila tehnološka inovativnost, večina veljavnih TSI vključuje določbe o „inovativnih rešitvah“.

Člen 20: „Začetek obratovanja obstoječih podsistemov po obnovi ali nadgradnji“

„Če je potrebno novo dovoljenje, država članica določi obseg uporabe TSI za projekt.“

[G 30] ES-verifikacija, ki jo izvede NoBo, je omejena na dele ali značilnosti podsistema, za katerega so se uporabile TSI.

[G 31] [Člen 2(m)] „nadgradnjo“ opredeljuje kot „vsako večjo spremembo podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno zmogljivost podsistema“. Ta opredelitev se uporablja splošno za vse oblike namernih sprememb celotne zmogljivosti podsistema, na primer:

če se sprejme odločitev o odstranitvi enega tira na manj prometni progi, bi ta odstranitev zmanjšala zmogljivost proge, vendar bi bila njeno upravljanje in vzdrževanje stroškovno učinkovitejša (tj. izboljšala bi se učinkovitost proge);

če se sprejme odločitev za predelavo vagona ploščnika v vagon za prevoz kontejnerjev, na prvi pogled nobeden od obeh tipov nima boljših zmogljivosti, vendar je bila odločitev vsekakor sprejeta z namenom izboljšanja zmogljivosti v posebnih poslovnih razmerah.

[G 32] V vseh takšnih primerih se uporablja [člen 20], zadevna država članica pa mora „določiti obseg uporabe TSI“.

[G 33] V nekaterih primerih TSI vključujejo posebne zahteve v zvezi z njihovo uporabo ali spremembo.

Poglavje V: „Vozila“

[G 34] „[...] glede na to, da direktivi 96/48/ES in 2001/16/ES obravnavata nove in nadgrajene podsisteme, Direktiva 2004/49/ES pa obravnava vozila v uporabi, so vse določbe o postopku za začetek obratovanja vozil vključene v [Poglavje V Direktive o





interoperabilnosti]“ ([uvodna izjava (41)] (za vozila, ki so in niso v skladu s TSI ter za dele omrežja, ki jih zajema geografsko področje TSI in dele, ki še niso zajeti. Te določbe upoštevajo novo opredelitev vozila (glej opombe k [členu 2(c)]).

[G 35] Za vsakega od podsistemov, ki se nanašajo na vozilo, veljajo ustrezne določbe Direktive o interoperabilnosti, v zvezi z novimi, posodobljenimi in obnovljenimi podsistemi pa veljajo ustrezne TSI.

[G 36] Postopek izdaje dovoljenja za začetek obratovanja vozil presega področje uporabe tega navodila.

2.8. Zgradba in vsebina TSI

2.8.1. [Člen 5(3)] toliko opredeljuje vsebino TSI, kot je potrebno za doseganje interoperabilnosti znotraj železniškega sistema EU.

Preglednica 2 Vsebina TSI

„Vsaka TSI mora:

a) navesti predvideno področje uporabe (del omrežja ali vozil iz Priloge I [k Direktivi o interoperabilnosti]; podsistem ali del podsistema iz Priloge II [k Direktivi o interoperabilnosti]);

Ta vsebina je vključena v poglavji 1 in 2 TSI.

b) določiti poglavitne zahteve za vsak zadevni podsistem in njegove vmesnike glede na druge podsisteme;

Poglavitne zahteve so na splošno določene v Prilogi III k Direktivi o interoperabilnosti; za vsak podsistem so podrobneje obravnavane v poglavju 3 TSI.

c) določiti funkcionalne in tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati podsistem in njegovi vmesniki glede na druge podsisteme. Po potrebi se te specifikacije lahko razlikujejo glede na uporabo podsistema, na primer glede na kategorije prog, vozlišč in/ali vozil iz Priloge I [k Direktivi o interoperabilnosti];

Poglavitne zahteve za podsisteme so navedene pri tehničnih parametrih, vmesnikih in zahtevah glede zmogljivosti, določenih za vsak podsistem v poglavju 4 TSI.

Za primer te različnosti zahtev se je mogoče sklicevati na različne kategorije prog, opredeljene v TSI za infrastrukturo za visoke in konvencionalne hitrosti, različne sisteme pogonskega vira energije v TSI za energijo za visoke in konvencionalne hitrosti itd.





Preglednica 2 Vsebina TSI

d) določiti komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki morajo biti predmet evropskih specifikacij, vključno z evropskimi standardi, potrebnimi za doseganje interoperabilnosti znotraj železniškega sistema;

Poglavje 5 TSI obravnava komponente in vmesnike, ki jih zajemajo evropske specifikacije.

Standardi (prostovoljni ali zavezujoči, glej razdelek 3 tega navodila), ki zagotavljajo skladnost s poglavitnimi zahtevami Direktive o interoperabilnosti, omogočajo izpolnitev tehničnih značilnosti podsistemov, opredeljenih v poglavju 4 TSI, ne pa tudi neposredno poglavitnih zahtev iz Direktive.

e) (za vsak obravnavani primer navesti postopke za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti na eni strani ali ES-verifikacije podsistemov na drugi strani. Ti postopki temeljijo na modulih iz Sklepa 93/465/EGS in njegovih poznejših spremembah;

Poglavje 6 TSI. Poudariti je treba tudi, da je bil ta ta Sklep nadomeščen s Sklepom št. 768/2008/ES. Poleg tega je bil sprejet poseben sklep o železniških modulih. TSI, ki so bile sprejete ob sprejetju tega posebnega sklepa ali po njem, se sklicujejo nanj. TSI, ki so bile sprejete pred tem datumom, vsebujejo opis modulov.

f) navesti strategijo za izvajanje TSI. Zlasti je treba določiti faze, ki jih je treba izvesti za postopni prehod iz obstoječega stanja do končnega, ko bo skladnost s TSI postala normativ;

Poglavje 7 TSI, ki vključujejo posebne primere, opredeljuje tudi prehodna obdobja za uporabo različnih določb TSI in dopušča neko obdobje za začetek obratovanja podsistemov, ki so skladni s predpisi, ki so veljali pred sprejetjem TSI.

g) navesti, za zadevno osebje, poklicno usposobljenost ter zdravstvene in varnostne pogoje pri delu, ki so nujni za obratovanje in vzdrževanje podsistemov, kakor tudi za izvajanje TSI.

Te točke so opisane v poglavju 4 kot del opisa značilnosti podsistema.

2.8.2. [Člen 5(6)] določa, da „če nekaterih tehničnih vidikov, ki se nanašajo na poglavitne zahteve, TSI izrecno ne zajemajo, so v prilogi jasno opredeljeni kot odprta vprašanja“. Namen tega je, da se nekateri vidiki štejejo za potrebne za izpolnitev poglavitnih zahtev, vendar (zaradi njihove zapletenosti ali pomanjkanja časa) še ni bilo mogoče določiti ustrezne specifikacije za ciljni sistem. V takšnem primeru se TSI lahko sprejmejo, da se odprta vprašanja zaprejo v naknadnih spremembah. Do takrat pa se za to odprto vprašanje uporabljajo priglašena nacionalna pravila.

2.8.3. Ta nacionalna pravila za odprta vprašanja in organe, pristojne za ugotavljanje skladnosti s temi pravili, morajo države članice Komisiji priglasiti po sprejetju TSI, ki vsebuje ta odprta vprašanja.





2.9. Ciljni sistem in posebni primeri

2.9.1. Cilj TSI je prispevati k doseganju „optimalne ravni tehnične usklajenosti“, in to s sprejetjem specifikacije za skupni ciljni sistem (česar ne gre zamenjevati s pristopom „eno za vse“).

2.9.2. Glede na posebne razmere v vsaki državi članici doseganje ciljnega sistema morda ni izvedljivo (ali pa zahteva dolgo prehodno obdobje). Ob upoštevanju tega TSI „ohranjajo [...] združljivost obstoječega železniškega sistema vsake države članice [...], za vsako TSI se predvidijo posebni primeri za omrežje in vozila [...] TSI za vsak poseben primer navajajo izvedbene določbe [...]“ ([člen 5(5)]).

2.9.3. Ti posebni primeri so razvrščeni v skladu z dvema kategorijama: določbe se uporabljajo stalno (primeri S) ali začasno (primeri Z).

2.9.4. Kadar tako zahteva ustrezna TSI, morajo države članice Komisiji priglasiti organe, pristojne za ugotavljanje skladnosti v posebnih primerih. Kot pri odprtih vprašanjih je treba priglasitev izvesti po sprejetju TSI.

2.9.5. Spodnji diagram ponazarja prehod z niza nacionalnih pravil na TSI.

2.10. Napake v TSI

2.10.1. Direktiva o interoperabilnosti uvaja pojma manjše ([člen 7(2)]) in pomembne ali kritične napake ([člen 7(3)]).

2.10.2. Poleg tega „okvirni mandat agencije“ opredeljuje napako kot kritično, kadar podsistem ali komponenta ni:

dokončana ali nima interoperabilne zasnove;

izvedeno ugotavljanje skladnosti;

dana v obratovanje ali na trg;

interoperabilna.

2.10.3. Zaradi vseh teh razlogov je treba takoj po ugotovitvi kritične napake o tem obvestiti Komisijo, agencijo ERA ali državo članico, tako da se je mogoče posvetovati z Odborom za interoperabilnost in varnost železnice (RISC), agencijo ERA se lahko zaprosi za tehnično mnenje in začne se postopek za spremembo TSI. Poleg tega, če priglašeni organ odkrije takšno(e) napako(e), lahko začne postopek vprašanj in pojasnjevanja prek skupine NB Rail.

Sedanji sistem Ciljni sistem

Niz NR

MS 1

Niz NR

MS 2

Set of NR

MS 3

Niz NR

MS 4 Ensemble des STI

Posebni primeri MS 1

Posebni primeri

MS 3 Posebni primeri

MS 4

Niz TSI

poglavje 4

Posebni primeri

MS 2

Niz TSI, poglavje 7





2.10.4. Kadar napaka ni kritična, se lahko šteje za manjšo napako, kar se tudi priglasi Komisiji, agenciji ERA ali državi članici, vendar se obravnava manj prednostno; to vključuje tudi napake pri prevodih.

2.10.5. ERA objavi seznam odkritih manjših napak, vključno z napakami pri prevodih, na svojem spletnem mestu, kjer čaka na spremembo ustreznih TSI. Seznam se posreduje v vednost tudi odboru RISC.

2.11. Tehnična mnenja agencije

2.11.1. V skladu s [členom 7(1)] Direktive o interoperabilnosti in kakor je določeno v členih 2(a) in 2(b) Uredbe (ES) št. 881/2004, lahko Evropska komisija agencijo ERA zaprosi za tehnično mnenje v zvezi z med drugim pomanjkljivostmi v TSI (vključno s primeri, kadar zahteva v TSI ni jasna in lahko privede do različnih razlag). V zvezi s tem je treba ugotoviti vpliv takšne pomanjkljivosti na interoperabilnost in na vmesnike s samo TSI in z drugimi TSI.

2.11.2. Tehnično mnenje mora ponuditi rešitev, pri tem pa mora ugotoviti ustrezne gospodarske vplive, vplive na interoperabilnost in na vmesnike ter skladnost s poglavitnimi zahtevami in podrobnostmi za ugotavljanje skladnosti.

2.11.3. Agencija ERA mora tehnično mnenje podati v dveh mesecih (člen 10(3)) Uredbe (ES) št. 881/2004). Tehnično mnenje mora biti predloženo odboru RISC in, če se sprejme, vključeno v spremembo ustrezne TSI. Do takrat (do spremembe TSI) ga mora agencija ERA objaviti na svojih spletnih straneh in ga razširjati v okviru omrežja NSA. Objavi se lahko tudi na spletnem mestu NB Rail.

2.11.4. V skladu s [členom 7(2)] lahko Komisija priporoči uporabo tehničnega mnenja. V tem primeru bi ga morali naročniki ali proizvajalci uporabiti za izboljševanje zasnove podsistema/komponente oziroma priglašeni organi za ugotavljanje skladnosti.

2.11.5. Tehnično mnenje ni pravno zavezujoče, dokler ne postane del TSI. Če je bilo uporabljeno, mora biti to jasno navedeno na ES-certifikatu in ES-izjavi za zadevni podsistem ali komponento.

2.12. Stanje v zvezi s TSI

2.12.1. Prva skupina TSI za proge za visoke hitrosti za strukturne podsisteme infrastruktura, energija, tirna vozila ter vodenje-upravljanje in signalizacija ter funkcionalna podsistema obratovanje in vzdrževanje je bila objavljena maja 2002.

2.12.2. Te in vse TSI, ki so bile sprejete pred letom 2009, je v imenu Evropske komisije sestavilo skupno predstavniško telo, ki se je pozneje imenovalo Evropsko združenje za železniško interoperabilnost (AEIF) in ga sestavljajo IM, RU in predstavniki železniške industrije.

2.12.3. Po tem, ko je bila ustanovljena, je sestavljanje TSI prevzela Evropska agencija za železniški promet (ERA). Tako je pripravila spremembi TSI WAG in OPE, ki sta bili sprejeti leta 2009, in vseh TSI, sprejetih po letu 2009. Za hiter pregled stanja TSI je na spletišču agencije ERA v zavihku Interoperability/TSI na voljo preglednica.

2.13. Ustreznost TSI za podsisteme, opredeljene v Prilogi II k Direktivi o interoperabilnosti

2.13.1. [Člen 5(1)] določa, da „kadar je potrebno, lahko več TSI zajame en podsistem in ena TSI več podsistemov“. V praksi to privede do nekakšne matrike, ki povezuje različne podsisteme z različnimi TSI. Preglednica v nadaljevanju prikazuje, katere TSI so upoštevne za kateri podsistem in jih je zato treba upoštevati pri ugotavljanju skladnosti nekega podsistema (osnutki TSI so navedeni samo informativno).





Preglednica 3: Področje uporabe TSI in podsistemi

Upoštevne TSI Podsistem

Infr

astr

uktu

ra

En

erg

ija

SN

V n

a v

ozilu

SN

V n

a p

rog

i

Že

lezn

iška v

ozila

Vo

de

nje

in

up

ravlja

nje

p

rom

eta

Vzd

rže

van

je

Te

lem

ats

ke

ap

lika

cije

Odločba 2008/217/ES TSI HS INF

X X

Sklep 2011/275/EU TSI CR INF

X X

Odločba 2008/284/ES HS ENE

X X

Sklep 2011/274/EU TSI CR ENE

X X

Sklep 2012/88/EU TSI SNV

X X X

Odločba 2008/232/ES TSI HS RST

X X

Odločba 2006/861/ES TSI CR WAG

X X

Sklep 2011/291/EU TSI CR LOC in PAS

X X

Sklep 2011/229/EU TSI RST Noise

X X

Odločba 2008/231/ES TSI HS OPE

X

Sklep 2011/314/EU TSI CR OPE

X

Uredba (ES) 62/2006 TSI TAF

X

Uredba (EU) 454/2011 TSI TAP

X

Odločba 2008/163/ES TSI HS & CR SRT

X X X X X X X

Odločba 2008/164/ES TSI HS & CR PRM

X X X

2.13.2. Zgornja preglednica prikazuje podsisteme, kakor so opredeljeni v Prilogi II k Direktivi o interoperabilnosti. To ne pomeni, da se vse navedene TSI za zadevni podsistem uporabljajo v vseh primerih. Na primer, TSI HS RST (Odločba 2008/232/ES) se uporablja za podsistem železniška vozila na splošno, vendar ni upoštevna za podsistem železniška vozila za konvencionalne hitrosti, TSI HS & CR PRM (Odločba 2008/164/ES) pa se uporablja za podsistem železniška vozila na splošno, ni pa upoštevna za tovorne vagone.





2.14. Uporaba različnih TSI v praksi

2.14.1. S praktičnega vidika projekti ne ustrezajo nujno enemu od podsistemov, opredeljenem v Direktivi o interoperabilnosti, temveč vključujejo več strukturnih podsistemov hkrati. Poleg tega je lahko, kakor je navedeno zgoraj, en podsistem (in običajno tudi je) zajet v več TSI. Preglednica v nadaljevanju (ki ni izčrpna) prikazuje primer ustreznosti različnih TSI v nekaterih praktičnih primerih.

Preglednica 4: Uporaba vsake od TSI v praksi

Upoštevne TSI Primer

Pro

ga z

a v

isoke h

itro

sti

Ele

ktr

ific

irana p

roga z

a k

onvencio

naln

e

hitro

sti

Neele

ktr

ific

irana p

roga k

onvencio

naln

e

hitro

sti

Vla

kovna k

om

pozic

ija z

a v

isoke h

itro

sti

Vla

kovna k

om

pozic

ija z

a

konvencio

naln

e h

itro

sti

Vla

kovna k

om

pozic

ija z

a

konvencio

naln

e h

itro

sti z

a o

bčasno

upora

bo n

a v

isokohitro

stn

ih p

rogah

Lokom

otiva z

a v

isoke h

itro

sti

Lokom

otiva z

a k

onvencio

naln

e h

itro

sti

Potn

iški vagon z

a k

onvencio

naln

e

hitro

sti

To

vorn

i vagon

Nadgra

dnja

sig

naln

ega s

iste

ma

pro

ge

za k

onvencio

naln

e h

itro

sti

Odločba 2008/217/ES HS INF TSI

X

Sklep 2011/275/EU CR INF TSI

X X

Odločba 2008/284/ES HS ENE

X

Sklep 2011/274/EU CR ENE TSI

X

Sklep 2012/88/EU CCS TSI

X X X X X X X X X

Odločba 2008/232/ES HS RST TSI

X X X

Odločba 2006/861/ES CR WAG TSI

X

Sklep 2011/291/EU CR LOC & PAS TSI

X X X X

Sklep 2011/229/EU RST NOI TSI

X X X X X

Odločba 2008/163/ES HS & CR SRT TSI

X X X X X X X X X

Odločba 2008/164/ES HS & CR PRM TSI

X X X X X X X

2.14.2. Primere, predstavljene v preglednici, je treba razumeti tako:





projekt za novo progo za visoke hitrosti vključuje podsisteme infrastruktura, energija in CCS na progi. TSI, ki se uporabljajo za vsakega od teh podsistemov, so:

o infrastruktura: HS INF TSI, PRM TSI (če proga vključuje postaje), SRT TSI (če proga vključuje predore);

o energija: HS ENE TSI, SRT TSI (če proga vključuje predore);

o CCS na progi: CCS TSI, SRT TSI;

projekt za novo progo za konvencionalne hitrosti vključuje podsisteme infrastruktura, energija (če je proga elektrificirana) in CCS na progi. TSI, ki se uporabljajo za vsakega od teh podsistemov, so:

o infrastruktura: CR INF TSI, PRM TSI (če proga vključuje postaje), SRT TSI (če proga vključuje predore);

o energija: CR ENE TSI (če je proga elektrificirana), SRT TSI (če proga vključuje predore; nekateri parametri se uporabljajo tudi, če proga ni elektrificirana);

o CCS na progi: CCS TSI, SRT TSI;

nova vlakovna kompozicija za visoke hitrosti vključuje podsistema železniška vozila in CCS na vozilu. TSI, ki se uporabljajo za vsakega od teh podsistemov, so:

o železniška vozila: HS RST TSI, PRM TSI, SRT TSI;

o CCS na vozilu: CCS TSI;

lokomotiva za konvencionalne hitrosti vključuje podsistema železniška vozila in CCS na vozilu. TSI, ki se uporabljajo za vsakega od teh podsistemov, so:

o železniška vozila: CR LOC & PAS TSI, SRT TSI, RST Noise TSI;

o CCS na vozilu: CCS TSI.

2.14.3. Posledično mora v vsakem od teh primerov ES-verifikacija vsakega od podsistemov vključevati skladnost s TSI, ki so zanj upoštevne.

2.15. TSI in druge zahteve

2.15.1. Upoštevna nacionalna pravila

[G 37] Za podsistem, ki je skladen z vsemi upoštevnimi TSI in nima odprtih vprašanj, se šteje, da izpolnjuje poglavitne zahteve Direktive o interoperabilnosti. Vendar pa za zdaj TSI ne pokrivajo vseh vidikov v zvezi s poglavitnimi zahtevami (tj. geografsko področje uporabe TSI ne zajema celotnega omrežja EU in ostajajo odprta vprašanja). V tem prehodnem obdobju se za vidike, ki jih še ne zajemajo veljavne TSI, na področju vsake države članice uporabljajo nacionalna pravila, ki jih je ta država članica v skladu s [členom 17(3)] priglasila Evropski komisiji.

[G 38] Ta priglašena nacionalna pravila se uporabljajo kot izhodišče za preverjanje izpolnjevanja poglavitnih zahtev, kadar (kakor je navedeno v [členu 17(3)]):

„ne obstajajo nobene ustrezne TSI, ali

je bilo [...] priglašeno odstopanje, ali

poseben primer zahteva uporabo tehničnih predpisov, ki niso vključeni v ustrezno TSI,“





ali (kakor je določeno v [členu 20]) se TSI ne uporabljajo v celoti za nadgradnjo ali obnovo podsistema.

[G 39] Pravni akti, ki sprejemajo TSI, poleg te splošne zahteve v zvezi s priglasitvijo nacionalnih pravil običajno vključujejo še natančnejše zahteve glede obsega zahtevanih priglasitev.

[G 40] Države članice morajo imenovati tudi organe, pristojne za ugotavljanje skladnosti s temi nacionalnimi pravili, ki se imenujejo „imenovani organi“.

[G 41] Nacionalna pravila je treba šteti kot dopolnitev sedanjih TSI, da se zagotovi skladnost s poglavitnimi zahtevami. Popoln seznam sklicev na ta nacionalna pravila je objavljen na spletnem mestu ES o interoperabilnosti železnic (glej povezavo na spletišču agencije ERA v zavihku Registers\European Railway Agency Database for Interoperability and Safety – ERADIS).

[G 42] Nacionalna pravila ne smejo biti v nasprotju (to vključuje tudi dopolnilne predpise) z ustreznimi TSI.

[G 43] Če TSI tako zahteva, se morajo nacionalna pravila uporabiti za oceno skladnosti v posebnih primerih.

[G 44] Kadar je to potrebno, lahko država članica spremeni pravila, ki jih je priglasila. Kljub temu pa zagotavljanje poštenega in ne-diskriminatornega obravnavanja vseh zainteresiranih strani z javno objavo upoštevnih nacionalnih pravil, kar je cilj seznama, zahteva neko mero stabilnosti.

[G 45] Potreba po takšnih nacionalnih pravilih se bo zmanjšala s spremembami in nadaljnjim razvojem TSI, zapiranjem odprtih vprašanj in širitvijo področja uporabe na celotno železniško omrežje EU.

[G 46] Kljub temu pa bodo nacionalna pravila ostala upoštevna pri odstopanjih in delni uporabi TSI v primeru nadgradnje ali obnove.

2.15.2. Skladnost z drugimi predpisi, ki izhajajo iz Pogodbe

[G 47] Vse druge direktive, ki zajemajo tehnično področje uporabe Direktive o interoperabilnosti, vključno s podsistemi in komponentami interoperabilnosti, ostanejo upoštevane, pod pogojem, da niso povezane s poglavitnimi zahtevami, določenimi v Direktivi o interoperabilnosti. Kadar je to ustrezno, se uporablja določba [člena 13(3)]: „Ko morajo komponente interoperabilnosti upoštevati druge direktive Skupnosti, ki zajemajo druge vidike, ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo v takih primerih navaja, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo tudi zahteve teh drugih direktiv.“

[G 48] Splošno načelo je, da TSI ne podvajajo zahtev, ki so že zajete v drugih predpisih EU (glede elektromagnetne združljivosti (EMC), emisij izpustov, itd.). To ne pomeni, da železniškim podsistemom ni treba dosegati skladnosti s temi drugimi predpisi.

[G 49] Uporabljajo se naslednje določbe:

[člen 3(2)]: „Določbe te direktive se uporabljajo brez poseganja v druge zadevne določbe Skupnosti. Vendar je za izpolnitev poglavitnih zahtev te direktive pri komponentah interoperabilnosti morda treba uporabiti posamezne evropske specifikacije, določene v ta namen“;

Priloga VI (2.1) k Direktivi o interoperabilnosti: „ES-verifikacija je postopek, s katerim priglašeni organ preveri in potrdi, da je podsistem:

o v skladu z ustreznimi TSI,





o v skladu z drugimi predpisi, ki izhajajo iz Pogodbe.“

[G 50] Proizvajalec komponente interoperabilnosti je poleg zagotavljanja skladnosti s TSI odgovoren tudi za zagotavljanje skladnosti z zahtevami vse druge upoštevne zakonodaje. V ta namen in kadar je to potrebno, mora proizvajalec imenovati organe, ki so priglašeni v skladu s temi direktivami (glej spletišče agencije ERA v zavihku Interoperability\Cooperation with organisations za povezavo do seznama organov, priglašenih v skladu z direktivami novega pristopa). Priglašenemu organu, ki se imenuje za ugotavljanje skladnosti komponente interoperabilnosti z Direktivo o interoperabilnosti in TSI, ni treba ugotavljati skladnosti te komponente z drugimi zadevnimi direktivami. To ocenjevanje bodo izvedli organi, ki so bili priglašeni za ugotavljanje skladnosti v skladu z veljavnimi direktivami ali, če te direktive to dovoljujejo, sam proizvajalec. Vendar pa lahko kljub temu ugotavljanje skladnosti z več direktivami opravi ista organizacija, če je priglašena za vse.

[G 51] Postopek za podsistem je drugačen. Priglašeni organ, ki opravlja ES-verifikacijo, mora ugotoviti, ali je podsistem skladen s:

TSI in ali so komponente interoperabilnosti zagotovljene z ES-izjavo o skladnosti v skladu s [členom 13] in

katerim koli drugim upoštevnim predpisom, ki izhaja iz Pogodbe. V ta namen priglašenemu organu, ki je bil imenovan za ugotavljanje skladnosti podsistema z Direktivo o interoperabilnosti, ni treba ocenjevati skladnosti podsistema z drugimi predpisi. Vendar pa mora priglašeni organ od vlagatelja zahtevati dokaze o skladnosti z vsemi drugimi upoštevnimi predpisi. Ta mora zagotoviti vsa ustrezna dokazila o takšni skladnosti, priglašeni organ pa jih mora vključiti v tehnični dosje.

[G 52] NB Rail vodi seznam drugih predpisov, ki izhajajo iz Pogodbe in se uporabljajo za podsisteme, ki je na voljo na njegovem spletnem mestu (glej zgoraj navedeno povezavo na spletišču agencije ERA). Ta seznam ni zavezujoč in NB Rail ni zakonsko odgovoren za vodenje takšnega seznama.

[G 53] V primeru navzkrižja med poglavitnimi zahtevami iz Direktive o interoperabilnosti (ali zahtevami iz TSI) in zahtevami iz druge zakonodaje, ki zajema isto tehnično področje, je treba o tem obvestiti Komisijo, ki bo poiskala najprimernejšo rešitev. Pravno načelo, ki bi se lahko uporabilo v tem primeru, je, da zakonodaja sektorja prevlada nad horizontalno zakonodajo.





2.15.3. TSI in druge zahteve – povzetek

[G 54] Preglednica v nadaljevanju pojasnjuje kombinacijo različnih zahtev, ki veljajo za strukturne podsisteme in ugotavljanje skladnosti z njimi.

Preglednica 5: Zahteve, ki veljajo za strukturne podsisteme in ugotavljanje

skladnosti z njimi

Zahteve Ugotavljanje skladnosti se

izvede v skladu s/z:

Organ, odgovoren za ugotavljanje

skladnosti

Temeljni parametri in komponente

interoperabilnosti poglavji 4 in 5 TSI poglavjem 6 TSI

priglašeni organ za Direktivo o

interoperabilnosti

Posebni primeri poglavje 7 TSI priglasitvijo države

članice imenovani organ

Odprta vprašanja priglasi država

članica (nacionalna pravila)

priglasitvijo države članice

imenovani organ

Drugi predpisi, ki izhajajo iz Pogodbe

drugi predpisi drugimi predpisi priglašeni organi v skladu z drugimi

predpisi

[G 55] Na splošno mora obseg priglasitve nacionalnih pravil in imenovanih organov (v skladu s [členom 17]) ustrezati sivemu območju v zgornji preglednici, belo območje preglednice pa zajema zakonodaja EU (TSI in drugi predpisi, ki izhajajo iz Pogodbe). Posebni primeri, navedeni v poglavju 7 TSI, se lahko sklicujejo na nacionalna pravila, ki jih morajo države članice potem priglasiti.

[G 56] V primerih, v katerih je bilo odobreno odstopanje, je imenovani organ pristojen za ugotavljanje skladnosti s priglašenimi nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo namesto TSI.

[G 57] Pri obnovah ali nadgradnjah je imenovani organ pristojen za ugotavljanje skladnosti s priglašenimi nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo namesto TSI.

2.16. Vprašanja o TSI

2.16.1. Formalno razlago pravnega besedila lahko poda samo Sodišče Evropske unije.

2.16.2. Da bi bile Direktiva o interoperabilnosti in TSI popolnoma učinkoviti, je ključno, da vse zainteresirane strani iz EU s področja železnic enako razumejo in uporabljajo svoje vsebine in zahteve.

2.16.3. Uporabniki so agenciji ERA posredovali številne zahteve za pojasnitev, ki jih obravnava ta različica navodila. Kljub temu bodo uporabniki verjetno imeli še več vprašanj, ki bodo zbrana in obravnavana v prihodnjih spremembah navodila.

2.16.4. Vprašanja o TSI se lahko pošljejo agenciji ERA, ki jih bo zbrala in objavila na svojem spletišču v zavihku s pogostimi vprašanji. Ta vprašanja bodo upoštevana pri prihodnjih spremembah tega navodila in, kadar bo to ustrezno, med spremembo TSI.





2.16.5. Poleg tega lahko organi, ki so bili priglašeni v skladu s [členom 28] Direktive o interoperabilnosti, svoji koordinacijski skupini, NB Rail, posredujejo vsa vprašanja, ki jih imajo o postopkih ugotavljanja skladnosti in verifikacije v zvezi z izvajanjem TSI (glej tudi razdelek 4.4).





3. UPOŠTEVNI STANDARDI IN DRUGI DOKUMENTI

3.1. Pregled

3.1.1. TSI se sprejmejo s sklepi ES ali uredbami in so zato zavezujoče. Vendar pa običajno ne predpisujejo posebne tehnične rešitve za izpolnjevanje zahtev.

3.1.2. V skladu s [členom 5(8)] lahko „TSI vsebujejo izrecno sklicevanje na evropske ali mednarodne standarde ali specifikacije ali tehnične dokumente, ki jih objavi Agencija“ ali, če jih ni, „na druge jasno prepoznavne normativne dokumente“ (kot so navodila UIC, nacionalni standardi itd.), izpolnjevanje teh standardov ali specifikacij (ali ustreznih delov) ali dokumentov pa postane obvezno. V TSI so posebej navedeni in s tem tudi zavezujoči samo tisti standardi, specifikacije in dokumenti (ali njihovi deli), ki so nujno potrebni za doseganje interoperabilnosti železniškega sistema EU.

3.1.3. Vendar pa so za TSI ustrezni številni drugi standardi in dokumenti, čeprav niso navedeni v njih. Doseganje skladnosti s temi standardi ali dokumenti ostaja prostovoljno. Ob upoštevanju usklajenih standardov se domneva, da so izpolnjene ustrezne poglavitne zahteve.

3.1.4. Sklicevanja na usklajene standarde, ki navajajo direktive (direktive novega pristopa in direktive, ki temeljijo na novem pristopu), za katere je podana domneva o skladnosti, so objavljena v Uradnem listu Evropske unije (UL EU) in so na voljo tudi na spletnem mestu DG of Enterprise and Industry (generalni direktorat za razvoj in industrijo) .

3.1.5. Zato se lahko tudi zgodi, da je isti standard (v celoti ali deloma) hkrati usklajen (to pomeni, da je prostovoljen in povzroči domnevo skladnosti) in obvezen (to pomeni, da je kot tak naveden v TSI). Posledično bo naveden na seznamu usklajenih standardov, objavljenem v UL EU, pa tudi na seznamu obveznih standardov, navedenem v TSI.

3.1.6 V praksi se standardi in drugi dokumenti nanašajo na tehnične zahteve, določene v poglavjih 4 in 5 vsake od TSI (osnovni parametri, vmesniki in zahteve glede zmogljivosti za vsak podsistem). Iz teh zahtev so nato razvidne poglavitne zahteve iz Direktive o interoperabilnosti in poglavitne zahteve za podsistem, določene v poglavju 3 TSI.

3.1.7 Seznami standardov in dokumentov za vsak podsistem, obveznih in prostovoljnih, so vključeni v posebnih navodilih za TSI (Priloga 1 k temu navodilu).

3.2. Sklicevanje na evropske standarde in druge dokumente v TSI

3.2.1. Sklicevanja na veljavne standarde ali druge dokumente v TSI so lahko:

„točna“ sklicevanja – pri teh sklicevanje izrecno navaja določeno različico dokumenta (npr. s sklicevanjem na številko različice, datum itd.) ali

„prehajajoča“ sklicevanja (tj. brez izrecne navedbe določene različice dokumenta) – pri teh se sklicuje na veljavno različico dokumenta v času sprejetja najnovejše različice zadevne TSI.

3.2.2. Kolikor je le mogoče, se v TSI uporabljajo samo točna sklicevanja.

3.2.3. V obeh primerih je zavezujoča tista različica standarda (ali dokumenta), ki je navedena v TSI. Če se po sprejetju TSI sprejme nova različica tega standarda (ali dokumenta), to ne predvideva nobene spremembe v TSI, „stara“ različica, navedena v TSI, je še vedno zavezujoča. Torej v nobenem primeru dejansko nič ne „prehaja“.

3.2.4. Kadar se TSI sklicuje na standard ali dokument, je zavezujoč celoten standard ali dokument. Kadar se TSI sklicuje na del standarda ali dokumenta, je zavezujoč samo navedeni del.





3.2.5. Kadar standard, naveden v TSI, vsebuje sklicevanje na drugi standard, postane zavezujoč tudi ta drugi standard, razen če je drugače določeno v TSI.

3.2.6. TSI se ne sklicujejo na standarde ali druge ustrezne dokumente, katerih uporaba ni obvezna.

3.3. Tehnični dokumenti agencije

3.3.1. Treba je vedeti, da „tehnični dokument agencije“ ni enak „tehničnemu mnenju agencije“, ki je opisano v razdelku 2.11.

3.3.2. TSI se lahko na tehnični dokument agencije sklicuje enako kot na standard. Poleg tega lahko regulativni ukrep sprejetja TSI vključuje določbe, da mora agencija posodobiti tehnični dokument.





4. ZAINTERESIRANE STRANI

4.1. Proizvajalec komponente interoperabilnosti

4.1.1. Proizvajalec komponente interoperabilnosti je organizacija, ki je odgovorna za zasnovo in proizvodnjo komponente interoperabilnosti, ki jo zajemajo Direktiva o interoperabilnosti in z njo povezane TSI, da se jo da na trg na ozemlju EU v njenem imenu.

4.1.2. Kadar je naročnik (npr. RU ali IM) skupaj z dobaviteljem vključen v zasnovo komponente interoperabilnosti, je treba jasno navesti, kateri subjekt se šteje za proizvajalca. S tem povezane obveznosti in odgovornosti nosi oseba, ki je sestavila ES-izjavo.

4.1.3. Kdor koli precej spremeni komponente interoperabilnosti, tako da nastane taka, ki je „kot nova“ (tj. kadar bi spremembe lahko vplivale na značilnosti osnovnih parametrov komponente interoperabilnosti), da se jo da na trg na ozemlju EU, postane proizvajalec in mora poskrbeti za ustrezno ugotavljanje skladnosti.

4.1.4. IM, RU, imetnik vozila itd. lahko oblikuje in proizvede ali spremeni komponento interoperabilnosti za svojo uporabo. V tem primeru se šteje, da daje to komponento interoperabilnosti na trg in je njen proizvajalec.

4.1.5. Proizvajalec je odgovoren za:

zasnovo in proizvodnjo komponente interoperabilnosti;

spoštovanje postopkov ugotavljanja skladnosti in primernosti za uporabo glede na zahteve, določene v Direktivi o interoperabilnosti in z njo povezanimi TSI.

4.1.6. Proizvajalec ima edino in izključno odgovornost za skladnost svoje komponente interoperabilnosti z vsemi upoštevnimi direktivami. Mora razumeti zasnovo in proizvodnjo komponente interoperabilnosti, poskrbeti za, če se to zahteva z ustrezno TSI, ES-verifikacijo pri priglašenem(ih) organu(ih) ter izdati ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo v skladu z vsemi upoštevnimi določbami in zahtevami ustreznih direktiv.

4.1.7. Proizvajalec lahko nekatere operacije – na primer, zasnovo ali proizvodnjo komponente interoperabilnosti – odda podizvajalcem, pod pogojem, da obdrži splošni nadzor in odgovornost za komponento interoperabilnosti kot celoto. Zaradi istega razloga lahko za komponento interoperabilnosti uporabi že izdelane predmete ali komponente, ne glede na to, ali imajo oznako CE ali ne, ne da bi izgubil status proizvajalca.

4.1.8. Priloga IV k Direktivi o interoperabilnosti opredeljuje proizvajalčeve obveznosti v zvezi z ES-izjavo o skladnosti komponente interoperabilnosti ali njeni primernosti za uporabo.

4.1.9. Proizvajalec ima lahko sedež v Skupnosti ali kje drugje. V obeh primerih lahko imenuje pooblaščenega zastopnika (glej razdelek 4.3) v EU, ki deluje v njegovem imenu pri opravljanju nekaterih nalog, potrebnih v skladu z upoštevnimi direktivami, če so določene v pooblastilu med proizvajalcem in njegovim pooblaščenim zastopnikom. Vendar pa proizvajalec s sedežem zunaj EU ni zavezan imeti pooblaščenega zastopnika, čeprav lahko to prinese nekatere prednosti.

4.2. Prosilec za ES-verifikacijo

4.2.1. Izraz „prosilec“ se v Direktivi o interoperabilnosti uporablja v več členih in prilogah. Ne nanaša se vedno na isto vlogo in ni nujno, da je to vedno ista organizacija. Na primer:





proizvajalec železniških vozil lahko deluje kot prosilec za ES-verifikacijo podsistema železniška vozila ([člen 18]);

proizvajalec CCS na vozilu lahko deluje kot prosilec za ES-verifikacijo podsistema CCS na vozilu ([člen 18]);

lizinška družba lahko deluje kot prosilec za prvo dovoljenje za začetek obratovanja vozila ([člen 22]) in

prevoznik v železniškem prometu lahko deluje kot prosilec za nadaljnje dovoljenje za začetek obratovanja v drugi državi članici ([člen 23]).

4.2.2. Prosilec za postopek ES-verifikacije „je lahko naročnik ali proizvajalec ali njun pooblaščeni predstavnik v Skupnosti“. Ne glede na to, katera organizacija je prosilec, je njena dolžnost, da zagotovi ES-izjavo o verifikaciji. Prosilec je tako subjekt, odgovoren za to, da podsistem izpolni zahteve TSI in drugih predpisov, ki izhajajo iz Pogodbe (zahteve, ki jih zajema ES-izjava).

4.2.3. Prosilec za ES-verifikacijo je odgovoren za:

zasnovo, proizvodnjo in končno preizkušanje podsistema. Odgovoren je za zasnovo in gradnjo podsistema, tudi če so elemente podsistema zasnovale in zgradile različne organizacije;

ES-verifikacijo, ki jo izvede NoBo (glej podrobnosti v Prilogi 1 k temu navodilu);

sestavo ES-izjave o verifikaciji podsistema.

4.2.4. Prosilec za ES-verifikacijo lahko nekatere naloge, povezane s podsistemom, prenese ali odda podizvajalcu (kot na primer njegovo zasnovo, gradnjo ali preizkušanje), vendar obdrži splošni nadzor in odgovornost za podsistem kot celoto in ostane odgovoren za ES-izjavo o verifikaciji. Nazadnje, prosilec, ki izda ES-izjavo o verifikaciji (na podlagi modula SD ali SF), mora biti isti kot oseba, ki je prejela certifikat o ES-pregledu tipa.

4.2.5. V primerih, ko so nekateri deli ali stopnje podsistema zajeti v vmesni izjavi o verifikaciji, se lahko prosilec, ki sestavi ES-izjavo o verifikaciji, razlikuje od osebe/subjekta, ki je sestavil izjavo o vmesni verifikaciji.

4.2.6. Prilogi V in VI k Direktivi o verifikaciji opredeljujeta obveznosti prosilca za dovoljenje za začetek obratovanja glede na ES-izjavo o verifikaciji in predpise za lastništvo te ES-izjave, vključno s spremljajočim tehničnim dosjejem.

4.2.7. Pri nadgradnjah ali obnovah mora prosilec za ES-verifikacijo obvestiti NoBo o odločitvi zadevne države članice glede obsega uporabe TSI. V skladu s [členom 20(1)] „pošlje naročnik ali proizvajalec zadevni državi članici dokumentacijo o projektu“. Naročnik in proizvajalec se dogovorita, kdo bo poslal dokumentacijo. Običajno je eden od obeh akterjev prosilec za ES-verifikacijo..

4.3. Pooblaščeni predstavnik

4.3.1. V skladu z opredelitvijo R1(4) iz Priloge I k Sklepu [22] o skupnem okviru za trženje proizvodov pooblaščeni predstavnik pomeni „vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Skupnosti, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu opravlja nekatere naloge“.





4.3.2. V okviru Direktive o interoperabilnosti je to organizacija, ki jo je proizvajalec ali naročnik s pisnim pooblastilom izrecno imenoval, da deluje v njegovem imenu v zvezi z nekaterimi obveznostmi proizvajalca ali naročnika. Obseg, v katerem lahko pooblaščeni zastopnik prevzema obveznosti, ki zavezujejo proizvajalca ali naročnika, se določi v skladu s pooblastilom pooblaščenemu zastopniku, ki mu ga je dal proizvajalec ali naročnik.

4.3.3. Na primer, pooblaščenega predstavnika se lahko pooblasti, da zahteva ugotavljanje skladnosti na ozemlju EU, podpiše ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo ali ES-izjavo o verifikaciji ter hrani te dokumente in tehnični dosje (po potrebi), tako da so na voljo pristojnim organom med življenjsko dobo komponente interoperabilnosti ali podsistema.

4.3.4. Pooblaščeni predstavnik proizvajalca ali naročnika mora imeti sedež v EU.

4.3.5. Komercialnih zastopnikov proizvajalca (na primer pooblaščenih distributerjev), s sedežem v EU ali zunaj nje, ne gre zamenjevati s pooblaščenim predstavnikom v smislu Direktive o interoperabilnosti.

4.3.6. Pooblaščeni predstavnik mora spoštovati obveznosti proizvajalca ali naročnika, kot so na primer obveznosti v zvezi z ugotavljanjem skladnosti ali primernosti za uporabo, ES-verifikacijo, ES-izjavo o verifikaciji ali predpisi za dajanjem ES izjave in tehničnega dosjeja na razpolago pristojnim organom.

4.3.7. Organi države članice se lahko v zvezi z navedenimi obveznostmi v skladu z Direktivo o interoperabilnosti namesto na proizvajalca ali naročnika obrnejo na pooblaščenega predstavnika. Proizvajalec ali naročnik ostaja odgovoren za ukrepe, ki jih je pooblaščeni predstavnik izvedel v njegovem imenu.

4.3.8. Pooblaščeni predstavnik lahko hkrati deluje kot podizvajalec, uvoznik ali subjekt, odgovoren za dajanje na trg.

4.4. Priglašeni organi (NoBo)

4.4.1. Priglašeni organ (NoBo) je organizacija, ki je odgovorna za ocenjevanje komponente interoperabilnosti ali strukturnega podsistema glede na zahteve iz ustrezne TSI kot tretja stran. V skladu s členi 2(j), 13(2), 18 in 28 ter Prilogo VI k Direktivi o interoperabilnosti imajo priglašeni organi naslednje naloge:

ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo IC;

opravljanje ES-verifikacij podsistemov;

izdelava tehničnega dosjeja, ki je priložen ES-izjavi o verifikaciji, ali vmesnih izjav o verifikaciji ( ISV);

periodično objavljanje informacij o:

o zahtevkih za ES-verifikacijo, ISV in ugotavljanje skladnosti in/ali primernosti za uporabo za prejete IC,

o ES-certifikatih o ISV, izdanih potrdilih o ES-verifikaciji ter izdanih ali zavrnjenih ES-potrdilih o skladnosti in/ali primernosti za uporabo.

Te naloge so v skladu z načeli „globalnega pristopa“, kakor je razloženo v Prilogi 3 k temu navodilu.





4.4.2. Poleg tega se Navodilo po izvajanju direktiv, utemeljenih na novem pristopu in globalnem pristopu (ki še ni posodobljen v skladu z novim zakonodajnim okvirjem) še vedno uporablja za dejavnosti priglašenih organov razen določb, ki urejajo pritrjevanje oznak CE na komponente interoperabilnosti in podsisteme.

4.4.3. Direktiva o interoperabilnosti v skladu z načeli „globalnega pristopa“ od NoBo zahteva tesno sodelovanje, da bi se usklajevale njihove dejavnosti. V ta namen se je ustanovila koordinacijska skupina NoBo, NB Rail, da bi razpravljala o morebitnih težavah, ki bi se lahko pojavile pri ocenjevanju skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti in ES-verifikaciji podsistemov ter da bi se predlagale rešitve za te težave ([člen 28(5)]). Te rešitve so obravnavane v „priporočilih za uporabo“ (RFU) oziroma pri „vprašanjih in pojasnilih“ ( Q&C). Vprašanja in pojasnila se predložijo Komisiji v sprejetje. RFU in Q&C ne nadomeščajo zakonodaje EU, temveč jo dopolnjujejo, tako da zagotavljajo dodatno podporo in informacije priglašenim organom o tehničnih vprašanjih. Po sprejetju priporočil za uporabo oziroma vprašanj in pojasnil jih uporabljajo vsi priglašeni organi.

4.4.4. Informacije o RFU in Q&C so na voljo na spletnem mestu skupine NB Rail (glej povezavo na spletišču agencije ERA v zavihku Interoperability\Cooperation with organisations).

4.4.5. Država članica, ki opravlja priglasitev, mora pri priglasitvi organa v skladu z Direktivo o interoperabilnosti navesti obseg pristojnosti tega NoBo:

postopek: ugotavljanje skladnosti komponente interoperabilnosti, ugotavljanj primernosti za uporabo IC ali ES-verifikacija podsistema;

podsistemi: energija, vodenje-upravljanje in signalizacija na progi, vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, železniška vozila ali infrastruktura;

TSI in spremembe TSI.

4.4.6. Priloga VIII k Direktivi o interoperabilnosti opredeljuje minimalna merila, ki jih morajo države članice upoštevati pri priglasitvi organov. Ta merila so povezana zlasti s pristojnostmi in neodvisnostjo poslovnih akterjev (proizvajalcev, RU, IM, itd.) ter organi, ki izdajajo dovoljenje za začetek obratovanja.

4.5. Imenovani organi ( DeBo)

4.5.1. Imenovani organ je organizacija, odgovorna za ocenjevanje komponente interoperabilnosti ali strukturnega podsistema glede na zahteve iz ustreznih priglašenih nacionalnih pravil (glej razdelek 2.15.1 za primere, ko se uporabljajo nacionalna pravila).

4.5.2. Organizacija ali organizacije, ki so bile imenovane za ugotavljanje skladnosti s priglašenimi nacionalnimi pravili, so lahko iste organizacije kot priglašeni organi (in bi v skladu z [uvodno izjavo (18)] tudi morale biti). Vendar pa to ni obvezno. Če je ista organizacija hkrati „priglašeni organ“ in „imenovani organ“ in lahko s praktičnega vidika opravi celotno ocenjevanje v enem samem postopku, z uradnega stališča še vedno opravlja dve vlogi, kar mora biti razvidno v dokumentih, ki jih sestavlja.

4.5.3. Naloge imenovanih organov v zvezi z ugotavljanjem skladnosti z nacionalnimi pravili so smiselne priglašenim organom le v zvezi z ugotavljanjem skladnosti s TSI. Vendar pa velja pomembna razlika – pri postopku ES-verifikacije lahko prosilec imenuje kateri koli pristojni NoBo (ne glede na to, katera država članica ga je priglasila), medtem ko pri postopku ugotavljanja skladnosti z nacionalnimi pravili in v posebnih primerih mora prosilec navesti organ, ki ga je imenovala država članica, na ozemlju katere se namerava podsistem uporabljati.





4.5.4. Direktiva o interoperabilnosti ne opredeljuje meril, ki jih morajo države članice uporabljati pri imenovanju teh organov. V zvezi s tem je kot vodilo mogoče navesti člen 6(2) Sklepa [22] o skupnem okviru za trženje proizvodov. Ta določa, da „če usklajevalna zakonodaja Skupnosti določa, da ugotavljanje skladnosti izvajajo javni organi, potem določa, da organi za ugotavljanje skladnosti, na katere se javni organi opirajo glede tehničnega ocenjevanja, morajo izpolnjevati enaka merila, kot so v tem sklepu določena za priglašene organe“.

4.6. Prosilec za dovoljenje za začetek obratovanja podsistema

4.6.1. Prosilec za dovoljenje za začetek obratovanja podsistema se lahko razlikuje od prosilca za ES-verifikacijo.

4.6.2. Prosilec za dovoljenje za začetek obratovanja je opredeljen v razdelku 8.1 [43] Priporočila o dovoljenju za začetek obratovanja strukturnih podsistemov in vozil. Odgovoren je za:

zagotovitev, da je podsistem opravil postopek verifikacije, in predložitev potrebnih dokazil NSA, vključno z/s:

o ES-verifikacijo,

o preverjanjem skladnosti z veljavnimi nacionalnimi predpisi (odprta vprašanja, posebni primeri, odstopanja);

o ovrednotenjem in oceno tveganja, če se zahteva v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 352/2009;

predložitev vloge za dovoljenje za začetek obratovanja NSA države članice, na katere ozemlju se načrtuje, da bo podsistem oziroma se bo uporabljal.

4.7. Nacionalni varnostni organi ( NSA)

4.7.1. V zvezi z uporabo TSI so glavne naloge NSA naslednje (kot je določeno v členu 16 Direktive o varnosti):

„izdaja dovoljenj za začetek delovanja strukturnih podsistemov [...]“;

„nadzorovanje skladnosti komponent interoperabilnosti s poglavitnimi zahtevami [...]“;

„preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji in zahteve, določeni v [varnostnih spričevalih in varnostnih dovoljenjih], ter ali infrastrukturni upravljavci in prevozniki v železniškem prometu delujejo v skladu z zahtevami zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje“; to vključuje preverjanje, ali so izpolnjene zahteve za funkcionalne podsisteme iz TSI.





5. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

5.1. Postopki za ugotavljanje skladnosti

5.1.1. Komponente interoperabilnosti ( IC)

[G 58] Komponenta interoperabilnosti mora pred dajanjem na trg (glej razdelek 6.1) imeti ES-izjavo o skladnosti in, kadar je to potrebno, ES-izjavo o primernosti za uporabo. Te izjave izda proizvajalec komponente interoperabilnosti ali njegov pooblaščeni predstavnik po certificiranju s strani NoBo, kadar je to ustrezno.

[G 59] V zvezi z Direktivo o interoperabilnosti je treba splošno opredelitev „ugotavljanja skladnosti“ (glej opredelitve pojmov, ki jih navaja Preglednica Preglednica 7) za komponento interoperabilnosti razumeti kot postopek, pri katerem se dokaže, ali so izpolnjene zahteve, ki so v ustrezni TSI določene za neko komponento interoperabilnosti.

[G 60] Druge značilnosti IC se lahko opredelijo v pogodbi med proizvajalcem in kupcem, če ne nasprotujejo zahtevam iz TSI. NoBo ni treba ocenjevati teh značilnosti v okviru interoperabilnosti.

[G 61] ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo IC mora natančno opredeljevati proizvod, za katerega je bila sestavljena.

[G 62] Za sedanjo IC sta potrebna novo ugotavljanje skladnosti in nova ES-izjava o skladnosti (pred njeno vgradnjo v podsistem), kadar:

je bila močno spremenjena (tj. kadar bi spremembe lahko vplivale na značilnosti osnovnih parametrov) ali če

je namenjena uporabi na novem področju uporabe.

[G 63] V navedenih primerih je potrebna tudi nova ES-izjava o primernosti za uporabo, če ustrezna TSI zahteva to izjavo za IC.

[G 64] Subjekt, ki daje IC na trg na ozemlju EU, mora pristojnemu nacionalnemu organi dati na voljo ES-izjavo(e) o skladnosti, ES-izjavo(e) o primernosti za uporabo in tehnični dosje za obdobje, ki je opredeljeno v ustrezni TSI; če TSI ne opredeljuje tega obdobja, je to deset let od dneva, ko je bila proizvedena zadnja komponenta interoperabilnosti. To velja za tiste, ki so bile proizvedene v EU, in za tiste, ki so bile uvožene iz tretjih držav. Če proizvajalec ali njegov pooblaščeni predstavnik v EU ne izpolni te zahteve, se obveznost prenese na subjekt, ki je IC dal na trg EU (uvoznik ali druga oseba).

[G 65] V praksi se komponente interoperabilnosti običajno proizvajajo serijsko na podlagi istega načrta ali tipa in se lahko vgrajujejo v različne podsisteme. Ob upoštevanju tega se ES-izjava o skladnosti in/ali primernosti za uporabo izda pred vgradnjo IC v podsistem in običajno ni povezana z nekim projektom ali podsistemom.

[G 66] IC, ki ima ES-izjavo o skladnosti in/ali primernosti za uporabo, se lahko vgrajuje v podsistem brez nadaljnjega ugotavljanja njene skladnosti. Naknadna ES-verifikacija podsistema (glej razdelek 5.3.3 v nadaljevanju) mora vključevati preverjanje, ali je bila IC pravilno vgrajena in ali je združljiva z drugimi IC v tem podsistemu (postopek ES-verifikacije mora še posebej vključevati preverjanje, ali se komponente interoperabilnosti uporabljajo na njihovem ustreznem področju uporabe).

[G 67] Kadar IC tvori del druge IC (na primer komponenta interoperabilnosti „prag“ je del komponente interoperabilnosti „kretnica“), je vsak od proizvajalcev odgovoren za





zagotovitev ustrezne verifikacije in ES-izjave. Tako mora v prejšnjem primeru proizvajalec pragov proizvajalcu kretnic predložiti ES-verifikacijo za prag.

[G 68] Vloga za ugotavljanje skladnosti komponente se lahko poda kadar koli. Vendar pa, razen če ustrezna TSI ne določa drugače, se ES-certifikat za podsistem, ki vključuje to komponento interoperabilnosti, lahko poda šele, ko so bile podane vse ustrezne ES-izjave o skladnosti in primernosti za uporabo.

[G 69] Če se IC ocenjuje hkrati kot podsistem in se da na trg EU z začetkom obratovanja tega podsistema, je za to IC še vedno potrebna posebna ES-izjava o skladnosti, razen če ustrezna TSI določa drugače (npr. v prehodnem obdobju). Dajanje IC na trg ne more biti zajeto v ES-izjavi o verifikaciji podsistema, v katerega je vgrajena IC. Z uradnega stališča je postopek ugotavljanja skladnosti IC ločen od postopka verifikacije podsistema.

[G 70] Organizacija, ki uporablja IC (npr. proizvajalec vozil, ki vgrajujejo IC v vozila, gradbeno podjetje, ki uporablja komponento interoperabilnosti za infrastrukturo ali naročnik), lahko v posebnih okoliščinah (kadar proizvajalec ali njegov pooblaščeni predstavnik ni izpolnil zahtev v zvezi z ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo) namesto proizvajalca izda ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo IC. V tem primeru mora za ugotavljanje skladnosti ES poskrbeti ta organizacija in se bo štela za subjekt, ki je to IC dal na trg ([člen 13(4)]).

[G 71] ES-izjava o skladnosti in ES-izjava o primernosti za uporabo morata biti registrirani v podatkovni zbirki Evropske agencije za železniški promet ERADIS.

5.1.2. Podsistemi

[G 72] Pred izdajo vloge za dovoljenje za začetek obratovanja državi članici morajo biti izvedeni naslednji koraki:

NoBo opravi ES-verifikacijo podsistema (Priloga VI k Direktivi o interoperabilnosti) in izda certifikat o ES-verifikaciji;

prosilec za ES-verifikacijo sestavi ES-izjavo o verifikaciji podsistema;

ugotavljanje skladnosti z veljavnimi nacionalnimi predpisi pri imenovanem organu, kadar je to potrebno;

ocena tveganja po skupni varnostni metodi (SVM), kadar je to potrebno.

To navodilo ne zajema celotnega postopka – omejuje se na skladnost s TSI.

[G 73] ES-izjava o skladnosti je potrebna za vse nove in, če tako zahteva država članica, nadgrajene ali obnovljene strukturne podsisteme. Če projekt vključuje več kot en strukturni podsistem, opredeljen v Prilogi II k Direktivi o interoperabilnosti (npr. vozilo lahko vključuje podsistem železniška vozila in podsistem CCS na vozilu, železniška proga pa vključuje podsistem infrastruktura ter po navadi še podsistema energija in CCS na progi), je potrebnih več ES-izjav o verifikaciji, po ena za vsak strukturni podsistem.

[G 74] Za serijsko proizvodnjo (npr. za železniška vozila) mora biti vsaka enota zajeta z ES- izjavo o verifikaciji. To je mogoče izvesti s posebno izjavo za vsako enoto ali z navedbo več enot v eni izjavi.

[G 75] Če so zajeti samo nekateri deli ali stopnje podsistema in izpolnjujejo zahteve ustrezne(ih) TSI, NoBo v skladu s [členom 18(4)] izda vmesno izjavo o verifikaciji ( ISV).

[G 76] Pri postopku ISV prosilec sestavi ES-izjavo o vmesni skladnosti podsistema.





5.2. Moduli ugotavljanja skladnosti

[G 77] Postopki za ugotavljanje skladnosti in primernosti za uporabo ter ES-verifikacijo temeljijo na uporabi modulov.

[G 78] TSI, sprejete pred letom 2010, vsebujejo opis modulov ugotavljanja skladnosti v vsaki TSI. TSI, sprejete v letu 2010, se sklicujejo na ločeni sklep Komisije o modulih za postopke ocenjevanja skladnosti in tako ne vsebujejo opisov modulov. Ta sklep v prilogi vsebuje korelacijsko tabelo „starih“ in „novih“ modulov.

[G 79] „Stari“ in „novi“ moduli temeljijo na splošnih modulih, kakor so bili opredeljeni v sklepih [26] o modulih za različne faze postopkov ugotavljanja skladnosti in o pravilih za pritrditev in uporabo znaka skladnosti CE ter [22] o skupnem okviru za trženje proizvodov. Vendar pa so bili zaradi posebnih zahtev na področju železniškega prometa prilagojeni (npr. oblikovani so bili ločeni moduli za komponente interoperabilnosti in za podsisteme [42]).

[G 80] Nadaljnje podrobnosti (vključno z nalogami proizvajalcev, prosilcev za ES-verifikacijo in NoBo) so podane v Prilogi 2 k temu navodilu.

5.3. Izbira modulov

5.3.1. Ocenjevanje komponent interoperabilnosti

[G 81] Proizvajalec komponente interoperabilnosti med moduli, ki so navedeni v TSI za zadevno komponento interoperabilnosti, izbere tiste, ki najbolje ustrezajo njegovemu proizvodnemu procesu.

[G 82] Stopnja vključenosti NoBo v postopek ocenjevanja komponente interoperabilnosti se razlikuje za vsak modul.

[G 83] TSI za ugotavljanje skladnosti komponente interoperabilnosti na splošno omogočajo izbiro med vsaj dvema moduloma: enim modulom za proizvajalce brez sistema za obvladovanje kakovosti (QMS) in enim modulom za proizvajalce z vzpostavljenim QMS. V drugem primeru mora NoBo upoštevati formalni certifikat sistema vodenja kakovosti (npr. EN ISO 9001), ki je potrjen pri akreditiranem organu za potrjevanje, kadar se ti certifikati uporabljajo za komponento interoperabilnosti. Če ni potrjenega sistema vodenja kakovosti, mora NoBo oceniti QMS, ki se uporablja za zasnovo in/ali proizvodnjo komponente interoperabilnosti.

[G 84] NoBo pri potrjenem QMS ne ocenjuje splošnih zahtev QMS, temveč samo uporabo tega QMS za zadevno komponento interoperabilnosti.

[G 85] Moduli CA in CC (modul CC se lahko uporabi samo v kombinaciji z modulom CB) ne zahtevajo vključevanja NoBo v ugotavljanje skladnosti niti izdaje certifikata pri NoBo.

[G 86] Moduli CD (modul CD se lahko uporabi samo v kombinaciji z modulom CB), CH in CH1 zahtevajo vzpostavljen QMS.

[G 87] Kadar proizvajalec nima vzpostavljenega QMS, se lahko za ocenjevanje komponente interoperabilnosti uporabijo samo moduli CA, CA1, CA2, CB, CC in CF (modula CC in CF se lahko uporabita samo v kombinaciji CB in CC oziroma CB in CF).

[G 88] TSI za nekatere komponente interoperabilnosti ne zahtevajo ugotavljanja skladnosti pri NoBo (modul CA) oziroma ne zahtevajo ugotavljanja skladnosti pri NoBo med proizvodnjo (modul CC). V teh primerih ES-certifikat o skladnosti ne zajema komponente interoperabilnosti. Vendar pa je proizvajalec odgovoren za izdajo ES-izjave o skladnosti za vse proizvedene komponente interoperabilnosti.





5.3.2. Ocenjevanje primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti

[G 89] Postopek ocenjevanja primernosti za uporabo se uporablja za komponente, ki zahtevajo validacijo na podlagi izkušenj pri obratovanju. Določi se zlasti za komponente z novo zasnovo ali komponente, ki se uporabljajo na novem področju uporabe.

[G 90] Kadar TSI zahteva postopek ocenjevanja primernosti za uporabo, se uporabi modul CV. V tem primeru vedno dopolnjuje ugotavljanje skladnosti po modulih CB ali CH1.

[G 91] Postopek ocenjevanja primernosti za uporabo običajno pomeni uporabo komponente, ki je vgrajena v podsistem med nekim časom obratovanja ali prevoženo razdaljo, med obratovanjem.

[G 92] Če ustrezna TSI navaja to možnost, je primernost za uporabo mogoče ocenjevati s simulacijskimi metodami (kot na primer na preizkusni mizi ali v preizkusnem tokokrogu). Pogoji za sprejetje so navedeni v TSI.

5.3.3. ES-verifikacija podsistemov

[G 93] Prosilec med moduli, ki so navedeni v TSI za zadevni podsistem, izbere tiste, ki najbolje ustrezajo njegovemu postopku načrtovanja, proizvodnje in končnega preizkušanja podsistema.

[G 94] Pri ocenjevanju podsistemov mora postopek ES-verifikacije v vseh primerih izvesti NoBo in izdati se mora certifikat o ES-verifikaciji.

[G 95] Modula SD in SH1 zahtevata, da prosilec uporablja QMS.

[G 96] Za uporabo modula SD mora prosilec uporabljati QMS za proizvodnjo in končno preizkušanje podsistema.

[G 97] Za uporabo modula SH1 mora prosilec uporabljati QMS za načrtovanje, proizvodnjo in končno preizkušanje podsistema.

[G 98] Če je v projekt vključenih več partnerjev, morajo biti za uporabo modula, ki temelji na QMS, v QMS zajete ustrezne naloge vseh partnerjev, ki so vključeni v načrtovanje, proizvodnjo in končno preizkušanje (npr. infrastrukturni upravljavec in dobavitelji, če so vključeni).

[G 99] Če prosilec nima vzpostavljenega QMS, se lahko za ES-verifikacijo podsistemov uporabljata samo modula SB in SF ali SG.

[G 100] Prosilec, ki izda ES-izjavo o verifikaciji (na podlagi modula SD ali SF), mora biti isti kot oseba, ki je prejela certifikat o ES-pregledu tipa.

[G 101] Prosilec izda ES-izjavo o verifikaciji na lastno odgovornost. To pomeni, da neodvisno od kakršnih koli pogodbenih dogovorov prevzema polno odgovornost za proizvod, vključno z njegovo zasnovo, zajeto z modulom SB. Drugače rečeno, če podsistem ne izpolnjuje zahtev iz TSI, prosilec ne more trditi, da je samo proizvedel, kar je bilo na risbah, in da ni odgovoren za zasnovo.

[G 102] Če želi prosilec, ki je imetnik certifikata o ES-pregledu tipa (prosilec A), podeliti licenco za zasnovo svojega proizvoda komu drugemu (prosilec B), lahko to stori tako, da;

prosilec A zagotovi prosilcu B vso zadevno dokumentacijo o pregledu tipa;

prosilec B zaprosi za svoj certifikat o ES-pregledu tipa in to dokumentacijo priloži svoji vlogi kot „rezultate preskusov, ki jih je izvedel ustrezni preskuševalni organ [prosilca] ali drug preskuševalni organ v njegovem imenu in na njegovo odgovornost“ (razdelek 3 opisa modula SB).





Ko prosilec B prejme certifikat o ES-pregledu tipa, lahko preveri skladnost svojih proizvodov s svojim tipom (modul SD ali SF).

5.4. Ocenjevanje, ki se uporablja za nekatere stopnje

5.4.1. TSI določajo, do katere stopnje (splošna zasnova, proizvodnja ali končno preizkušanje) se izvajajo ugotavljanja skladnosti in s katerimi posebnimi ocenjevalnimi metodami (pregled zasnove, preizkus tipa, pregled proizvodnega postopka, validacija na podlagi izkušenj pri obratovanju itd.) morajo biti izvedena. Izbira modulov je odvisna od teh stopenj.

5.4.2. Za nekatere osnovne parametre so ključne samo značilnosti zasnove (kot so na primer zahteve glede mer, ki zagotavljajo kompatibilnosti). V teh primerih se ugotavljanje skladnosti osredotoča na pregled zasnove IC ali podsistema.

5.4.3. Kadar se v TSI ali v modulu, ki ga je izbral prosilec, zahteva pregled zasnove, mora ta pregled zasnove

opraviti NoBo v skladu z dokumentiranim postopkom ali

biti del QMS.

5.4.4. NoBo mora oceniti izvajanje pregleda zasnove v skladu s postopkom, ki ga opredeljuje modul ugotavljanja skladnosti, ki ga je izbral prosilec. Če je del QMS, ki ga je potrdila neodvisna tretja stran, mora NoBo to certificiranje upoštevati pri ocenjevanju izvajanja pregleda zasnove.

5.4.5. Prosilec se lahko dogovori za verifikacijo NoBo, ki je omejena na neko stopnjo. V tem primeru NoBo izda ES-certifikat o ISV, na podlagi tega pa prosilec izda ES-izjavo o VIV (Priloga VI k Direktivi o interoperabilnosti).

5.4.6. Vsak NoBo, odgovoren za nadaljnje stopnje ES-verifikacije, mora ES-certifikat o ISV upoštevati kot dokaz o skladnosti stopnje, ki jo ta zajema.

5.5. Primeri, ki niso zajeti v ES-verifikaciji

5.5.1. Postopek ES-verifikacije, ki ga izvede NoBo, ne vključuje ugotavljanja skladnosti v naslednjih primerih:

ko se za odprto vprašanje uporabljajo nacionalna pravila;

ko se uporablja poseben primer namesto določbe iz poglavja 4 TSI;

ko se uporabljajo nacionalna pravila namesto zahteve iz TSI glede odstopanja;

ko se uporabljajo nacionalna pravila namesto zahteve iz TSI v primeru obnove ali nadgradnje.

5.5.2. V teh primerih morata certifikat o ES-verifikaciji in ES-izjava o verifikaciji jasno opredeljevati dele ustreznih TSI, glede na katere skladnost ni bila ugotovljena.

5.5.3. Dele ali vidike podsistema, ki niso zajeti v ES-verifikaciji, mora NoBo oceniti v skladu z upoštevnimi nacionalnimi pravili.

5.6. Ocenjevanje v primeru obnove ali nadgradnje

5.6.1. V teh primerih se uporablja [člen 20]. Ločiti je mogoče naslednje primere:

obnova ali nadgradnja nekega podsistema (ali serije podsistemov), ki so v skladu z veljavnimi TSI v času obnove ali nadgradnje;





obnova ali nadgradnja nekega podsistema (ali serije podsistemov), ki niso v skladu z veljavnimi TSI v času obnove ali nadgradnje, vendar so v skladu s prejšnjimi različicami TSI (tj. v skladu z veljavnimi TSI, ki so veljale, ko je bil (ali so bili) dan(i) v obratovanje);

obnova ali nadgradnja nekega podsistema (ali serije podsistemov), ki ni v skladu z nobeno različico TSI.

5.6.2. V zadnjih dveh primerih mora obseg uporabe veljavnih TSI določiti država članica, na katere ozemlju se podsistem namerava dati v obratovanje po njegovi obnovi ali nadgradnji.

5.6.3. V zvezi s tem je treba omeniti poseben položaj podsistemov, ki sestavljajo vozilo. Za te podsisteme dovoljenje za začetek obratovanja izdajo NSA vseh držav članic, na katerih ozemlju bo vozilo obratovalo. Odločitev o obsegu uporabe TSI mora sprejeti država članica, v kateri se je prvič vložila vloga za dovoljenje za začetek obratovanja po njegovi obnovi ali nadgradnji. V zvezi z dodatnimi dovoljenji je treba obseg s tem povezanih verifikacij omejiti v skladu z določbami [členov 23 oziroma 25].

5.6.4. V primeru obnove ali nadgradnje sedanjih podsistemov, ki so skladni z veljavnimi TSI, ki veljajo v času obnove ali nadgradnje, polna uporaba TSI ne bi smela pomeniti težav.

5.6.5. Izraza „obnova“ in „nadgradnja“ se uporabljata za obstoječe podsisteme. V okviru [člena 20] se ne uporabljata za spremembe certificiranih tipov ali zasnov z namenom proizvodnje novih podsistemov.





6. UPORABA TSI SKOZI ŽIVLJENJSKI CIKEL ELEMENTOV ŽELEZNIŠKEGA SISTEMA

6.1. Dajanje komponent interoperabilnosti na trg

6.1.1. [Člen 10] določa, da „države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se komponente interoperabilnosti:

dajo na trg le, če omogočajo doseči interoperabilnost železniškega sistema in hkrati izpolnjujejo poglavitne zahteve;

uporabljajo na področju uporabe, ki so mu namenjene, ter primerno vgradijo in vzdržujejo.

6.1.2. Te določbe ne smejo ovirati, da bi se te komponente dale na trg za drugo uporabo.“

6.1.3. Dajanje IC na trg je začetni ukrep, ki se običajno izvede, ko komponenta zapusti proizvodnjo, s katerim se ta komponenta da prvič na voljo na ozemlju EU, da se razširi ali uporablja v EU. Pojem dajanja na trg se nanaša na vsako posamezno IC, ne na tip komponente, in ni odvisen od tega, ali se komponenta proizvaja kot posamezna enota ali v seriji.

6.1.4. IC se lahko da na trg v zameno za plačilo ali brezplačno , običajno z materialnim prenosom ali s prenosom lastništva s proizvajalca, pooblaščenega predstavnika proizvajalca ali uvoznika s sedežem v EU na distributerja ali neposredno na končnega uporabnika ne glede na pravni instrument, na katerem prenos temelji (prodaja, posojanje, najem, lizing ali katera koli druga oblika pravnega instrumenta).

6.1.5. IC mora biti, ko se da na trg, v skladu z veljavnimi direktivami in TSI. Ker se pojem dajanja na trg nanaša na vsako posamezno IC, mora proizvajalec zagotoviti, da je vsaka taka IC pri dajanju na trg skladna z Direktivo o interoperabilnosti, z njo povezanimi TSI in drugimi upoštevnimi direktivami.

6.1.6. Če proizvajalec, njegov pooblaščeni zastopnik v EU ali uvoznik v katalogu ponuja IC, ki jo zajema Direktiva o interoperabilnosti in z njo povezane TSI, se šteje, da ni bila dana na trg, dokler ni dejansko prvič na voljo. Zaradi tega, če IC, ki se ponuja v katalogu, ni v celoti skladna z določbami Direktive o interoperabilnosti in z njo povezanimi TSI, mora biti to jasno navedeno v katalogu.

6.1.7. Ko se IC da na trg, mora biti zajeta v ES-izjavi. ES-izjava lahko zajema eno samo komponento ali serijo enakih komponent. V obeh primerih mora(jo) biti komponenta ali komponente, ki jih zajema ES-izjava, v tej izjavi jasno določena(e), npr. s serijskimi številkami.

6.1.8. Šteje se, da proizvod ni bil dan na trg, kadar je:

prenesen s proizvajalca v tretji državi na pooblaščenega predstavnika v EU, ki ga je proizvajalec pooblastil, da zagotovi, da je IC skladna z Direktivo o interoperabilnosti in z njo povezanimi TSI;

uvožen v EU z namenom, da se znova izvozi, tj. v okviru oplemenitenja;

proizveden v EU za izvoz v tretjo državo;

razstavljen na sejmih ali razstavah. V tem primeru morda ni v celoti skladen z določbami Direktive o interoperabilnosti in z njo povezanimi TSI, vendar mora biti to jasno navedeno poleg IC, ki se razstavlja.





6.2. Življenjski cikel podsistemov

[G 103] Življenjski cikel podsistema ima naslednje stopnje:

zasnova,

proizvodnja,

končno preizkušanje,

začetek obratovanja,

obratovanje in vzdrževanje ter

konec življenjskega cikla.

[G 104] Življenjski cikel podsistema lahko vključuje več obnov ali nadgradenj.

[G 105] Kakor je navedeno v [členu 5(2)], so „[p]odsistemi v skladu z veljavnimi TSI, ki veljajo ob začetku njihovega obratovanja, v času njihovega posodabljanja ali obnove, v skladu s to direktivo o [interoperabilnosti]; ta skladnost se med uporabo vsakega podsistema stalno vzdržuje“.

[G 106] V času začetka obratovanja podsistema je za skladnost s TSI odgovorna organizacija, ki je izdala ES-izjavo o verifikaciji. Poleg tega mora to skladnost s TSI preveriti in potrditi NoBo.

[G 107] Po začetku obratovanja podsistema je za skladnost s TSI v skladu s [členom 15(3)] odgovoren RU ali IM, ki upravlja podsistem, v skladu s členom 14a Direktive o varnosti na področju vzdrževanja vozil pa ECM.

[G 108] Priloga 4 k temu navodilu ponuja nekaj praktičnih nasvetov, ki so predstavljeni z miselnimi vzorci.

6.2.1. Zasnova, proizvodnja in končno preizkušanje podsistema

[G 109] Kakor je navedeno v [členu 18(2)], se vključitev NoBo začne v fazi zasnove in konča pred začetkom obratovanja podsistema. Pomniti je treba, da NoBo za nekatere vidike morda ne more opraviti preverjanj, če ni bil vključen od samega začetka proizvodne faze, pozna vključitev NoBo pa lahko privede do zakasnitve pri ES-verifikaciji in s tem izdaji dovoljenja za začetek obratovanja.

[G 110] NoBo na podlagi ES-verifikacije izda certifikat o ES-verifikaciji.

[G 111] NoBo je odgovoren tudi za izdelavo tehničnega dosjeja, ki je priložen ES-izjavi o verifikaciji ([člen 18(3)]. Ta dosje mora med drugimi dokumenti vsebovati „vse elemente v zvezi s pogoji in omejitvami uporabe ter z navodili o servisiranju, stalnem ali rednem spremljanju, prilagajanju in vzdrževanju“.

[G 112] Tehnični dosje mora vključevati rezultate preverjanj skladnosti z upoštevnimi nacionalnimi pravili, ki so ji izvedli imenovani organi in, kadar se to zahteva v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 352/2009, poročilo o oceni tveganja po SVM, ki je navedeno v členu 6(3) Direktive 2004/49/ES (v skladu z razdelkoma 2.4 in 3.3 Priloge VI k Direktivi o interoperabilnosti).

6.2.2. Začetek obratovanja podsistema

[G 113] [Člen 15(1)] določa, da „[...] vsaka država članica dovoli začetek obratovanja tistih strukturnih podsistemov, ki so del železniškega sistema in so oziroma obratujejo na njenem ozemlju.





V ta namen države članice izvedejo vse primerne ukrepe za zagotovitev začetka obratovanja teh podsistemov samo, če so načrtovani, zgrajeni in vgrajeni tako, da ob vključitvi v železniški sistem izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve“.

To vključuje, vendar ni omejeno na, skladnost z veljavnimi TSI. Vključuje tudi skladnost z upoštevnimi priglašenimi nacionalnimi predpisi in varno vključitev teh podsistemov.

[G 114] V skladu s [členom 18] naročnik ali proizvajalec ali njun pooblaščeni predstavnik v EU izda izjavo o ES-verifikaciji na podlagi certifikata o ES-verifikaciji, ki ga izda NoBo, in tehničnega dosjeja, ki spremlja ta certifikat.

[G 115] Po končanem postopku verifikacije mora NSA države članice, v kateri se podsistem namerava dati v obratovanje, dovoliti začetek obratovanja podsistema.

[G 116] Obveznost, da je podsistem skladen z zadevno TSI, se začne s prvim začetkom obratovanja po začetku veljavnosti te TSI, če področje uporabe (geografsko in tehnično) te TSI vključuje ta določeni podsistem. Po tem mora biti ta skladnost preverjena pri vsakem naknadnem začetku obratovanja. Poleg tega se ta skladnost stalno ohranja med obratovanjem vsakega od podsistemov.

6.2.3. Obnova ali nadgradnja podsistema

[G 117] V primeru obnove ali nadgradnje mora naročnik ali proizvajalec najprej zadevni državi članici predložiti dokumentacijo, ki opisuje projekt. Na podlagi dokumentacije in ob upoštevanju izvedbene strategije v poglavju 7 upoštevne TSI se mora država članica odločiti, ali je glede na obseg dela potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja v smislu Direktive o interoperabilnosti.

[G 118] Takšno dovoljenje za začetek obratovanja je potrebno, kadar se lahko raven varnosti poslabša zaradi predvidenega dela.

[G 119] Če je potrebno novo dovoljenje, mora država članica določiti obseg uporabe TSI za projekt. Še posebej lahko navede, kadar je to potrebno, značilnosti podsistema, ki morajo biti predložene za novi pregled zasnove in/ali preizkusu tipa, dele TSI, ki morajo biti izpolnjeni, ali dele podsistema, ki morajo biti skladni s TSI.

6.2.4. Obratovanje in vzdrževanje podsistema

[G 120] Za podsisteme, ki so bili dani v obratovanje, nadgrajeni ali obnovljeni pred začetkom veljavnosti ustreznih TSI, je uporaba teh TSI v primeru zamenjave zaradi vzdrževanja prostovoljna.

[G 121] Za podsistem, ki je bil dan v obratovanje, nadgrajen ali obnovljen po začetku veljavnosti ustreznih TSI, se mora skladnost s TSI ohranjati skozi celotno življenjsko dobo tega podsistema, kar vključuje tudi zamenjave zaradi vzdrževanja. To vključuje uporabo IC, ki jih zajema ES-izjava.

[G 122] Za izpolnitev take zahteve ukrep o razveljavitvi TSI vsebuje člen, v katerem je navedeno, da se določbe razveljavljene TSI še naprej uporabljajo v zvezi z vzdrževanjem projektov, odobrenih v skladu s to TSI.

[G 123] Ta možnost priglašenim organom omogoča izdajanje ES-certifikatov, skladnih z razveljavljeno TSI, zlasti za komponento interoperabilnosti za podsistem, odobren v skladu s to TSI.

[G 124] Poleg skladnosti železniških vozil z določbami Direktive o interoperabilnosti mora PŽP pridobiti tudi varnostno spričevalo v vsaki državi članici, v kateri deluje, UI pa mora pridobiti varnostno pooblastilo v skladu s členoma 10 in 11 Direktive o varnosti.





[G 125] NoBo v fazo obratovanja in vzdrževanja podsistema ni vključen.

6.3. Začetek obratovanja vozila

6.3.1. V skladu s [členom 21(1)] Direktive o interoperabilnosti „nacionalni varnostni organ, pristojen za to omrežje, pred uporabo vozila v omrežju dovoli začetek obratovanja vozila, če ni določeno drugače [...]“.

6.3.2. Vozilo je lahko sestavljeno iz enega ali več podsistemov.

6.3.3. Vse določbe v zvezi z dovoljeni za začetek obratovanja vozil (sedanje in nove) so bile vključene v Direktivo o interoperabilnosti.

6.3.4. Pomembna razlika med podsistemi, ki sestavljajo omrežje (infrastruktura in fiksne naprave), in podsistemi, ki sestavljajo vozilo, je v tem, da prvi dobijo samo eno dovoljenje za začetek obratovanja (ki ga podeli NSA države članice, v kateri je omrežje), drugi pa (če ni drugače določeno v [poglavju V]) morajo dobiti dovoljenje v vsaki državi članici, v kateri se vozilo namerava uporabljati.

6.3.5. Direktiva o interoperabilnosti za vozila določa razliko med „prvim dovoljenjem za začetek obratovanja vozil“ (tj. dovoljenje v prvi državi članici, v kateri se vozilo namerava dati v obratovanje) in „dodatnimi dovoljenji za začetek obratovanja vozil“ (tj. dovoljenji v drugih državah članicah, v katerih se vozilo namerava dati v obratovanje).

6.3.6. Velja načelo, da preverjanj, ki so bila opravljena za izdajo dovoljenja v eni državi članici, ni treba ponavljati za izdajo dovoljenj v nobeni drugi državi članici. Za izdajo prvega dovoljenja za začetek obratovanja je treba še posebej opraviti ES-verifikacijo, ki je veljavna tudi za dodatna dovoljenja.





7. SEZNAM PRILOG

1. Posebna navodila za različne TSI (vključno s seznami upoštevnih standardov in drugih dokumentov)

2. Ugotavljanje skladnosti in ES-verifikacija

3. Evropski okvir

4. Primeri uporabe TSI na različnih stopnjah

(Glej spletišče agencije ERA za najnovejše dostopne različice prilog, uporabne spletne povezave in naslove ter pogosto zastavljena vprašanja.)





REFERENČNI DOKUMENTI

Preglednica 6 Referenčni dokumenti

Ref. Sklicevanje na dokument Uradni list Zadnja sprememba Različica

[1] Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti

L 237, 24. 8. 1991 Direktiva 2007/58/ES

L 315, 3. 12. 2007

--

[2] Direktiva Sveta 95/18/ES z dne 19. junija 1995 o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu

L 143, 27. 6. 1995 Direktiva 2004/49/ES

L 220, 21. 6. 2004

--

[3] Direktiva Sveta 95/19/ES z dne 19. junija 1995 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in zaračunavanju pristojbin za infrastrukturo

L 143, 27. 6. 1995 Direktiva 2001/14/ES (razveljavitev)

L 75, 15. 3. 2001

--

[4] Direktiva Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti


L 191, 18. 7. 2008

--

[5] Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov

L 24, 21. 7. 1998 Direktiva 2006/96/ES

L 363, 20. 12. 2006

--

[6] Direktiva 2001/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o spremembi Direktive Sveta 91/440/ES o razvoju železnic v Skupnosti

L 75, 15. 3. 2001 Popravek,

L 334, 18. 12. 2001

--

[7] Direktiva 2001/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu

L 75, 15. 3. 2001 – --

[8] Direktiva 2001/14/ES Evropskega parlamenta in z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala

L 75, 15. 3. 2001 Direktiva 2007/58/ES

L 315, 3. 12. 2007

--







[9] Direktiva 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti


L 191, 18. 7. 2008

--

[10] Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

L 134, 30. 4. 2004 Uredba (ES) št. 1251/2011

L 319, 2. 12. 2011

--

[11] Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive 95/18/ES in Direktive 2001/14/ES

L 164, 30. 4. 2004 Direktiva 2009/149/ES

L 313, 28. 11. 2009

--

[12] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/50/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti


L 191, 18. 7. 2008

--

[13] Direktiva 2004/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti

L 164, 30. 4. 2004 Popravek

L 164, 30. 4. 2004

--







[14] Direktiva Komisije 2007/32/ES z dne 1. junija 2007 o spremembi Priloge VI k Direktivi Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Priloge VI k Direktivi 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti


L 191, 18. 7. 2008

--

[15] Direktiva 2007/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture

L 315, 3. 12. 2007 – --

[16] Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti

L 315, 3. 12. 2007 – --

[17] Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti

L 191, 18. 7. 2008 Direktiva 2009/131/ES L 273, 17. 10. 2009

Direktiva 2011/18/EU

L 57, 2. 3. 2011

--

[18] Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu

L 315, 3. 12. 2007 – --







[19] Sklep Sveta in Komisije 94/1/ES z dne 13. decembra 1993 o sklenitvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Avstrijo, Republiko Finsko, Republiko Islandijo, Kneževino Lihtenštajn, Kraljevino Norveško, Kraljevino Švedsko in Švicarsko konfederacijo na drugi strani

L 1, 3. 1. 1994 – --

[20] Uredba (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije (Uredba o agenciji)

L 220, 21. 6. 2004 Uredba (ES) št. 1335/2008

L 354, 31. 12. 2008

--

[21] Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil

L 184, 17. 7. 1999 Uredba (EU) št. 182/2011

L 55, 28. 2. 2011

--

[22] Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS

L 218, 13. 8. 2008 – --

[23] Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93

L 218, 13. 8. 2008 – --

[24] Sklep št. 661/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja

L 286, 4. 11. 2010 – --







[25] Odločba št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja

L 228, 9. 9. 1996 Sklep št. 661/2010/EU (razveljavitev)

L 286, 4. 11. 2010

--

[26] Sklep Sveta 93/465/EGS z dne 22. julija 1993 o modulih za različne faze postopkov ugotavljanja skladnosti in o pravilih za pritrditev in uporabo znaka skladnosti CE, ki so namenjeni uporabi v direktivah o tehnični uskladitvi

L 220, 30. 08. 1993 Sklep 768/2008/ES (razveljavitev)

L 218, 13. 8. 2008

--

[27] Uredba Sveta 339/93 (EGS) z dne 8. februarja 1993 o preverjanju skladnosti s pravili o varnosti proizvodov za izdelke, uvožene iz tretjih držav

L 40, 17. 2. 1993 Uredba (ES) št. 765/2008 (razveljavitev)

L 218, 13. 8. 2008

--

[28] Odločba Komisije 2006/679/ES z dne 28. marca 2006 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti

L 284, 16. 10. 2006 Razveljavitev:

Sklep 2012/88/EU

L 51, 25. 1. 2012

Sprememba:

Sklep 2012/463/EU

L 217, 14. 8. 2012

--







[29] Odločba Komisije 2006/860/ES z dne 7. novembra 2006 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti

L 342, 7. 12. 2006 Razveljavitev:

Sklep 2012/88/EU

L 51, 25. 1. 2012

Sprememba:

Sklep 2012/463/EU

L 217, 14. 8. 2012

--

[30] Odločba Komisije 2006/861/ES z dne 28. julija 2006 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom železniški vozni park – tovorni vagoni vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti

L 344, 8. 12. 2006 Sprememba:

Odločba 2009/107/ES

L 45, 14. 2. 2009

Sklep 2012/464/EU

L 217, 14. 8. 2012

--

[31] Odločba Komisije 2006/920/ES z dne 11. avgusta 2006 o tehnični specifikaciji interoperabilnosti, ki se nanaša na podsistem Vodenje in upravljanje prometa vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti

L 359, 18. 12. 2006 Razveljavitev;

Sklep 2011/314/EU

L 144, 31. 5. 2011

--

[32] Sklep Komisije 2011/229/EU z dne 4. aprila 2011 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „železniški vozni park - hrup“ vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti

L 99, 13. 4. 2011 Sklep 2012/464/EU

L 217, 14. 8. 2012

--

http://europa.eu.int/eur-lex/lex/JOHtml.do?uri=OJ:L:2008:077:SOM:EN:HTML







[33] Uredba Komisije (ES) št. 62/2006 z dne 23. decembra 2005 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s telematskimi aplikacijami za tovorni podsistem vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti

L 13, 18. 1. 2006 Uredba Komisije (EU) št. 328/2012

L 106, 17. 4. 2012

--

[34] Odločba Komisije 2008/217/ES z dne 20. decembra 2007 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z infrastrukturnim podsistemom vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti

L 77, 19. 3. 2008 Sprememba:

Sklep 2012/464/EU

L 217, 14. 8. 2012

--

[35] Odločba Komisije 2008/163/ES z dne 20. decembra 2007 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z varnostjo v železniških predorih v vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne in visoke hitrosti

L 64, 7. 3. 2008 Sprememba:

Sklep 2011/291/EU

L 139, 26. 5. 2011

Sklep 2012/464/EU

L 217, 14. 8. 2012

--

[36] Odločba Komisije 2008/164/ES z dne 21. decembra 2007 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s funkcionalno oviranimi osebami v vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne in visoke hitrosti

L 64, 7. 3. 2008 Sprememba:

Sklep 2012/464/EU

L 217, 14. 8. 2012

--

[37] Odločba Komisije 2008/231/ES z dne 1. februarja 2008 o sprejeti tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z obratovalnim podsistemom vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti

L 84, 26. 3. 2008 Sprememba:

Sklep 2010/640/EU

L 280, 26. 10. 2010

Sklep 2012/464/EU

L 217, 14. 8. 2012

--







[38] Odločba Komisije 2008/232/ES z dne 21. februarja 2008 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom železniški vozni park vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti

L 84, 26. 3. 2008 Sprememba:

Sklep 2012/464/EU

L 217, 14. 8. 2012

--

[39] Odločba Komisije 2008/284/ES z dne 6. marca 2008 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z energijskim podsistemom vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti

L 104, 14. 4. 2008 Sprememba:

Sklep 2012/464/EU

L 217, 14. 8. 2012

--

[40] Sklep Komisije C(2010)2576 o pooblastilu agenciji za razvoj in pregled TSI zaradi razširitve njihovega področja uporabe na celoten železniški sistem v Evropski uniji

[41] Sklep Komisije 2010/640/EU z dne 21. oktobra 2010 o spremembi odločb 2006/920/ES in 2008/231/ES o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, ki se nanašajo na podsistem „Vodenje in upravljanje prometa“ vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti in vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti

L 280, 26. 10. 2010 Sklep 2011/314/EU, L 144, 31. 5. 2011

--

[42] Sklep Komisije 2010/713/EU z dne 9. novembra 2010 o modulih za postopke ocenjevanja skladnosti, primernosti za uporabo in ES-verifikacije, ki se uporabljajo v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, sprejetih v okviru Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta

L 319, 4. 12. 2010 -- --

[43] Priporočilo Komisije 2011/217/EU z dne 29. marca 2011 o dovoljenju za začetek obratovanja strukturnih podsistemov in vozil v skladu z Direktivo 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta

L 95, 8. 4. 2011 -- --







[44] Okvirni mandat Evropske železniške agencije za opravljanje nekaterih dejavnosti iz direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES – COM(2007)3371

Ni na voljo – --

[45] Sklep Komisije 2011/274/EU z dne 26. aprila 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z „energijskim“ podsistemom vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti

L 126, 14. 5. 2011 Sklep 2012/464/EU

L 217, 14. 8. 2012

--

[46] Sklep Komisije 2011/275/EU z dne 26. aprila 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z „infrastrukturnim“ podsistemom vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti

L126, 14. 5. 2011 Sklep 2012/464/EU

L 217, 14. 8. 2012

--

[47] Sklep Komisije 2011/291/EU z dne 26. aprila 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom tirnih vozil „lokomotive in potniška tirna vozila“ vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti

L 139, 26. 5. 2011 Sklep 2012/464/EU

L 217, 14. 8. 2012

--

[48] Sklep Komisije 2011/314/EU z dne 12. maja 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „vodenje in upravljanje prometa“ vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti

L 144, 31. 5. 2011 Sprememba:

Sklep 2012/464/EU

L 217, 14. 8. 2012

--

[49] Uredba Komisije (EU) št. 454/2011 z dne 5. maja 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „telematske aplikacije za potniški promet“ vseevropskega železniškega sistema

L 123, 12. 5. 2011 Uredba (EU) št. 665/2012

L 194, 21. 7. 2012

--







[50] Direktiva Komisije 2009/131/ES z dne 16. oktobra 2009 o spremembi Priloge VII k Direktivi 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti

L 273, 17. 10. 2009 -- --

[51] Direktiva Komisije 2011/18/EU z dne 1. marca 2011 o spremembi prilog II, V in VI k Direktivi 2008/57/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti

L 57, 2. 3. 2011 -- --

[52] Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije

L 55, 28. 2. 2011 -- --

[53] Sklep Komisije z dne 25. januarja 2012 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema

Sklep 2012/88/EU

L 51, 25. 1. 2012

-- --





OPREDELITEV POJMOV IN OKRAJŠAVE

Opredelitev pojmov

[G 126] Preglednica v nadaljevanju prikazuje seznam pojmov, ki se uporabljajo v tem navodilu in njihove opredelitve.

[G 127] Nekateri od teh pojmov so že bili opredeljeni v ustreznih pravnih besedilih; v teh primerih so prikazani v ležeči pisavi in v narekovajih, naveden pa je tudi vir, iz katere je opredelitev. Te opredelitve so zavezujoče.

[G 128] Nekateri pojmi niso bili opredeljeni v pravnih besedilih; v teh primerih so bile opredelitve prevzete iz standardov ali navodil, ali pa jih je oblikovala ekipa, ki je sestavila to navodilo. Te opredelitve niso zavezujoče.

Preglednica 7: Opredelitev pojmov

Pojem Opredelitev/vir

Akti agencije Kateri koli dokument, ki ga je izdala Evropska agencija za železniški promet v skladu s členom 2(a) Uredbe (ES) št. 881/2004.

Področje uporabe Značilnost zasnove podsistema ali podsistemov, v katero se komponenta interoperabilnosti namerava vgraditi.

Osnovni parameter „vsak pravni, tehnični ali operativni pogoj, ki je bistvenega pomena za interoperabilnost in je določen v ustreznih TSI“ ([člen 2(k)])

Skladnost Proizvod, postopek, storitev, sistem, oseba ali organ izpolnjuje določene pogoje (interpretacija člena R1(12) iz Priloge 1 k Sklepu 768/2008/ES).

Ugotavljanje skladnosti

„proces ugotavljanja, ali so posebne zahteve glede proizvoda, postopka, storitve, sistema, osebe ali organa izpolnjene“ (člen R1(12) iz Priloge 1 k Sklepu 768/2008/ES).

Organ za ugotavljanje skladnosti

„organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno s kalibracijo, preskušanjem, potrjevanjem in pregledovanjem“ (člen R1(13) iz Priloge 1 k Sklepu 768/2008/ES); za namene Direktive o interoperabilnosti je priglašeni organ za ugotavljanje skladnosti s TSI, imenovani organ pa je organ za ugotavljanje skladnosti s priglašenimi nacionalnimi pravili.

Ocenjevalni organ po SVM

„pomeni neodvisno in pristojno osebo, organizacijo ali subjekt, ki na podlagi dokazov preveri, ali sistem izpolnjuje varnostne zahteve, in o tem sprejme odločitev“ (člen 3(14) Uredbe Komisije (ES) št. 352/2009)

Naročnik „vsak javni ali zasebni subjekt, ki naroči projektiranje in/ali izgradnjo, obnovo ali nadgradnjo podsistema. Ta subjekt je lahko prevoznik v železniškem prometu, upravljavec železniške infrastrukture, imetnik ali koncesionar, ki je odgovoren za izvedbo projekta“ ([člen 2(r)]).

Odstopanje Izvzetje iz vseh zahtev TSI ali dela teh zahtev, ki se odobri v skladu s [členom 9].







Pregled zasnove pregled zasnove proizvoda s pregledom metod zasnove, orodij za načrtovanje in rezultatov zasnove, pri čemer se upoštevajo, kadar je to ustrezno, rezultati preskusov in pregledov ter validacije na podlagi izkušenj pri obratovanju

(postopek v okviru modula CH1 za komponente interoperabilnosti ali modula SH1 za podsisteme)

Imenovani organ (DeBo)

Organ, ki ga država članica imenuje za ugotavljanje skladnosti podsistemov s priglašenimi nacionalnimi pravili v skladu s [členom 17 ali 20]

Bistvene zahteve „pomeni vse pogoje, opisane v Prilogi III, ki jih morajo izpolnjevati železniški sistemi, podsistemi in komponente interoperabilnosti, vključno z vmesniki“ ([člen 2(g)])

Evropska specifikacija

„pomeni skupno tehnično specifikacijo, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki uvaja evropski standard, kakor so opredeljeni v Prilogi XXI k Direktivi 2004/17/ES“ ([člen 2(h)])

Obstoječi železniški sistem

„sestav iz prog in stabilnih naprav obstoječega železniškega sistema ter vozil vseh kategorij in izvorov za vožnjo po tej infrastrukturi ([člen 2(o)])

Usklajeni standardi „pomeni vse evropske standarde, ki jih je sprejel eden od evropskih organov za standardizacijo, naštetih v Prilogi I k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov ter predpisov o storitvah informacijske družbe, po mandatu Komisije, sestavljenem v skladu s postopkom iz člena 6(3) navedene direktive, in ki sam ali skupaj z ostalimi standardi tvori rešitev za skladnost s pravnimi določbami“ ([člen 2(u)])

Upravljavec infrastrukture (IM)

„pomeni vsak organ ali podjetje, odgovorno predvsem za vzpostavitev in vzdrževanje celote ali dela železniške infrastrukture po opredelitvi iz člena 3 Direktive 91/440/EGS, kar lahko obsega tudi upravljanje sistemov nadzora in varnosti te infrastrukture; naloge, ki jih ima upravljavec infrastrukture v omrežju ali delu omrežja, se lahko dodelijo različnim organom ali podjetjem’ (člen 3(b) Direktive o varnosti)

Inovativna rešitev Tehnična rešitev, ki izpolnjuje bistvene zahteve Direktive o interoperabilnosti in drugih predpisov, ki izhajajo iz Pogodbe, vendar ne izpolnjuje nekaterih zahtev, ki so določene v ustreznih TSI in/ali je ni mogoče ocenjevati, kakor je navedeno v teh TSI.

Nacionalni varnostni organ (NSA)

„nacionalni organ, ki so mu zaupane naloge v zvezi z varnostjo železnic v skladu z Direktivo [o varnosti] ali kateri koli organ dveh držav, ki sta mu državi članici zaupali te naloge, da se zagotovi enotna varnostna ureditev za specializirano čezmejno infrastrukturo“’ (člen 3(g) Direktive o varnosti)







Priglašeni organ (NoBo)

„organ, ki [je] pooblaščen za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti ali za postopke ES-verifikacije podsistemov“ ([člen 2(j)])

Odprta točka Vsak tehnični vidiki v zvezi z bistvenimi zahtevami, ki ga ni bilo mogoče izrecno zajeti v TSI in jasno opredeliti v prilogi k TSI v skladu s [členom 5(6)].

Začetek obratovanja

„vse dejavnosti, s katerimi se podsistem ali vozilo postavi v stanje načrtovanega delovanja“ ([člen 2(q)])

Dajanje na trg „pomeni, da je proizvod prvič na voljo na trgu Skupnosti“ (člen R1(2) Priloge 1 k Sklepu 768/2008/ES), pri čemer „dostopnost na trgu“ pomeni „vsako dobavo proizvoda za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Skupnosti v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno“ (člen R1(1) Priloge 1 k Sklepu 768/2008/ES)

Projekt v poznejši fazi razvoja

„vsak projekt, katerega načrtovanje/izgradnja je v fazi, kjer je sprememba tehnične specifikacije nesprejemljiva za zadevno državo članico. Ta zadržek je lahko pravnega, pogodbenega, ekonomskega, finančnega, socialnega ali okoljskega značaja in ga je treba ustrezno utemeljiti“ ([člen 2(t)])

Prevoznik v železniškem prometu (RU)

„pomeni katerega koli prevoznika v železniškem prometu, kakor je opredeljeno v Direktivi 2001/14/ES, ali katero koli drugo javno ali zasebno podjetje za prevoz blaga in/ali potnikov po železnici, pri čemer mora ta prevoznik zagotoviti vleko. Izraz zajema tudi prevoznike, ki zagotavljajo samo vleko“ (člen 3 (c) Direktive o varnosti)

Zakonodajno področje

Zahteve glede proizvodov in vsi ukrepi in dejavnosti, ki jih je treba izpolniti, da se preverijo in potrdijo te zahteve, in ki jih zakonito zahteva država ali državni organ.

Obnova „vsako večje obnovitveno delo na podsistemu ali delu podsistema, ki ne spremeni celotnega delovanja podsistema“ ([člen 2(n)])

Posebni primer „pomeni vsak del železniškega sistema, za katerega so v TSI potrebni posebni začasni ali končni ukrepi zaradi geografskih, topografskih ali urbanističnih omejitev ali takih, ki vplivajo na združljivost z obstoječim sistemom. Vključuje lahko zlasti železniške proge in omrežja, ki so ločena od omrežja Skupnosti, nakladalni profil, tirno širino ali razdaljo med tiri in vozila, ki so namenjena izključno lokalni, regionalni ali zgodovinski uporabi, ter vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države“ ([člen 2(l)].

Zamenjava v okviru vzdrževanja

„pomeni vsako nadomestitev komponent pri preventivnem ali korektivnem vzdrževanju z deli, ki imajo enako funkcijo in enako delujejo“ ([člen 2(p)])

Tehnično mnenje (TO)

akt agencije ERA, ki se izda v skladu s členom 2 Uredbe o ERA







Pregled tipa ES-pregled tipa je del postopka ugotavljanja skladnosti, pri katerem priglašeni organ preveri tehnično zasnovo proizvoda in preveri in potrdi, da tehnična zasnova proizvoda izpolnjuje zahteve pravnih instrumentov, ki se uporabljajo zanj.

(Postopek v okviru modulov CB in SB v TSI, predviden tudi v Sklepu Evropskega parlamenta in Sveta 768/2008/ES.)

Nadgradnja „pomeni vsako večjo spremembo podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno obratovanje podsistema“ ([člen 2(m)])

Prostovoljno področje

Zahteve glede proizvodov in vsi ukrepi in dejavnosti, ki jih je treba izpolniti, da se preverijo in potrdijo te zahteve, in ki jih zahteva stranka na podlagi pogodbe, vendar jih ne zahteva država ali državni organ.





Okrajšave

Preglednica 8: Okrajšave

OKRAJŠAVA CELOTNO BESEDILO

AEIF Evropsko združenje za železniško interoperabilnost (Association Européenne pour l’Interopérabilité Ferroviaire)

CCS Vodenje-upravljanje in signalizacija

CEN Evropski odbor za standardizacijo

CENELEC Evropski odbor za usklajevanje elektrotehniških standardov

CR Železnice za konvencionalne hitrosti

SVM Skupna varnostna metoda

DeBo Imenovani organ

ECM Subjekt, odgovoren za vzdrževanje

EEA Evropski gospodarski prostor

EIM Evropski upravljavci infrastrukture

EMC Elektromagnetna združljivost

ENE Energija

EPTTOLA Evropsko združenje najemodajalcev potniških vlakov in ponudnikov vleke

ERA Evropska agencija za železniški promet, imenovana tudi „agencija“

ERADIS Podatkovna zbirka Evropske agencije za železniški promet o interoperabilnosti, podatkovna zbirka o interoperabilnosti in varnosti

ERTMS

Evropski sistem upravljanja železniškega prometa

ESO Evropska organizacija za standardizacijo

ETCS

Evropski sistem za nadzor vlakov

ETSI Evropski institut za telekomunikacijske standarde

EU Evropska unija

GSM-R Globalni sistem za mobilne komunikacije – železnice

HS Železnice za visoke hitrosti







IC Komponenta interoperabilnosti

IEC Mednarodna elektrotehniška komisija

IM Upravljavec infrastrukture

INF Infrastruktura

ISO Mednarodna organizacija za standardizacijo

ISV Vmesna izjava o verifikaciji

LOC&PAS Lokomotive in potniška železniška vozila

MS Država članica EU ali EGP

NB Rail Koordinacijska skupina PrO za železniške proizvode in sisteme

NoBo Priglašeni organ

NSA Nacionalni varnostni organ

PRM Funkcionalno ovirane osebe

UL Uradni list Evropske unije

OPE Vodenje in upravljanje prometa

Q&C Vprašanja in pojasnila

QMS Sistem vodenja kakovosti

RFU Priporočilo za uporabo

RISC Odbor za interoperabilnost in varnost železnice

RST Železniška vozila

RU Prevoznik v železniškem prometu

SRT Varnost v železniških tunelih

TAF Telematske aplikacije za tovorni promet

TAP Telematske aplikacije za potniški promet

TEN-T Vseevropska prometna omrežja







TO Tehnično mnenje

TSI Tehnična specifikacija za interoperabilnost

UIC Mednarodna unija železnic (Union Internationale des Chemins de fer)

UIP Mednarodna unija zasebnih lastnikov vagonov (Union Internationale d’associations de Propriétaires de wagons de particuliers)

UIRR Mednarodna unija cestno-železniških prevoznih podjetij (Union Internationale des opérateurs de transport combiné Rail-Route)

UITP Mednarodno združenje za javni prevoz (Union Internationale des Transports Publics)

UNIFE Združenje evropske železniške industrije (Union des Industries Ferroviaires Européennes)

WAG Tovorni vagoni

Documents

Navodilo za uporabo tehničnih specifikacij za ... · Preglednica 2 Vsebina TSI .....16 Preglednica 3: Področje uporabe TSI in podsistemi.....20 Preglednica 4: Uporaba vsake od TSI