Niko Hudelja

NEMŠKO-SlOvENSKi ZgOdOviNSKi SlOvar

NE

MŠ

KO

-SlO

vE

NS

Ki Z

gO

dO

viN

SK

i SlO

var

Nik

o H

udel

ja

9 789612 375218

ISBN 978-961-237-521-8ISBN 978-961-237-521-8

Niko Hudelja

NEMŠKO-SLOVENSKI ZGODOVINSKI SLOVAR

Ljubljana 2012

NEMŠKO-SLOVENSKI ZGODOVINSKI SLOVAR

Avtor: Niko Hudelja

Recenzenta: Stojan Bračič, Peter Štih

Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2012.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Izdal: Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, Oddelek za zgodovino

Za založbo: Andrej Černe, dekan Filozofske fakultete

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2012

Prva izdaja.

Naklada: 149 izvodov

Cena: 42 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

93/94(038)=112.2=163.6

HUDELJA, Niko Nemško-slovenski zgodovinski slovar / Niko Hudelja. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012

ISBN 978-961-237-521-8

263010304

3Predgovor

Predgovor

Pričujoči Nemško-slovenski zgodovinski slovar je razširjena in popravljena verzija Nemško-slovenskega zgodovinskega glosarja, ki je izšel leta 2010. Delo za slovar sem načrtoval že ob pripravi študijskega pri-ročnika Nemški teksti I za študente zgodovine (prvič izšel leta 1986), ki sem si ga v obdobju, ko sem začel poučevati nemščino na Oddelku za zgodovino, zadal kot prednostno nalogo. Glede na začrtano usmeritev je glosar kot prvi, osnovni korak na tej poti v določenem smislu pomenil slovarsko zasnovano dopolnilo in nadgradnjo predhodnega besedilnega tipa študijskih priročnikov (Nemški teksti I, II in III za študente zgodovine) in tako kot le-ti izhajal iz potrebe, da v okviru lektorata nemškega jezika – ki je zaradi narave zgodovinske znanosti v našem prostoru smiselno uvrščen v študijski program zgodovine na Filozofski fa-kulteti – študentom ponudim ustrezna študijska gradiva.

Že ob pripravi omenjenih priročnikov, ob neštetih prevodih zgodovinskih besedil v nemški jezik ter ob branju zgodovinske strokovne literature sem se nenehno srečeval z zgodovinsko terminologijo. S fra-zeologemi (strokovnega jezika zgodovinske znanosti), za znanstveni diskurz netipičnim besedjem, sem se ukvarjal v svoji magistrski nalogi.

Pri konceptualni zasnovi glosarja – ki je bil zaradi potrebe po najosnovnejšem tovrstnem priročniku za študente nujen, obenem pa naj bi bil v svoji zasnovi odprt tudi za načrtovano poglobljeno razširitev v slovar – sem se soočil s kar nekaj težavami. Že pri presoji glede uvrstitve posamezne besede v geslovnik za glosar, pri opredeljevanju pomenov in sopostavitvi slovenskih ustreznikov sem se moral sprijazniti z dejstvom, da slovenski enojezični razlagalni slovar za področje zgodovine žal še ne obstaja in da strokovno izrazje posle-dično v marsikaterem primeru še ni poenoteno in tudi ne zbrano.

V določeni meri težava izhaja iz bistva zgodovinske znanosti. Ker je v njenem središču človek, njegovo žitje in bitje v preteklosti, je za to znanstveno področje značilna izredna diferenciranost, veliko število po-možnih ved in sorodnih disciplin. Vse to se odraža v jeziku zgodovinske znanosti, kjer je težko začrtati jasno mejo po eni strani med zgodovinsko terminologijo in strokovnimi izrazi politične, sociološke, pravne vede, po drugi strani pa med zgodovinsko terminologijo in splošnim besedjem.

Ob tako obsežnem besediščnem korpusu, kot se izkazuje v raznoterih zgodovinskih razpravah in ar-hivskem gradivu, je seveda potrebno poudariti, da se pričujoči slovar osredotoča na relevantno besedišče preteklih treh stoletij, ob tem pa, sicer v sorazmerno manjši meri, zajema tudi besedišče starejših obdobij, ki je podrobneje upoštevano v posebnih slovarjih za posamezna obdobja oz. ožja strokovna področja, npr. v Lexerjevem slovarju za srednji vek ali v Babnikovem slovarju pravne terminologije.

Pričujoči Nemško-slovenski zgodovinski slovar obsega ok. 20 000 gesel; od tega je več kot 5000 gesel glede na predhodni glosar v slovarju novih, pri geslih, vključenih že v glosar, pa so v slovarju izvedene števil-ne dopolnilne razširitve. Razširitve se nanašajo na vse nivoje slovarske obdelave in se odražajo a) v geslovni-ku – tako z vidika ožje zgodovinske terminologije, terminologije zgodovini sorodnih ved in tudi splošnega besedišča (Mallepost, Nährstand, Sitzgeselle, Tanzkränzchen, Wetterschießen; b) pri pomenskem razdelku – v številnih primerih so registrirani dodatni pomeni in njim odgovarjajoči slovenski ustrezniki (npr. pri ge-slih Nachricht (naznanilo), Wirtschaft (kmetija), Mittel (ceh/združenje/sredina), Verstand (pomen), Niederlage (skladišče)); c) pri dodatnih področnih pojasnilih, ki so za uporabnike v marsikaterem primeru koristna, zlasti zaradi razdrobljenosti podatkov v strokovni literaturi in posledično težji dostopnosti (npr. pri geslih Einquartierung, Macht/bewachnete Macht, Gewerbe, Polizei, Verbrechen) d) pri primerih rabe, kjer so navedeni številni primeri, zlasti s specialnih področij, npr. uradniškega dopisovanja (in Entsprechung, unter Beziehung, über Veranlassung, in/zu urkund dessen, mit/unter Zuziehung).

4 Nemško-slovenski zgodovinski slovar

Glede na tipološko tako raznovrstne in obsežne razširitve je preimenovanje glosarja v sedanji slovar utemeljeno in smiselno. Pri tem je z metodološkega vidika pomembno poudariti, da slovar ohranja vse značilnosti zgradbe geselskega članka, določene že v glosarju in tako kontinuirano vzdržuje temeljno za-snovano slovarsko strukturo, kar po eni strani omogoča lahko primerljivost in preglednost, obenem pa tudi konceptualno odprtost za nadaljnje dopolnjevanje.

Vsem, ki ste mi bili pri pripravi tega slovarja pripravljeni že v stopnji njegovega predhodnega glosarja in tudi sedaj pomagati s koristnimi nasveti, zlasti z dragocenimi specialnimi pojasnili, se iskreno zahvaljujem.

Ljubljana, v septembru 2012

Niko Hudelja

5Kratka predstavitev slovarja

Kratka predstavitev slovarja

V tej kratki predstavitvi želim izpostaviti le najosnovnejše značilnosti slovarja in podatke o njem, ki omogočajo splošen vpogled, obenem pa lahko služijo tudi kot neposredna orientacijska informacija za branje in uporabo slovarja. Gre za tri sklope: sestava geslovnika, zgradba geselskega sestavka in strokovna zgodovinska dela, ki so kot viri t. i. citatnega besedišča v tem slovarju s svojo kratično oznako neposredno razvidna v njem.

Sestava geslovnika

Slovar obsega nad 20.000 gesel.Pri izboru gesel za pričujoči slovar je bilo upoštevano zlasti merilo pogostnosti in relevantnosti posa-

meznih besed, s katerimi se v strokovnih besedilih pri študiju in poklicu srečujejo študenti in diplomanti zgodovine. Izhajajoč iz bistvenih značilnosti zgodovine (kot vede) in njene umeščenosti v okolje humani-stičnih znanosti slovar poleg zgodovinske terminologije vključuje tudi besedje zgodovini sorodnih disciplin ter v določeni meri tudi besedje, pogosto pojavljajoče se zlasti v nekaterih tipih zgodovinskih virov, ki bi ga bodisi zaradi determinologizacije bodisi zaradi širše rabe sploh lahko opredelili že kot splošno. Pomemben sestavni del slovarja so historizmi (npr. Sklave, Magd, Knecht) in arhaizmi (npr. Schulmeister, Hantierung, Sommerfrische) ter besede, ki so v teku času spreminjale svoj pomen – pri teh je v slovarju poleg sedanjega naveden seveda tudi nekdanji pomen (npr. Gelegenheit, Licht, Volk). Slovar vključuje tudi nekatere specifične avstriacizme (npr. Stadl, Professionist, Schematismus). V slovar so uvrščene tudi številne kratice za stranke, organizacije in države ter besedne okrajšave, v Dodatek pa so vključeni specifični zapisi za nekatere mesece, s katerimi se srečamo v zgodovinskih arhivskih listinah, ter izbor osebnih in zemljepisnih imen.

Za besedje, uvrščeno v pričujoči slovar, je – gledano z vidika pomenskih polj – značilna visoka stopnja raznovrstnosti – v loku od ožje strokovne terminologije (npr. za deželnostanovsko organizacijo) preko go-spodarstva (npr. izrazi za rokodelske in obrtne dejavnosti ter industrijske veje, izrazi za rokodelske poklice), kmetijstva (npr. izrazi za kulturne rastline, obdelovalne površine, kmetijska gospodarska poslopja), mero-slovnega sistema (npr. izrazi za stare mere in uteži, večinoma iz obdobja po uvedbi metričnega sistema leta 1871), medicine (npr. izrazi za bolezni (navajane kot vzroki smrti)) pa vse do lastnoimenskih besed (npr. nazivi strank, društev, organizacij).

V zvezi z besednodružinsko celovitostjo velja omeniti, da slovar načeloma ne navaja celotnih besednih družin, prednost daje samostalnikom kot nosilcem terminoloških pomenov.

Gesla so – razen citatnih besed – zapisana v sodobnem nemškem jeziku, skladno s sodobno nemško pravopisno normo, vendar načeloma upoštevajoč normativno stanje, uveljavljeno oz. veljavno pred uvedbo najnovejšega nemškega pravopisa (2006). Slovar ob geselski besedi praviloma ne navaja pisnih različic, ki so obstajale v starejših obdobjih. (Pri nekaterih relevantnih izrazih, ki so kot gesla izjemoma zapisana tudi v starejši obliki, kazalka nato usmerja h geslu z novejšim zapisom.)

Zgradba geselskega članka

Geselski sestavek je sestavljen iz dveh oz. treh razdelkov: a) geselska beseda (ki je v krepkem tisku, če je geselska beseda t. i. citatna beseda, pa v krepkem ležečem tisku), lahko sledi b) pri samostalniku oznaka za spol (m – maskulin/moški spol, f – feminin/ženski spol, n – neutral/srednji spol) in v posameznih primerih

6 Nemško-slovenski zgodovinski slovar

tudi za število (pl – Plural/množina), nato sledi c) pomenski razdelek (v navadnem pokončnem tisku, pri citatnih besedah v navadnem in ležečem tisku) s slovenskimi ustrezniki, ki glede na dvojezični tip slovarja seveda predstavljajo jedro pomenskega razdelka; sledeč načelu čim večje uporabne informativnosti posame-znih gesel, sprejetih v slovar, so v pomenskem razdelku za slovenskimi ustrezniki v posameznih primerih navedeni relevantni primeri rabe, kolokacije, besedne, frazeološke zveze, zveze s funkcijskimi glagoli ipd.

Pri predstavitvi geselske besede slovar opozarja tudi na večpomenskost in na homonimijo, pri čemer so pri večpomenski besedi v pomenskem razdelku posamezni pomeni med seboj ločeni s številkami, medtem ko so homonimi predstavljeni seveda ločeno, kot samostojna gesla (če sta samostalnika oz. če so samostalniki istega gramatikalnega spola, je homonimnost dodatno označena z nadpisano številko takoj za geselsko besedo).

V pomenskem razdelku je za slovenskim ustreznikom v posameznih primerih v oklepaju na desni na-veden dodatni orientacijski podatek, ki je po svoji funkciji lahko a) dodatno pomensko pojasnilo (npr. baka-laureat (akademski naziv)), včasih razlagalnega tipa, razširjeno tudi z določenimi stvarnimi enciklopedičnimi podatki (npr. Hohe Pforte – Visoka Porta (po 1654 oznaka za palačo Velikega vezirja, nato za turško vlado), bo-disi povzetimi bodisi neposredno navedenimi iz arhivskega gradiva, strokovne literature, časopisja itd.), b) pri citatnih besedah navedba vira (oz. oznake zanj – s pripisano številko strani), iz katerega v slovar sprejeta beseda oz. njen predstavljeni pomen izhaja (npr. a(a)srecht – žirovščina (G I. 380, G II. 251)), c) z zvezdico označen starinski oz. zastarel izraz (npr. Anstalt (*naprava)), bodisi č) prav tako z zvezdico označen germa-nizem oz. avstriacizem (npr. Bafel (*pofl)). Namen takšne navedbe nekoč v slovenščini sorazmerno rabljenih izrazov (za potrditev prim. tudi Deutsch-slovenisches Wörterbuch (Matej Cigale, 1860)) je senzibilizirati študente oz. uporabnike tega slovarja za pojav medjezikovnega prevzemanja, danes ob globalizaciji sicer izrazitega na relaciji angleščina – slovenščina, v prejšnjih obdobjih pa v slovenskem jezikovnem prostoru zaradi geografske bližine in zgodovinskih danosti (naša tisočletna vključenost v Habsburško monarhijo in nato Avstro-Ogrsko) potekajočega zlasti na relaciji nemščina – slovenščina.

Poseben slovaropisni tip orientacijskega podatka, navedenega v oklepaju, je slovarska kazalka: označena je s puščico, ki a) največkrat usmerja k sopomenki (npr. Okzident (→ Abendland)), b) napotuje k podpomen-ki (npr. Lähmung (→ Lungenlähmung)), c) pri nekaterih relevantnih izrazih, ki so kot gesla izjemoma zapi-sana tudi v starejši oz. narečni obliki, usmerja h geslu z novejšim zapisom (npr. Kaischler (→ Keuschler)), č) izjemoma lahko opozarja na edninsko obliko (npr. Bergleute (→ Bergmann)), d) – v primeru t. i. funkcijskih glagolov in kolokacij – opozarja na samostalnike, ki nastopajo v zvezi s takšnimi glagoli, in napotuje k njim (npr. treffen (→ Maßnahme)) ali pa e) usmerja h geslu, ki vsebuje širše pomensko pojasnilo (npr. Notkaserne (→ Einquartierung)).

Strokovna zgodovinska dela, ki so kot viri t. i. citatnega besedišča v tem slovarju (s svojo kratično oznako) neposredno razvidna v njem

Kot citatne besede so v slovar vključeni strokovni izrazi iz naslednjih del:1. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev (I. in II.) (Ljubljana, 1970 in 1980) (v slovarju oznaka G)2. Sergij Vilfan: Pravna zgodovina Slovencev (Ljubljana, 1961) (v slovarju oznaka V)3. Priročniki in karte o organizacijski strukturi do 1918/Handbücher und Karten zur Verwaltungsgeschi-

chte bis 1918/Manuali e carte sulle strutture amministrative fino al 1918 (ur. Jože Žontar, Graz-Klagen-furt-Ljubljana-Gorizia-Triest, 1988) (v slovarju oznaka H)

7A

A

à – poAar m orel (pesn.)Aasplatz m mrhovišče a(a)srecht – žirovščina (G I. 380, G II. 251)ab … – od … dalje Abalienation f odtujitevabalienieren – odtujitiAbänderung f sprememba (*premena)Abart f 1. vrsta, zvrst 2. izrodek, spačekAbb. (→ Abbildung) Abbau m 1. zmanjšanje, reduciranje 2. kopanje

rude, kop Abbau von Privilegien – zmanjšanje privilegijev, odprava privilegijev Abbau von Beamten – zmanjšanje števila uradnikov, odpuščanje uradnikov (→ Beamtenabbau)

abberufen – odpoklicati Der Diplomat wurde von seinem Posten abberufen. – Diplomata so odpoklicali. Gott dem Allmächtigen hat gefallen, … aus diesem Leben/in die Ewigkeit/in ein besseres Jenseits abzuberufen. – Bog Vsemogočni je poklical k sebi … (*Bogu vsemogočnemu se je dopadlo/je bilo všeč poklicati k sebi v boljše življenje …)

Abberufung f odpoklicabbestellen – odpovedati/preklicati naročiloabbieten – oklicatiAbbieten n oklicAbbildung f slika, ilustracijaAbbitte f prošnja za odpuščanje

Abbitte leisten/tun – prositi odpuščanjaAbbrandler m pogorelecAbbrandlergabe f pogorelščina (prispevki za

pogorelce)Abbreviatur f okrajšava, kratica, abreviaturaabbringen – 1. odnesti, odpeljati 2. odvrniti,

odvračati 3. odpravitiAbbringung f odprava, odpravljanje Abbruch m 1. rušenje, odstranitev obstoječega

objekta 2. prekinitev 3. škoda (*kvar) Abbruch der diplomatischen Beziehungen – prekinitev diplomatskih odnosov

Abbruch leiden – utrpeti škodo Abbruch tun – prikrajšati (koga) zum Abbruch gereichen – biti v škodo

abbüßen – 1. delati pokoro za, pokoriti se 2. prestati kazen

Abbüßung f 1. pokora 2. prestajanje kazni nach Abbüßung der Strafe – po prestali kazni

abdanken – odpovedati se prestolu, abdicirati Abdankung f odpoved prestolu, abdikacija Abdecker m konjederec (*konjač)Abdikation (→ Abdankung)abdizieren (→ abdanken)abeilend - iztekajočAbend m 1. večer 2. zahod

Heiliger Abend – sveti večer: 24. december am Abend St. Johannis Baptistae – na predvečer Sv. Janeza Krstnika

Abendbrot n večerja Abendessen (→ Abendbrot)Abendland n zahodne dežele, okcidentabendländisch – zahoden, okcidentalenAbendmahl n večerja

Heiliges Abendmahl – 1. Gospodova večerja, zadnja večerja 2. sveto obhajilo Abendmahl unter beiderlei Gestalten (Kelchkommunion) – obhajilo pod obema podobama Abendmahl unter einer Gestalt (Hostienkommunion) – obhajilo pod eno podobo jmdm. das Heilige Abendmahl reichen/spenden – obhajati (koga), deliti (komu) obhajilo, prevídeti (koga)

aber – toda, ampakAberglaube m praznoverjeAberhunderte pl stotine, na stotineAberkennung f odvzem (*odsodba)

Aberkennung der bürgerlichen Ehrenrechte – odvzem državljanskih pravic

Abfahrtsgeld n odpravnina, odhodnina (V 494), odselnina (G II. 250, 348)

Abfall m 1. padanje, odpadanje 2. padec, nagib 3. zmanjšanje, pojemanje, upad 4. odstopanje od (*odpad), ločitev od 5. dohodek 6. odpad, odpadki

abfallen – 1. padati, pasti, odpadati, odpasti 2. spuščati se, nagibati se 3. zmanjšati se, pojemati 4. izneveriti se (komu), odreči se (komu), odvrniti se od (koga) 5. zaslužiti

8 A

abfassen – sestaviti, spisati, zapisatiAbfassung f sestavljanje, pisanjeabfertigen – 1. odpraviti 2. odpremiti 3. poslati

(npr. sla)Abfertigung f 1. odpravnina (*odpravilo) 2.

odprema (pošte) 3. odprava (potnikov)Abfindung f 1. poravnava, pogodba 2. odpravnina,

odškodninaabfordern – 1. terjati 2. pozvati, poklicati (→ Welt,

Zeitlichkeit)Abfuhr f 1. odvoz, odvažanje 2. odvajanje (davkov)

3. zavrnitev 4. poraz (v dvoboju)abführen 1. odpeljati, odvažati 2. odpeljati v zapor

(celico) 3. plačati (dajatev, davek) (*odrajtati, odrajtovati) 4. dokončati pravdo (*dognati pravdo, dovršiti pravdo) 5. nadaljevati s pravdo

Abführmittel n odvajalno sredstvoAbgabe f 1. dajatev, davščina, dača 2. oddajaAbgang m 1. primanjkljaj, pomanjkanje, odsotnost

(*nedostatek, nedostojilo) 2. smrt (*odhod iz sveta) 3. odhod 4. izpis, eksmatrikulacija 5. izločanje 6. prodaja 7. izguba tödlicher Abgang – smrt aus Abgang des Alters – zaradi mladoletnosti (*nedoletnosti) aus Abgang rechtlicher Beweise – zaradi pomanjkanja pravnih dokazov bei Abgang – ob odsotnosti nach Abgang der männlichen Linie – po izumrtju moške linije in Abgang bringen – odpustiti (npr. iz bolnice) in Abgang kommen – 1. umreti 2. zgubiti se

Abgänger m dijak, ki zapusti šolo (zlasti po opravljenem zrelostnem izpitu), absolvent

abgängig – 1. manjkajoč 2. pogrešanAbgangszeugnis n odhodno spričevalo, izstopno

spričevalo ABGB/a.b.G.B. = Allgemeines Bürgerliches

Gesetzbuch n Splošni državljanski zakonikabgeben – 1. oddati, oddajati, podati (→ Erklärung,

Meinung, Schuß, Stimme, Urteil, Zeugnis) 2. odstopiti, predati (→ Geschäft) 3. biti primeren (→ Soldat)

abgeben, sich – 1. ukvarjati se 2. družiti se Abgefallene(r) m odpadnikabgehen – 1. oditi 2. odpeljati se 3. zapustiti šolo 4.

prodajati se, iti v promet 5. odšteti 6. manjkati 7. potekati 8. umreti (→ Tod)

Abgehung f odhod

abgelegen – 1. oddaljen, odročen (→ Ort) 2. odležan (→ Wein)

Abgeordnetenhaus n poslanska zbornica (avstrijskega državnega zbora), spodnji dom (V 439)

Abgeordnete(r) m 1. poslanec 2. odposlanec, delegatabgerückt – pretekliAbgeschiedene f rajnica, pokojnica Abgeschiedene(r) m rajnik, pokojnikabgewichen – pretekli (→ abweichen)Abgott m malik Abgötterei f malikovanjeabhalten – 1. odvračati, odvrniti, zadržati, ovirati 2.

prirediti, organiziratiAbhaltung f 1. ovira, zadržanost 2. izpeljava,

organizacija Abhaltung von Wahlen – izpeljava volitev eine Abhaltung haben – biti zadržan

abhandeln – 1. obravnavati 2. razpravljati 3. pogajati se, zbijati ceno 4. kupiti

Abhandlung f 1. obravnava (*razprava) 2. pogajanje 3. znanstvena razprava, znanstveni članek Abhandlung der Verlassenschaft – zapuščinska obravnava (*razprava zapuščine) Abhandlung eines Vertrags – pogajanje zastran pogodbe

Abhandlungsbehörde f zapuščinska gosposka (*obravnavna gosposka)

Abhandlungsgericht n zapuščinsko sodišče (*obravnavno sodišče)

Abhandlungsinstanz (→ Abhandlungsgericht)Abhang m breg, brežina, obronek, pobočjeabhängen – 1. biti odvisen od 2. viseti abhängig – 1. odvisen 2. viseč, navezan 3. padajoč

(teren) abhängig machen – podvreči (koga)

Abhängigkeit f odvisnost sich in Abhängigkeit befinden – biti odvisen od in Abhängigkeit bleiben – biti odvisen od

abhauen – odsekati (→ Finger, Hand)abhausen – izgubiti posestvo (zaradi

prezadolženosti), propastiabheben – 1. vzdigniti, privzdigniti 2. dvigniti (→

Geld)abhelfen – pomagati (*odpomoči) (→ Übelstand)Abhilfe f pomoč (*odpomoč)

Abhilfe schaffen – odpomoči

9A

abhören – 1. zaslišati 2. prisluškovati 3. izpraševati 4. zdravniško osluškovati organe (zlasti pljuča), avskultirati

Abhörung f 1. zaslišanje 2. prisluškovanje 3. izpraševanje 4. zdravniško osluškovanje organov (zlasti pljuč), avskultacija

Abitur n zrelostni izpit, maturaAbk. (→ Abkürzung)abkarten – snovati, naskrivaj pripravljati Abkaufgeld n odkupnina, odkupni denar (G II. 341,

350) Abkaufgelder – odselnine (G II. 348)

Abkomme m potomec Abkommen n 1. rod, vir, poreklo 2. dogovor,

pogodba, poravnava Münchener Abkommen – Münchenski sporazum (29. 9. 1938) ein Abkommen schließen/treffen – skleniti dogovor (von etwas) sein Abkommen erhalten/haben – prenehati (veljati)

Abkömmling m potomec, potomka Abkunft f izvor, rod, pokolenjeabkürzen – skrajšati (→ Frist)Abkürzung f 1. krajšanje 2. okrajšava, kraticaAblaß m 1. odpustek 2. odtok 3. popustablassen – 1. odpustiti 2. izpustiti 3. znižati (→

Preis) 4. opustiti (→ Klage)Ablassung f popustAblauf m potek, pretek, iztek

nach Ablauf eines Jahres – po poteku enega leta nach Ablauf der Funktionsdauer – po poteku mandata (*opravilne dobe)

ablaufen – 1. izteči, odteči, odtekati 2. poteči, miniti

ableben – umretiAbleben n smrtAbleber m preužitkarAbleberin f preužitkaricaablegen – 1. odložiti, odlagati (→ Akte) 2. izreči

(→ Bekenntnis, Eid, Geständnis, Zeugnis) 3. opustiti 4. opraviti (→ Beichte, Prüfung)

ablehnen – 1. odkloniti, zavrniti 2. izločitiAblehnung f 1. odklonitev, odklanjanje, zavračanje,

zavrnitev 2. izločitev (npr. izvedenca v sodnem procesu) (*odklon)

Ableib m smrt

ableiben – umreti (→ Körper)ableinen – 1. očistiti 2. popraviti, odpraviti napake Ableinung f 1. očiščenje 2. poprava, odprava napak Ableinungseid (→ Reinigungseid)ableit (→ Abfahrtsgeld)ableiten – 1. odvajati 2. preusmeriti 3. izpeljatiablenken – 1. preusmeriti 2. odvrniti pozornostAblenkungsmanöver n odvračanje pozornosti (npr.

sovražnika)ableugnen – 1. tajiti, zanikati 2. odreči, odrekatiAbleugnung f 1. tajenje, zanikanje 2. odrekanje ablösbar – odkupenAblöse (→ Ablösung) ablösen – nadomestiti (koga), naslediti (koga)Ablösung f 1. odkup (G II. 233, 469), rešitev,

odveza 2. ukinitev 3. zamenjava, zamena Ablösung der Dienstbarkeit – odkup služnosti Ablösung der Gerechtsamen – odkup pravic Ablösung der Grundlasten – odkup zemljiških bremen

Ablösungsbetrag f odkupnina (*odkupni znesek)abmachen – dogovoriti se Abmachung f dogovor

die/eine Abmachung treffen – dogovoriti seAbmagerung (→ Abzehrung)Abmahnung f opominabmarken – razmejiti, postaviti mejnikeAbmarkung f razmejitevAbmeldung f odjava (*odglasilo)Abmessung f odmeraAbnahme f 1. odvzem, snemanje, odstranitev 2.

pojemanje, upadanje, zmanjševanje Abnahme des Eides – zaprisega Abnahme von Prüfungen – spraševanje Abnahme finden – iti v promet, prodajati se

Abnegation f zanikanje, tajenjeabnehmen – 1. odvzeti, sneti, odstraniti 2.

pojemati, upadati, zmanjšati se 3. shujšati (→ Eid, Nationale, Prüfung)

Abnehmer m odjemalec, kupec, naročnikAbneigung f nenaklonjenost, odklanjanje

(*mrzkost, odpornost)Abnormität f nepravilnostabolieren – 1. odpraviti, ukiniti, razveljaviti,

abolirati 2. ustaviti (npr. sodni postopek), abolirati 3. odpraviti tlako

10 A

Abolition f 1. odprava, ukinitev, razveljavitev, abolicija 2. ustavitev (npr. sodnega postopka), abolicija 3. odprava tlake, abolicija 4. odprava suženjstva v Ameriki

Abonnement n naročilo (*naročba), abonmaabordnen – odposlati, poslati, delegiratiAbordnung f odposlanstvo, odposlanci, deputacija,

delegacija Abort m stranišče (*straniše, zahod)abrechnen – obračunatiAbrechnung f obračunAbrede f 1. dogovor, sporazum 2. ugovor

Abrede treffen/nehmen – dogovoriti se in Abrede stellen – 1. ugovarjati, oporekati 2. zanikati, tajiti

abreden – dogovoriti se za jmdm. etwas abreden – odrekati (komu kaj) von etwas abreden – odsvetovati

abreichen – 1. dati, dajati 2. podati 3. podeliti, podeljevati 4. doseči

abrichten – uriti, vaditi, učitiAbrichtung f urjenje, vadba, ukAbriegelung f zaporaabrücken – 1. odmakniti 2. odmakniti se 3.

distancirati se 4. kreniti, odrinitiAbrüstung f 1. razorožitev 2. demobilizacijaAbsage f odpoved, odklonitev, zavrnitevabsagen – 1. odpovedati, odkloniti 2. odpovedati

se, odreči se feindlich absagen – proglasiti za sovražnika (→ Feind)

Absatz m 1. prodaja 2. odlaganje 3. odstavekabschaffen – 1. ukiniti, odpraviti 2. odgnati

(*odpraviti)Abschaffung f 1. ukinitev, odprava 2. odgon

Abschaffung aus einem Orte – odgon iz kraja (*odprava iz kraja)

Abscheu f gnusabschieben – izgnati (→ Land, verweisen)Abschiebung f izgonAbschied m 1. slovo, ločitev 2. odpust, odslovitev

3. odpustnica (pri uradnikih ali vojakih) (*doslužnica, odslužno pismo, poslovno pismo) (→ Militärabschied) 4. sklep, razsodba Abschied nehmen – posloviti se, vzeti slovo

Abschiedsbrief m 1. poslovilno pismo 2. odpustnica (pri vojakih) (*doslužni list, odslužni list, odslužnica, doslužnica)

Abschiedspaß (→ Abschiedsbrief) Abschiedsrede f poslovilni govorabschiedzetl – pismeni izkaz (G II. 373)Abschlag m odbitek

in Abschlag bringen – odbiti, odračunati auf Abschlag zahlen – plačati na račun, plačati na odbitek, plačati na dolg

abschlagen – 1. odbiti (→ Feind, Gesuch, Kopf) 2. posekati 3. podreti

abschlägig – odklonilen (→ bescheiden)Abschlagung f odbitje

Abschlagung des Angriffs – odbitje napadaAbschlagzahlung f plačilo na račun, plačilo na

odbitek, plačilo na dolg (→ Abschlag)abschließen – skleniti (→ Vertrag)Abschluß m 1. sklenitev, sklepanje (*sklep) 2.

konec, zaključek zum Abschluß bringen – skleniti, dovršiti zum Abschluß gelangen/kommen – končati se

abschneiden – odrezati (→ Ohr, Zunge) gut abschneiden – odrezati se

Abschnitt m 1. oddelek, razdelek 2. poračun abschreiben – 1. obrabiti, skrhati (pero) 2. prepisati

3. odpisati (→ Schuld, Steuer) 3. izbrisati (→ Grundstück) 4. pisno odpovedati

Abschreibgebühr f prepisninaAbschreibung f 1. odpisovanje, odpis 2.

prepisovanje, prepisAbschrift f 1. prepis 2. izpis

beglaubigte Abschrift – overjen (*poverjen) prepis Abschrift erteilen – izdati prepis Abschrift nehmen – prepisati (spis)

Abschriftgebühr f prepisninaabschriftlich – prepisan, v prepisuabschwören – 1. priseči 2. preklicati absehbar – dogleden Absehen (→ Absicht)abseits – 1. ob strani, posebej 2. na samem absentieren, sich – ne sodelovati, ne udeležiti se Absenz f odsotnost, izostanek, absencaabsetzen – 1. sneti, odložiti, umakniti 2. prodajati,

prodati 3. odstaviti, odpustiti absetzen, sich – umakniti se (skrivoma), popihati joAbsetzung f 1. odlaganje 2. prodaja 3. odstavitevAbsicht f namen

sich mit der Absicht tragen – nameravati

11A

Absolution f 1. oprostitev, osvoboditev (kazni), absolucija 2. odveza (odpuščanje grehov), absolucija

Absolutismus m absolutizem aufgeklärter Absolutismus – razsvetljeni absolutizem

Absolutist m absolutist, diktator Absolutorium n 1. odpustnica, odveznica

2. potrdilo visoke šole o obiskovanju predpisanega števila semestrov in vaj, absolutorij 3. oprostilni izrek, oprostilna sodba

absolvieren – dovršiti, dokončati, absolviratiAbsperrung f zapora, blokada

einsame Absperrung in dunkler Zelle – zaprtje v temnici (→ Strafe/Verschärfung der Strafe)

Absprache f dogovor Absprung m 1. odskok 2. odstopanje, razlikaAbstammung f izvor, rod, pokolenje

ehelicher Abstammung – zakonski (*zakonskega rodu)

Abstand m razdalja, odmik, razmak, distanca mit Abstand … – zdaleč … Abstand halten – držati razdaljo do Abstand nehmen – distancirati se od

abstatten – 1. plačati, povrniti (→ Darlehen, Schuld 2. opraviti (→ Besuch) 3. izraziti (→ Dank) 4. podati (→ Rapport)

Abstattung f 1. plačilo 2. opravaabstehen – odstopiti od, odreči se Abstehung – Abstehung von der Anklage –

odstop od tožbeabsteigen – 1. stopiti s česa, sestopiti 2. izgubiti na

ugledu/na rangu 3. nastaniti seabstellen – 1. odstaviti, odmakniti, odpraviti 2.

napotiti zum Militär abstellen – potrditi za vojaka, asentirati (→ assentieren)

Abstellung f 1. odprava, odstranitev 2. napotitev Abstellung im Aufenthaltsbezirk – odjava (vojaškega obveznika) v okraju njegovega bivališča Abstellung von Mängeln – odprava napak Abstellung zum Militär – potrditev k vojakom (→ Assentierung)

Abstempelung f kolkovanjeAbsterben – nach dem Absterben – po smrtiabstiften – odstaviti (podložnika) (*odsaditi) (→

Freistift, stiften)

Abstiftung f odstavitev (G II. 455), odstranitev podložnika z zemlje (*odsaditev, odsaja, zbendežanje, kant) (→ Freistift, stiften) Abstiftung von Haus und Hof – odstavitev (podložnika) od hiše in posesti (*od pohištva inu grunta)

Abstimmung f 1. glasovanje 2. uskladitev, usklajevanje geheime Abstimmung – tajno glasovanje namentliche Abstimmung – poimensko glasovanje

Abstinenz f 1. vzdržnost, abstinenca 2. nesodelovanje (v političnem življenju), abstinenca

Abstockung f posek, sečnjaabstrafen – kaznovatiAbstrafung f kaznovanjeAbt m opatAbt. (→ Abteilung)Abtei f opatijaAbteilung f 1. delitev, oddelitev, razdelitev 2.

oddelek 3. delÄbtissin f opatinjaAbtrag m 1. plačilo (dolga) 2. škoda

jmdm./einer Sache Abtrag tun – škodovati (komu/čemu)

abtragen – 1. odnesti, odstraniti 2. poplačati 3. ponositi (obleko) 4. porušiti

abträglich – škodljivabtreiben – 1. odgnati, pregnati, odbiti 2. splaviti,

abortiratiAbtreibung f 1. odgon 2. splav, abortus

Abtreibung der Leibesfrucht – splav (*odgnanje telesnega ploda/sadu, odprava spočetka), abortus (→ Fruchtabtreibung) (→ Verbrechen)

Abtrennung f ločitev, razdružitevabtreten – 1. odstopiti 2. prepustitiAbtretung f 1. odstop 2. prepustitev Abtrieb m 1. odgon 2. sečnjaAbtritt m 1. odstop 2. stranišče Abtrünnige(r) m odpadnikabtun – 1. končati, opraviti z 2. odložiti 3. odpraviti

4. opustiti (npr. navado) 5. ubiti (npr. zločinca) 6. zaklati (npr. kokoš)

abwägen – 1. odtehtati 2. preudariti, pretehtati Abwägung f 1. odtehtanje 2. preudarjanje,

pretehtavanje

12 A

abwählen – odstaviti Abwehr f 1. odpor, obramba, bramba 2. odvrnitev,

preprečevanje 3. protiobveščevalna služba, kontrašpijonaža (→ Abwehrdienst) Abwehr der Schweinepest – obramba pred svinjsko kugo

Abwehrdienst m protiobveščevalna služba, kontrašpijonaža

abwehren – 1. obraniti 2. odvrniti, preprečitiabweichen – 1. oddaljiti se od (česa) 2. razlikovati se Abweichung f 1. odstopanje, odklon 2. razlika abweisen – zavrniti, odbiti (→ Bitte, Feind, Gesuch)abweislich – odklonilen (→ Bescheid, bescheiden,

verbescheiden)Abweisung f zavrnitevabwenden – odvrniti, preprečitiAbwendung f odvrnitev, preprečitevabwerten – 1. razvrednotiti, devalvirati 2. zmanjšati

vrednostAbwertung f 1. razvrednotenje, devalvacija 2.

zmanjšanje vrednostiabwesend – odsoten (*nepričujoč)

aus den k. k. Erblanden abwesend sein – bivati izven c. kr. dednih dežel

Abwesende(r) m odsotna oseba, odsotni (*nepričujoči)

Abwesenheit f odsotnostAbzehrung f izhiranost (skupni pojem za različne

bolezni, ki jih je spremljala splošna oslabelost in izhiranost, zlasti sušica, jetika)

Abzug m 1. odbitek, odtegljaj 2. odhodAbzugsgeld (→ Abfahrtsgeld)Abzugsrecht n pravica (protestantskega plemstva)

do odselitveAccept n 1. sprejem, privolitev 2. sprejem menične

obveznosti, akceptacceptabel – sprejemljivAcceptant m prejemnikAcceptanz f privolitev, strinjanje, akceptiranjeAcceptation (→ Acceptanz)acceptieren – 1. sprejeti, akceptirati (→ Wechsel) 2.

strinjati se z, akceptirati Accession f 1. pristop, akcesija 2. pridobitev

(npr. umetniških del), akcesija 3. pristop k že sklenjeni pogodbi, akcesija

Accessist m pripravnik, kandidat, akcesist (*pristopnik, čakavec)

Accessorium n pritiklinaAccidens f naključnost, slučajnost, nebistvena

zadeva (*prigodek) accidental – slučajen accidentell – slučajen, nebistvenAccidentien pl 1. naključnosti, slučajnosti,

nebistvene zadeve 2. postranski prihodki (*postranščina, postranšina)

Accise f užitninski davek, akcizaAcclamation f 1. vzklik 2. glasno odobravanje,

ploskanje, aklamacija, aplavz 3. soglasna izvolitev (s splošnim odobravanjem/ploskanjem), vzklik, aklamacija jmdn. durch Acclamation erwählen – izvoliti (koga) z vzklikom/aklamacijo, izvoliti(koga) soglasno

acclamieren – 1. vzklikati, aklamirati 2. glasno odobravati, ploskati, aklamirati 3. izvoliti (koga) s splošnim odobravanjem/s ploskanjem, izvoliti (koga) soglasno, aklamirati

accomodieren – prilagoditiaccomodieren, sich – 1. prilagoditi se, ravnati se po

2. pogoditi seaccompagnieren – spremljatiaccomplieren – izpolniti Accord m 1. soglasje, skladnost 2. dogovor,

pogodba, akord 3. delo, plačano po učinku, plačilo na akord

Accordarbeit f delo na akordAccordarbeiter m delavec na akord accordieren – 1. poravnati (račune) 2. dovoliti,

dopustiti 3. pogoditi se, skleniti pogodbo, dogovoriti se

Accordlohn m dogovorjena mezda (*mezda po dogovoru)

accreditieren – 1. poveriti, pooblastiti, akreditirati 2. imenovati za predstavnika države (npr. veleposlanika) pri drugi državi, akreditirati

Accrimination f obtožbaaccriminieren – obtožitiAccumulation f kopičenje, povečanje, akumulacijaaccumulieren – kopičiti, povečati, akumuliratiaccurat – 1. natančen, vesten, akuraten 2. prav, ravno accusieren – 1. obtožiti 2. zahtevati, terjatiAcha(t)ztag m god sv. Ahaca: 22. junijAchse f 1. os 2. sile osi (Rim–Berlin–Tokio)

(→ Achsenmächte, Dreimächtepakt)

13A

Achsenmächte pl sile osi (Rim-Berlin-Tokio)Acht1 f izobčenje (→ Bann)

die Acht über jmdn. aussprechen/verhängen – izobčiti (koga) in die Acht erklären/tun – izobčiti in Acht und Bann tun – izobčiti

Acht2 f pozornost Acht geben/haben – paziti außer Acht lassen – ne upoštevati in Acht nehmen – posvečati pozornost, mariti sich in Acht nehmen – paziti se (česa)

Achtelhube f osminska hubaAchtelhübler m osminski kmetachten – 1. spoštovati 2. paziti na ächten – 1. pregnati, izgnati 2. izobčiti, izključitiAchtung f 1. spoštovanje 2. pozornost, pozor

(die) Achtung genießen – uživati ugled jmdm. Achtung zollen – izraziti (komu) spoštovanje

Ächtung f izobčenjeachtungsvoll – s spoštovanjem

Der achtungsvollst Unterzeichnete wagt … – Prespoštljivo podpisani si drzne … (nagovor na začetku dopisa)

Ackerbau m poljedelstvo Ackerbauer m poljedelec Ackerbaugesellschaft f kmetijska družba (G I. 525,

526) Krainische ständische Ackerbaugesellschaft – Kranjska stanovska poljedelska družba (G I. 526)

Ackerbauministerium n poljedelsko ministrstvo Ackerland n njive, orna površina (*oralna zemlja)Ackermesser n raloackern – oratiAckerrain m omejek (nezorani/travnati del med

njivami) Ackerung f oranjeacquirieren – pridobiti, pridobivati, akviriratiAcquisiteur m zbiralec naročil, akviziter (→

Fixum)Acquisition f pridobitev, akvizicijaAcquisitor m pridobitelj, akviziterAcquisitum (→ Acquisition)Acquit n potrdilo (o prejemu)Act-/act- (glej tudi Akt-/akt-)Activa pl pozitivna stran bilance (*imetek) (→

Passiva)

Activität f dejavnost (*dejalnost), aktivnostActivitätsbezüge pl dejavnostni oz. aktivitetni

prejemki (avstrijskih uradnikov) (*dejalnostni prejemki) (→ Rangclassen)

Activitätszulagen pl dejavnostne oz. aktivitetne doklade (avstrijskih uradnikov) (*dejalnostni prikladi) (→ Rangclassen)

Actuar m pisar, zapisovalec, zapisničar, aktuar (nižji pisarniški uslužbenec, npr. sodni aktuar)

actuarisieren – zapisovati actum – zapisanoActus m 1. obravnava 2. proslava 3. pravni poselA. D. = Anno Domini – v letu Gospodovema. D. = außer Dienst – v pokoju, upokojen Adel m 1. plemstvo, plemiški privilegiji 2.

plemstvo, družbeni sloj s plemiškimi privilegiji (→ Amtsadel, Blutsadel, Briefadel, Dienstadel, Feudaladel, Geblütsadel, Geburtsadel, Geistesadel, Geldadel, Landadel, Landesadel, Schwertadel, Stadtadel) 3. plemenitost, žlahtnost alter Adel – staro plemstvo erblicher Adel – dedno plemstvo hoher Adel – visoko plemstvo niederer Adel – nižje plemstvo systemmäßiger Adel – sistemizirano plemstvo (institut sistemiziranega plemstva je leta 1757 uvedla cesarica Marija Terezija; oficirjem, ki so 30 let služili domovini, je omogočila brezplačno povišanje v plemiški stan)

adel(i)g – 1. plemenit 2. plemiški Adelige f plemkinja (*plemenitnica, žlahtnica)Adelige(r) m plemič (*plemenitnik, plemenitaš,

žlahtnik)adeln – povišati v plemiški naziv, poplemenititiAdelsanmaßung f protipravna prilastitev

plemiškega naziva in uporaba plemiških oznak Adelsaufhebung f odprava plemstvaAdelsbeweis m dokaz o plemiškem izvoruAdelsbrief m plemiška listina (*plemeniški list)Adelsdiplom (→ Adelsbrief)Adelserwerb m pridobitev plemiškega stanuAdelsgericht n plemiško sodišče (H 23, 39, 41)Adelsmatrikeln pl plemiške matice (G II. 216)Adelsprädikat n plemiški predikat (»Slavinjski«

v primeru: Josip Ritter Gorup von Slavinjski) (*plemeniški pridevek)

Adelsprobe f preverjanje plemiškega stanuAdelsrang (→ Adelstitel)

14 A

Adelsrecht n plemiško pravoAdelsstand m plemiški stan (*plemeništvo, žlahtni

stan) in den Adelsstand erheben – povišati v plemiški stan

Adelsstanderhöhung f povišanje v plemiški stanAdelstitel m plemiški naziv (enostavno plemstvo:

»von«; druga plemiška stopnja ali viteštvo/Ritterschaft: naziv vitez/Ritter, npr. Josip Ritter Gorup von Slavinjski) (*čin plemeniški)

Adelsverleihung f podelitev plemiškega stanuAdelsverlust m izguba plemiškega stanuAdelsverschweigung f zamolčanje plemiškega

stanuAdelsverzicht m odpoved plemiškemu stanuAdelung f poplemenitenjeAderlaß m puščanje krviAderlässer m puščalec krviadhärieren – 1. prijeti se, sprijeti se 2. pristopiti,

adheriratiAdhäsion f 1. sprijemanje, adhezija 2. pristop,

adhezijaadimplieren – dokončati, dovršiti, izpolnitiAdimplierung f dokončanje, dopolnitev, dovršitev,

izpolnitev Adimplier- und Richtigstellung – dopolnitev in poprava

adjudizieren – prisoditi, s sodbo priznati, adjudicirati

adjungieren – pridružiti, pridatiAdjunkt m pomočnik (*pristav), adjunkt

Adjunkten – pristavi (H 47)adjustieren – 1. uravnati, naravnati, namestiti 2.

urediti, adjustirati (uradne spise, račune) 3. obleči uniformo

Adjustierung f 1. uravnava, naravnava, namestitev 2. ureditev (uradnih spisov, računov) 3. vojaška oprava, uniforma (*ogleštanje)

Adjutant m pribočnik, adjutantAdjutum n podpora, pripomoč, adjutumAdler m orelAdministration f uprava, upraviteljstvo, upravljanje

(*upravništvo, opravilo, oprava, opravljanje, oskerbnija, oskerbovanje), administracija Administrationen (Staatsgüter) – administracije (državna posestva) (H 38)

administrativ – upraven, administrativen

Administrativbehörde f upravno oblastvoAdministrator m oskrbnik, upravitelj, upravnik,

administratoradministrieren – 1. upravljati s (čim),

administrirati 2. podeliti (→ Sakrament)Admiral m admiralAdmiralat n admiralatAdmiration f občudovanjeadmirieren – občudovatiAdmission f 1. sprejem 2. dopustitev, dostop k

(*pripuščenje, pripušenje) ADN = Allgemeiner Deutscher

Nachrichtendienst m Splošna nemška obveščevalna služba

ad notam nehmen – vzeti na znanjeAdnotation f 1. zapis, adnotacija 2. zabeležba,

zaznamba, pripomba, adnotacijaAdnotatum (→ Adnotation)adnotieren – zabeležiti, adnotiratiadoptieren – posvojiti (*posinoviti, posiniti,

vsinoviti, pohčeriti), adoptiratiAdoption f posvojitev (*posinovstvo, pohčerstvo),

adopcijaAdoptiveltern pl posvojitelji, adoptivni staršiAdoptivkaiser m adoptivni cesarAdoptivkind n 1. posvojenec, adoptiranec

2. posvojenka, adoptirankaAdoptivmutter f posvojiteljica (*posinovnica,

posinoviteljica, pohčeriteljica), adoptivna matiAdoptivsohn m posvojenec (*posinovec,

posinjenec), adoptiranecAdoptivtochter f posvojenka (*pohčerjenka,

pohčerjenica), adoptirankaAdoptivvater m posvojitelj (*posinovnik,

posinovitelj, pohčeritelj), adoptivni očeAdoration f čaščenje, oboževanje, adoracijaAdressat m naslovnik, prejemnik (*nadpisovnik,

nadpisovalec), adresatAdreßbuch n imenik, adresar (→ Anzeiger) Adresse f 1. naslov (*nadpis) 2. poslanica,

dopis (*pismo), adresa (→ Dankadresse, Ergebenheitsadresse) 3. spretnost

Ad te levavi – 1. adventna nedelja (→ Advent(s)sonntag)

Adulter m prešuštnikAdultera f prešuštnica

15A

Adulteration f ponarejanje Adulterium n prešuštvo, adulterijAdunation f zbor, zborovanjeadunieren – združiti, zbratiAdvent m predbožični čas, adventAdvent(s)sonntag m adventna nedelja

1. Advent(s)sonntag – 1. adventna nedelja (Ad te levavi) 2. Advent(s)sonntag – 2. adventna nedelja (Populus Sion) 3. Advent(s)sonntag – 3. adventna nedelja (Gaudate) 4. Advent(s)sonntag – 4. adventna nedelja (Rorate)

Advitalitätsrecht n pravica preživelega do dosmrtnega užitka, advitalnostna pravica

Advokat m odvetnik, advokat (*pravdosrednik) Advokaten – odvetniki (H 23, 40, 58, 63)

Advokatenkammer f odvetniška zbornica (H 63)Advokatenliste f seznam odvetnikov (H 58)Advokatenordnung f odvetniški red (H 63)Advokatur f odvetništvo (H 23, 40, 58, 63),

advokatura Advokaturskandidat m odvetniški kandidatAdvokaturssollicitator m vodja odvetniške pisarne,

odvetniški solicitatorAffaire (→ Affäre)Affäre f aferaAffektation f izumetničena prisiljenost, prisiljeno

vedenje, izumetničenost, afektacijaAffektion f 1. čustvena vznemirjenost 2.

naklonjenost, ljubezen 3. obolenje, okužba Affiche f 1. razglas z lepakom 2. lepak, plakataffichieren – 1. razglasiti z lepakom 2. plakatiratiaffigieren (→ affichieren)Affirmation f 1. trditev, afirmacija 2. potrditev,

afirmacijaAfterbestand m podnajem Afterkind n nezakonski otrok, pankrt Afterlehen n sekundarni fevd (G II. 215), podfevdAftermiete f podnajem Aftermieter m podnajemnikAftermietzins m podnajemščinaAfterpacht f podzakupAfterpfand n podzastavaAftersohn m nezakonski sin

AG = Aktiengesellschaft f delniška družbaa. g. (→ allergnädigst-)agassieren – dražiti, razburiti, vznejevoljitiAgathatag m god sv. Agate: 5. februarAgende f 1. delovno področje, agenda 2. delo,

poslovanje 3. delovni dnevnik, vpisnik 4. obredna knjiga, obrednik

Agent m 1. zastopnik, predstavnik (*opravnik), agent 2. sodelavec obveščevalne službe, agent

Agent provocateur m agent-izzivalec, agent-provokator

Agentie f zastopstvo, predstavništvo (*opravništvo, opravilstvo), agencija Agentien (Häfen und Sanität) – agencije (pristanišča in pomorsko zdravstvo) (H 56)

Agentschaft f zastopstvo, predstavništvo (*opravništvo), agencija

Agentur f 1. zastopstvo, predstavništvo (*opravništvo, opravilstvo), agentura 2. tiskovna agencija

Agenturinhaber m lastnik agentureaggravieren – otežiti (→ Umstand)Aggression f 1. napad, agresija 2. napadalnost,

agresivnostAggressionskrieg m napadalna vojnaAggressivität f napadalnost, agresivnostAggressor m napadalec, agresorAgilität f dejavnost, agilnostAgitation f 1. navduševanje, propaganda, agitacija

2. podžiganje, agitacijaAgitator m 1. navduševalec, agitator 2.

podpihovalec, hujskač, agitatorAgnat m sorodnik po moški strani, žlahtnik po

očetovi strani, agnatAgnestag m god sv. Neže: 21. januaragnoszieren – 1. priznati, pripoznati, agnoscirati

2. ugotoviti istovetnost, ugotoviti identiteto, agnoscirati, identificirati 3. oceniti kot, uvrstiti, agnoscirati

Agrarreform f zemljiška reforma, agrarna reforma Agrikultur f kmetijstvo, agrikultura Agrikultursozietäten pl kmetijske družbe (G I. 525)Ägyde f 1. varstvo 2. ščit, egidaA. H./a. h. = Allerhöchst- /allerhöchst- – najvišji

(cesarski) Ahn m 1. prednik 2. praded (→ Ahnherr)ahnden – kaznovati

Niko Hudelja

NEMŠKO-SlOvENSKi ZgOdOviNSKi SlOvar

NE

MŠ

KO

-SlO

vE

NS

Ki Z

gO

dO

viN

SK

i SlO

var

Nik

o H

udel

ja

9 789612 375218

ISBN 978-961-237-521-8ISBN 978-961-237-521-8