Zgodovinski Pregled Konstrukcij

Lara Slivnik Konstrukcije 1 - Zgodovinski pregled razvoja konstrukcij

KONSTRUKCIJE 1

predavanje

ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA KONSTRUKCIJ

[email protected]


ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA KONSTRUKCIJ

kljuni dejavniki v odnosih med arhitekturo in inenirstvom od sredine 19. stoletja do danes: okoli 1800: loitev na dva poklica,

19. stoletje: obdobje hitrega razvoja konstrukcij v elezu, jeklu zaetek 20. stoletja: razvoj konstrukcij v armiranem betonu + pojav moderne in internacionalnega stila, druga polovica 20. stoletja: vkljuevanje konstrukcije v zasnovo arhitekture: arhitekti-inenirji dvoivke

nove tehnologije in novi arhitekturni prototipi sodelovanje kreativni tim nova tektonika

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/ZoisovaPalaca-LJubljana.JPG/800px-ZoisovaPalaca-LJubljana.JPG

S kamnom in opeko so stavbe grajene v klasini tektoniki:

mase so bile skoncentrirane nizko, zidovi so bili na spodnjih etaah zelo debeli,

stavbe so bile visoke maksimalno 4-5 nadstropij, tlorisi pravilnih oblik, simetrini

http://www.visitljubljana.com/file/36525/gruberjevapalaca_01.jpg

Konstrukcija pomembno vpliva na arhitekturo stavbe,zasnova objekta je odvisna od izbire

konstrukcijskega sistema.

Konstrukcijski elementi so bili tlano obremenjeni, nategi in upogibne napetosti so se pojavljali redko.


http://www.tatasteelconstruction.com/file_source/Images/Construction/Architectural%20resource%20guide/Arch_tech_resource_6.jpg

uporaba eleznih veznih elementov, ki so skriti v konstrukciji

L.S.

Pariz, 1758-90: Jacques-Germain Soufflot in

Jean-Baptiste Rondelet: Panton

do tedaj: simetrine oblike tlorisov


http://www.metropolismag.com/Point-of-View/July-2013/A-New-Humanism-Part-24/25_ParisOpera_c-1.jpg

V 19. stoletju so razponi in viine stavb,grajenih iz opeke in lesa,

dosegli svoje naravne meje.

Pojavile so se zahteve po novih materialih in novih tehnologijah.

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dc/Paris_Opera_full_frontal_architecture%2C_May_2009.jpg/270px-Paris_Opera_full_frontal_architecture%2C_May_2009.jpg

Pariz, 1761-75: Charles Garnier:

Opera Paris (Palais Garnier)ena najvejih stavb iz opeke na svetu

arhitektura javnega in poljavnega prostora, inenirstvo: dostopi, akustika, scena, pomoni prostori



RAZVOJ INENIRSTVA OB KONCU 18. IN V ZAETKU 19. STOLETJA

Do obdobja industrijske revolucije izobrazbe inenirja (konstruktorja) ni, arhitekti so redki in se uijo pri mojstrih; oboji so brez institucionaliziranega izobraevanja.

Loitev na dva poklica, zato ustanovijo: Pariz (Francija):

Gradbeno inenirstvo oziroma konstruktorstvo - cole Polytechnique, Politehnika ola, ustanovljena leta 1794,Arhitektura in urejanje mest - cole des Beaux-Arts, ola lepih umetnosti, ustanovljena leta 1806;

London (Anglija):Inenirji ustanovijo svoje prvo neformalno zdruenje, Smeatonian Society of Civil Engineers leta 1771,

preimenujejo ga v Institution of Civil Engineers leta 1818, Arhitekti ustanovijo Royal Institute of British Architects, Kraljevo zdruenje britanskih arhitektov, leta 1837.


INENIRSTVO V 19. STOLETJU

Konstrukcijsko inovativne zgradbe v 19. stoletju nartujejo inenirji, ki imajo tehnino znanje o novih konstrukcijah in o novih materialih.

Gradnja je postala predmet znanstvenega raziskovanja, predvsem so eleli: zmanjevati teo (maso) materialov, ceno gradnje ter hkrati

poveati funkcionalnost, uinkovitost in ekonomiko.

Arhitekti niso prepoznali prednosti novih materialov (kovano elezo, lito elezo, beton ) in monosti, ki so jih ti ponujali.

Arhitektura je bila e vedno v obdobju romantike, neo-klasicizma in eklekticizma


ARHITEKTURA 19. STOLETJA

Do 1800: razmeroma enostavne konstrukcije, simetrini tlorisi, nato: trend vejih razponov in viin.

Novo gradivo ELEZO (kovano elezo, lito elezo, jeklo, nerjavee jeklo)

enostavnost in funkcionalnost; svoboda oblikovanja zahtevneje oblike, barve;

veliki razponi, brez vmesnih stebrov;vitkost konstrukcije, kombiniranje z drugimi gradivi

natannost: naronik, arhitekt, konstruktor, izvajalec; hitra gradnjakonstrukcijski sistem: ravninska ali prostorska palija

(kovienje), vijaenje ali varjenje

http://i17.photobucket.com/albums/b88/dripfed/gallery.jpg

Sistem venadstropne okvirne konstrukcije: William Strutt: tovarna tkanin, Derby, 1792 in Charles Bage: vrvarna, Shrewsbury, 1796.

Togost objekta kot celote je bila zagotovljena z zunanjimi openimi zidovi in diagonalami iz kovanega eleza.

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Ironbridge_6.jpg/800px-Ironbridge_6.jpg

Ironbridge, 1779:prvi most iz litega eleza razpon 30,63 m.

Falls of Schuylkill, Philadelphia,Pennsylvania, 1816:Josiah White & Erskine Hazard: Spider Bridge;

Prva uporaba pletenice najstareji dokumentirani visei most (pletenica!)

Ljubljana, 1867: Johann Hermann: Hradeckega most razpon 33 m


http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4f/Halle_aux_bl%C3%A9s_-_2.gif

prvi dokumentirani primer (1808) delitve dela med arhitektom (Blanger) in inenirjem (Brunet ) Klasini I profil je bil razvit iz profila tranice v zaetku 19. stoletja.

http://vergue.com/media/.demolition-halle-au-ble-1887_s.jpg

Pariz, 1808-1813:Franois-Joseph Blanger in Franois Brunet:

prenova parike itnice Halle au blleseno kupolo, unieno v poaru leta 1802, so nadomestili s kupolo,

ki je imela konstrukcijo iz eleza in polnilo iz bakrenih plo


http://aehistory.files.wordpress.com/2012/10/sainte_genevieve_library1.jpeg

vidna konstrukcija iz litega eleza Vpliv elezne konstrukcije na zasnovo stavb:

tlorisna zasnova je postala fleksibilna, uporaba prostorske okvirne konstrukcije in palija je omogoila,

da stena (oz. zid) postane manj masivna, brez polnila (ve svetlobe in zraka).

novi arhitekturni tipi: knjinice, in rastlinjaki, eleznike postaje ter razstavne dvorane

http://aehistory.files.wordpress.com/2012/10/stgenevieve2.jpeg

Pariz, 1843-50:Henri Labrouste:

knjinica sv. Genovefeprva sodobna javna zgradba (javna knjinica) v Parizu

prva zgradba v Parizu, kjer uporabijo prefabricirane nosilce dve nadstropji,

tloris doline 85 m in irine 21 m


Mattie, E.: Worlds Fairs, 1998, p. 16

London, 1851: Joseph Paxton, Charles Fox: Kristalna palaaPopolnoma zastekljena elezna konstrukcija

osnovni modul (raster) 24 evljev 7,3 metra; osnova je pravokotna steklena ploa, dolga 8 evljev 2,77 metra;

dolina: 563,3 metra, irina: 124,4 metra in viina 32,9 metra;utre pot jeklenim okvirnim konstrukcijam 20. stoletja


Kohlmaier,G., Sartory,B.: Das Glashaus:ein Bautypus des 19. Jahrhunderts. 1988, p. 420

standardni prefabricirani elementi - prerez3300 stebrov iz litega eleza,

2150 nosilcev iz litega in kovanega eleza, 372 lesenih strenih nosilcev in preko 293 600 steklenih plo;

testiranje konstrukcije

1 teden za nartovanje (z detajli) in 4 mesece za gradnjo. izkop 30.7.1850 gradbena dela dokonana 1.1.1851

McKean, J.: Crystal Palace, 1994, p. 10

London, 1851: Joseph Paxton, Charles Fox: Kristalna palaa

tedaj najveja zgradba iz litega eleza in stekla problematika spojev: kovienje, kasneje vijaenje, nato varjenje

diagonalni elementi (zavetrovanje);potreba po horizontalni togosti stavb: povezava med konstrukcijo in polnilom


http://www.victorianweb.org/history/1851/9.jpg

prerez dela konstrukcije prefabrikacija elementov izdelava prefabriciranih (v tovarni izdelani) nosilcev Razvoj lahkih kovinskih palinih konstrukcij,

Uporaba novih materialov (elezo, kasneje armirani beton in jeklo), ki so omogoali napredne konstrukcijske reitve, Oblike zgradb so postale prilagojene funkciji in

podrejene konstrukciji, ki je bila odvisna od materiala

http://aehistory.files.wordpress.com/2012/10/21.jpg

prefabricirana konstrukcija,

predhodnik nebotinikov 20 let pred nebotiniki iz Chicaga (Chicago school)

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/2b/Oriel_chambers.jpg

Liverpool, Anglija, 1864:Peter Ellis:

Oriel Chambersprva obeena fasada s kovinsko konstrukcijo

5 nadstropij, 4.000 m2


http://content.lib.washington.edu/cgi-bin/showfile.exe?CISOROOT=/buildings&CISOPTR=9666

opena fasadaskeletna okvirna konstrukcija iz eleza

http://files3.structurae.de/files/photos/64/noisiel/noisiel_chocolaterie_menier_usine_hydraulique_1.jpg

Noisiel pri Parizu, 1872:Jules Saulnier:

Menier Chocolate Factory


http://24.media.tumblr.com/tumblr_ljmpcbAibF1qe0nlvo1_500.jpg

konstrukcija iz kovanega eleza - tipini tlorishttp://lynnbecker.com/repeat/jenney/leiter.jpg

Chicago, 1878-79:William Le Baron Jenney:

First Leiter Building


http://marquette.macfound.org/images/uploads/140_entire.jpg

prva jeklena okvirna prostorska konstrukcijajekleni okvirja kot glavni konstrukcijski sistem, polnilo je iz terakote

konstrukcija je jasno poudarjena na fasadi

stavbe so postale bistveno vije (nebotiniki)pojav novih, enostavnih oblik v arhitekturi

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/38/Home_Insurance_Building.JPG

Chicago, 1883-85:William Le Baron Jenney: Home Insurance Building


http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/90/2006-03-30_2240x1680_chicago_school_windows.jpg/220px-2006-03-30_2240x1680_chicago_school_windows.jpg

Chicago window (ikako okno): zasteklitev iz treh delov, bistveni je srednji del, ki je veji in se ne odpira,

stranska dva sta drsnapogoj za nastanek okna je (okvirna) konstrukcija

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/38/Home_Insurance_Building.JPG

Chicago school (ikaka ola): Chicago school (ikaka ola):

Henry Hobson Richardson, Dankmar Adler, Burnham and Root, Louis Sullivan

Frank Lloyd Wright

konec omejitev pri gradnji v viino


Durant S.: Palais des Machines. Ferdinand Dutert, 1994, p. 9

pogled med gradnjo konstrukcija: prostorski palini nosilci

7300 ton preienega eleza (izboljana natezna trdnost)28.1.1887 - 31.3.1888;

tlorisna povrina 130 130 metrov;viina 58 (1. etaa), 116 (2. etaa), 277 (3. etaa);

celotna viina 300 metrov; danes 324 metrovuporabijo 2.5 milijona zakovic

toleranca 0.1 mm

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c8/Eiffel_tower_at_Exposition_Universelle%2C_Paris%2C_1889.jpg/800px-Eiffel_tower_at_Exposition_Universelle%2C_Paris%2C_1889.jpg

Pariz, 1887-89:Gustave Eiffel:

arhitekt Sauvestre, inenirja Koechlin & Nouguier: Eifflov stolp

francoski inenir in arhitekt, meteorolog in aerodinamikas industrijskega napredka

1865 => mostovi in postaje za francoske eleznice, Peru,ile,Mehika, Vietnam, most preko reke Douro, Porto, viadukt Garabit, Kip Svobode


http://baugeschichte.a.tu-berlin.de/owl/19.Jahrhundert/Paris_Galeriedesmachines/Paris_Galeriedesmachines_03.jpg

veliki razponijeklena konstrukcija, prekrita s steklom;

20 lonih nosilcev trolenski lok;

razpon 115 metrov, dolina 429 metrov, viina 45 metrov.

http://baugeschichte.a.tu-berlin.de/owl/19.Jahrhundert/Paris_Galeriedesmachines/Paris_Galeriedesmachines_01.jpg

Pariz, 1887-89:F. Dutert, V. Contamin: Galrie des Machines

trilenski okvir (lok)lepo vidne lenkaste podpore (statino doloena konstrukcija)


http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/de/Membrane_Roof_and_Tensile_Lattice_Shell_of_Shukhov_Rotunda_1895.jpg/800px-Membrane_Roof_and_Tensile_Lattice_Shell_of_Shukhov_Rotunda_1895.jpg

prva membranska streha innatezna jeklena konstrukcija

1877 => inovativni inenir - konstruktor: zgradbe, ladje, naftna industrija; 1896: 8 tankih lupinastih konstrukcij, vse-ruska razstava, Nini Novgorod,

1894: GUM, Moskva (+ Aleksander Pomerancev); + prekriva druge nakupovalne galerije;

1922. stolp uhov , Moskva; + 200 drugih hiperboloidnih stolpov;sodeluje s konstruktivisti (Konstantin Melnikov)

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/9b/Rotunda_by_Vladimir_Shukhov_Nizhny_Novgorod_1896.jpg

Nini Novgorod, 1896:Vladimir uhov (Shukhov):

Rotunda na vse-ruski razstavi leta 1896 Ruski inenir, znanstvenik in arhitekt, inovator v uporabi novih konstrukcij

dvojno ukrivljene konstrukcije: hiperboloid, tanke lupinaste konstrukcije, natezne konstrukcije, mree




Novo gradivo BETON (elezobeton, armirani beton, prednapeti beton) Beton je meanica gramoza in vode, cement kot vezivo.

Suenje betona 28 dni, dosee veliko trdnost in trdoto, dobre tlane lastnosti in slabe natezne.

Prvi testi betonskih meanic: inenir Loudon (1792); Prva uporaba armiranega betona: F. Coignet (1861);

Splona uporaba in patent: J. Monier (1868)



Novo gradivo ARMIRANI BETON

Sodelovaje med arhitektom in statikom: optimalna in celovita reitev konstrukcije.Natannost pri nartovanju in pri gradnji: projektantsko znanje, natannost izvajalcev.

Joseph-Louis Lambot: patentira fero-cement (1855): oln - prva armiranobetonska konstrukcijaJoseph Monier, vrtnar: patent armature v betonu (1867): korita in lonci za roe(1879) nosilce iz kovanega eleza zaitijo z betonom (odporno proti poaru)

Franois Hennebique: prvi patent armiranobetonske okvirne konstrukcije (1892)Anatole de Baudot: prvi arhitekt, ki gradi z betonom: glise Saint-Jean de Montmartre (1894-1904)

Prvi standard za armirani beton napiejo v Franciji leta 1906

http://aehistory.files.wordpress.com/1853/10/capture.png

betonu doda palice iz eleza (jekla)

preizkus: zgradi hio, ki stoji e danes izbolja natezno trdnost in duktilnost;

http://aehistory.files.wordpress.com/2012/10/coignet1.jpg

Saint-Denis, Pariz, 1853:Francois Coignet:

prva hia iz armiranega betona

nearmirani beton ima nizko natezno trdnost (pokanje betona) in duktilnost


http://aehistory.files.wordpress.com/2012/10/hennebique-system1.gif

Hennebiqueov sistem ojaanja betona

beton ni odporen na natezne sile, zato:armiranje z jeklenimi palicami, ki so v spodnjem delu betonske ploe.

1892 patent armiranobetonske okvirne konstrukcije: Bton Arm1892 1902 naredijo preko 7000 konstrukcij z Hennebiqujevim sistemom:

zgradbe, mostovi, vodni stolpi,

http://aehistory.files.wordpress.com/2012/10/reinforced-concrete-11.jpg

Francija, Belgija, vica 1892:Francois Hennebique: patent: armirani beton

Hennebique - francoski inenir in graditelj, lastnik patenta in pionir v uporabi armiranega betona


http://www.arthistory.upenn.edu/spr01/282/w4c1i08.jpg

armiranobetonska okvirna konstrukcijaAuguste Perret je prvi arhitekt, ki izkoristi prednosti gradnje

v armiranem betonu: - fleksibilnost tlorisne zasnove,

- fasade v klasinem pomenu ni ve, - estetika (arhitektura) izhaja iz konstrukcijske logike

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9b/Theatre-des-champs-elysees-.jpg/724px-Theatre-des-champs-elysees-.jpg

Pariz, 1913:Auguste Perret,

sistem Hennebique: Thtre des Champs-lyses


http://aehistory.files.wordpress.com/2012/10/warehouse2.png

Robert Maillart - inenir mostovi in gobaste ploe

gobasta ploa: steber in stropna ploa povezana z armaturo obteba se prenaa preko armature

Maillart spremeni gradnjo mostov: estetika in inenirstvo.

http://aehistory.files.wordpress.com/2012/10/warehouse1.png

Zurich, vica, 1910:Robert Maillart:

skladie Giesshubelgobasti steber iz armiranega betona


http://www.breslau-wroclaw.de/wb/media/familienforschung/zeggert/orgel_jahrhunderthalle.jpg

armiranobetonska konstrukcijapremer 69 metrov, viina 42 metrov

streha iz jekla in stekla

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/78/Wroclaw_Hala_Ludowa_Breslau_Jahrhunderthalle.jpg

Wroclaw, 1911-13:Max Berg:

Jahrhunderthalle


http://www.strabrecht.nl/sectie/ckv/09/Arch1920/Corbursier/01.03_Le_Corbusier,_Pavillon_de_L'Esprit_Nouveau_op_Expo_1924_Parijs_exterieur.jpg

Pariz, 1925:Le Corbusier: paviljon l'Esprit Nouveau

5 tok moderne arhitekture: piloti (elezobetonski skelet)

vrt na strehi (ravna streha z strenim vrtom)svobodni tloris (predelne stene neodvisne od tlorisa)

vzdolno okno (velika vzdolna okna)svobodna fasada (nosilni stebri umaknjeni za fasadni pla - svobodna fasada)

http://www.oxfordreference.com/doc/10.1093/acref/9780198606789.001.0001/acref_9780198606789_graphic_105-full.jpg

Pariz, 1914-15:Le Corbusier: hia Dom-Ino

Le Corbusier patentira preprosto AB konstrukcijo, ki je doloatalastnost materiala in konstrukcijska logika.

Beton in konstrukcijski sistem predstavljata glavni element arhitekturne estetike.

Pojav problema horizontalne togosti in odpornosti mehka etaa!


http://www.efreyssinet-association.com/oeuvre/images/thumbnails/O2_t_orly1.jpg

betonska lupinasta konstrukcijaviina 86 m, razpon 75 m dolina 144 m

http://media-1.web.britannica.com/eb-media/07/24607-004-DB0D5ED5.jpg

Orly pri Parizu, 1921-23:Eugne Freyssinet:

letalski hangarji


http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/08/1312860849-image-9.gif

samostojea tanka betonska lupina hiperbolini paraboloid in konoide;

najveji tloris ob najmanji uporabi materiala;tlane jeklene cevi in jeklene vrvi ter

prednapete betonske ploe debeline 5 cm

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Expo58_building_Philips.jpg/672px-Expo58_building_Philips.jpg

Bruselj, 1958:Le Corbusier:

paviljon Philips



ZAETEK DVAJSETEGA STOLETJA: ART NOUVEAU, SECESIJA, JUGENDSTIL

ARHITEKTI KOT PROTOMODERNISTIUporaba novih materialov je bila skrita pod bogato dekoracijo ob klasinem pristopu k oblikovanju

arhitekture. tienne-Louis Boulle (1728-1799) Eugne Viollet-le-Duc (1814-1879)

Antoni Gaud (1852-1926) Louis Sullivan (1856-1924)

Hendrik Petrus Berlage (1856-1934) Auguste Perret (1874-1954)

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/Maqueta_funicular.jpg/640px-Maqueta_funicular.jpg

intuitivno inenirstvo- analitini in prostorski (3D) pristop k konstrukcijski zasnovi

- doloanje oblik konstrukcije z verinimi modeli - organski oblike

5254425fe8e44e67bf000659_ad-classics-la-sagrada-familia-antoni-gaudi_1925_c-_f010200071_2-530x715.jpg

Barcelona, 1883:Antoni Gaud:

Sagrada Familia, Colnia Gell, Antoni Gaud (1852-1926) intuitivno inenirstvo: zidane stavbe

navdih najde v naravi zapletene geometrijske oblike: stoec, vijanica, verinica, hiperbolini paraboloid.

vijanica = svetloba; verinica = obok

KiD - Konstruranje in dimenzioniranje Pregled pomembnih konstrukcij skozi zgodovino


ARHITEKTI KOT INENIRJI, INENIRJI KOT ARHITEKTI

Piere Luigi Nervi (1891-1979) Ove Arup (1895-1988)

Eduardo Torroja (1899-1961) Flix Candela (1910-1997)

Frei Otto (1925-)

Moderna je uvedla nove principe v arhitekturi. Konstrukcija je postala glavni koncept v arhitekturi in izraz arhitekturnega jezika.

Arhitekt je potreboval podporo v zanju gradbenega inenirja Konstrukcijska estetika in logika je postala (zopet!) temelj arhitekture

https://ztohag.bay.livefilestore.com/y1m1yqp4a5gViKunYQcQNVo2s0l2EUslKE4EcqgvdcBTHRShXu7hoSEEhWEyfCdIYaFVYUwqrJfxgxjwOvv7AAIiNzN9tU8pvpz7amibP-ZLHYXoDIZunh4WLoQ76BAERxyvCUgH-

taU5gk0U9TsOGybA/ProyectoZarzuela76-1.jpg

uporablja jeklo, beton.nove oblike: hiperboloid

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7b/Hip%C3%B3dromo_de_la_Zarzuela-1.JPG/800px-Hip%C3%B3dromo_de_la_Zarzuela-1.JPG

Madrid, 1936:Carlos Arniches, Martn Dominguez,

Eduardo Torroja: hipodrom Zarzuela

panski konstruktor, pionir betonskih lupinastih konstrukcij


http://data.greatbuildings.com/gbc/drawings/Restaurant_Shell_Axon.jpghttp://aehistory.files.wordpress.com/2012/10/loceanographic2.png

hiperbolini paraboloidi smisel za opisno geometrijo in tridimenzionalno predstavljivost

preko 300 zgrajenih del, 900 projektov, veinoma tanke lupine iz armiranega betona, hiperbolini paraboloidi

tanka lupinasta konstrukcija

http://2.bp.blogspot.com/_kwrW4oXvBvw/S_2_Va15Y3I/AAAAAAAAAHE/lIc3of374EM/s320/cand_HyparManantiales.jpg

Xochimilco, 1958:Flix Candela:

Los Manantialespanski arhitekt, konstrukcijski inovator lupinastih konstrukcij v betonu

1936 => republikanec, poveljnik inenirskega oddelka; 1939=> v Mehiko 1950-65 preizkua lupinaste konstrukcije

armirani beton v lupinastih konstrukcijah za kupole (ni nateznih napetosti)


http://workbreaktravel.com/wp-content/uploads/2011/12/Palazzo-dello-Sport-Interior-Rome-Italy.jpg

betonska konstrukcija 1923 letalski hangarji

1940 => preskusi z armiranem betonu, predvsem tovarnike hale; preprosta geometrija in prefabrikacija

1949 razstavie, Torino; 1950 Pirelli Tower, Milano (+ Gio Ponti); 1956 Palazzo dello sport EUR, Rim (+ Marcello Piacentini);

1958 Palazzetto dello sport, Rim; 1961 Palazzo del Lavoro, Torino; 1961 Palazzetto dello sport Torino

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/it/thumb/0/0e/Palazzetto_dello_Sport_Roma.jpg/800px-Palazzetto_dello_Sport_Roma.jpg

Rim, 1958-60:Annibale Vitellozzi,Pier Luigi Nervi:

Palazzetto dello Sportitalijanski inenir in arhitekt, inovator v uporabi armiranega betona

pionir lupinaste konstrukcije


Addis, B.: Building: 3000 Years of Design Engineering and Construction, 2007, p. 552

raunalnika analiza konstrukcije,uporaba prefabriciranega betona in betonskih plo

modeli konstrukcije

1932 arhitekt; skupina arhitektov Tecton, Arup je konstruktor: 1933 prostor za pingvine, ZOO, London,

1938 ustanovi Arup & Arup: bunkerji v Angliji med WW21946 Arup and Partners; 1963 Arup Associates; 1970 Ove Arup & Partners;

danes znani kot Arup

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/38/Sydney_opera_house_side_view.jpg/800px-Sydney_opera_house_side_view.jpg

Sydney, 1960-73:Jrn Utzon,

Ove Arup & Partners:operna hia v Sydneyu

angleko - danski inenir in arhitekt, ustanovitelj mednarodnega podjetja ARUP za raunanje statike

EDMUND HAPPOLD, MIKE GLOVER, CECIL BALMOND


http://put.edidomus.it/domus/binaries/imagedata/big_353149_7915_293.jpg

geodezina kupolaogrodje iz nerjaveega jekla, enakostranini trikotniki; 77 m, h 62 m, opna iz prozornih akrilnih plo;

hitro sestavljanje in razstavljanje;

http://www.sciencephoto.com/image/357560/530wm/T8350123-Buckminster_Fuller_s_geodesic_dome_at_EXPO_67-SPL.jpg

Montreal, 1967:Richard Buckminster Fuller: Paviljon ZDA na EXPO 67


http://put.edidomus.it/domus/binaries/imagedata/big_353149_1565_556.jpg

vrvna strehavrvne mree na navpinih ali nagnjenih tlanih jamborih.

http://faculty.ksu.edu.sa/71200/pic15/_w/German%20Pavilion,%20Expo%20%2767_jpg.jpg

Montreal, 1965-67:Rolf Gutbrod,

Frei Otto: Nemki paviljon, EXPO '67


http://files2.structurae.de/files/photos/1/20110315/dsc01699.jpg

nemki arhitekt in konstruktor, inovator v uporabi membranskih otorov sedlastih oblik

1950 obie ZDA: E. Mendelsohn, L.Mies van der Rohe, R. Neutra, F.L.Wright. 1954 => prvi otor za glasbeni paviljon, Kassel

svetovna avtoriteta na podroju lahkih nateznih in membranskih konstrukcijarhitekturni eksperimenti

1958=> pouuje v ZDA z R.Buckminster Fuller1964 => intitut za lahke konstrukcije, Stuttgart

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/Olympiastadion_Muenchen.jpg/800px-Olympiastadion_Muenchen.jpg

Mnchen, 1970-72:Gnther Behnisch,

Frei Otto: Olimpijski stadion



NOVI ARHITEKTURNI PROTOTIPI, NOVE TEHNOLOGIJE, FUZIJA ARHITEKTURE IN KONSTRUKCIJSKE OSNOVE

Renzo Piano (1937-) Toyo Ito (1941-)

Cecil Balmond (1943-) Santiago Calatrava (1951-)

Konstrukcijske zahteve in omejitve so ustvarjalni izziv za arhitekta.

Konstrukcijski sistem je mono izkoristiti kot arhitekturni izraz, konstrukcijsko logiko pa uporabiti kot glavni princip arhitekture.

http://www.arch.mcgill.ca/prof/sijpkes/Downloads/EXPO70_OSAKA__KOYGO__FUJI_G_PD01.jpg

pnevmatina konstrukcija

membrana, ki je prednapeta samo z notranjim pritiskom;ukrivljene cevi iz plastine opne, napihnjene z zrakom;

50 m

Osaka, 1970: J. Murata, M. Kavagui:

Paviljon Fuji na svetovni razstavi EXPO 70


https://www.ctbuh.org/Portals/0/High-rise%20Resources/Featured%20Tall/2011/JHC/JHC_4.jpg

sistem jeklene konstrukcije:zunanja konstrukcija: dvojna cevasta palina konstrukcija

okvir z ozkimi polji

Fazlur Khan nebotinik Sears Tower

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4d/John_Hancock_Center_2.jpg

Chicago, 1965-70:Skidmore, Owings and Merrill (SOM),

Fazlur Rahman Khan: John Hancock Center


http://photos1.blogger.com/hello/255/10630/640/IMG_0911.jpg

jeklena megastruktura, talne ploe iz armiranega betona

konstrukcija odmaknjena od tlorisa.

Barvna shema intalacij: vodovod zelen, klima modra,

elektrine intalacije rumene, vertikalne komunikacije rdee.


Pariz, 1971-77:Renzo Piano, Richard Rogers,

Arup: Center Georges Pompidou


http://www.greatbuildings.com/gbc/images/cid_hksb_005.jpg

zunanja konstrukcija:zunanje jekleno palije

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/38/HK_HSBC_Main_Building_2008.jpg

Hong Kong, 1988:Norman Foster and Partners,

Ove Arup & Partners: HSBC Main Building

britanski arhitekt1963 ustanovi Team 4 (+ Richard Rogers)

1967 sodelovanje: Richard Buckminster Fuller


http://fds.oup.com/www.oup.co.uk/images/oxed/children/yoes/industry/dome.jpg

z jambori podprta vrvna konstrukcijaPTFE membrana, steklena vlakna

obseg 365 m, premer 116 m;viina 50 m, stebri 100 m

1957 => Alvar Aalto, Ove Arup (Sydnyska opera, center Pompidou, ), Frei Otto 1976 => ustanovi BURO HAPPOLD

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d5/Millennium_Dome_1.jpg/800px-Millennium_Dome_1.jpg

London, 1997-99:Richard Rogers,Buro Happold:

Millennium DomeEDMUND HAPPOLD je bil angleki inenir,

ustanovitelj uspenega mednarodnega podjetja za raunanje statike; zanimajo ga lahke konstrukcije, natezno obremenjene konstrukcije in

z zrakom napolnjene konstrukcije


http://www.e-architect.co.uk/images/jpgs/spain/city_arts_sciences_pzd0709_17.jpg

tudije iz sveta narave in lovekega telesa prenese v arhitekturo kiparstvo konstrukcijo

1985 => mostovi in eleznike postaje1992 most Alamillo, Sevilja; 1992 komunikacijski stolp Montjuic, Barcelona;

1998 postaja Oriente, Lizbona;2001 Milwaukee Art Museum (MAM), Wisconsin, ZDA;

2003 Avditorij, Tenerife, Kanarski otoki; 2004 Olimpijski portni kompleks, Atene; 2006 Turning Torso, Malm, vedska;

2009 eleznika postaja Lige-Guillemins


Valencia, 1996-2005:Santiago Calatrava:

Mesto umetnosti in znanosti

panski arhitekt, kipar in inenir, nova, organska prostorska palija

panska tradicija spajanja konstrukcije z arhitekturo (A. Gaudi, Flix Candela)


https://encrypted-tbn1.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcSSkw4fjcWuryANp_kAqCD7QbEEP0PSjJuO3W0vLoZXWVOWgKgL

konstrukcija iz papirjaukrivljena lupina, 72 35 m;

leseni nosilci, povezani z mreo iz kartonskih cevi;streha: ognjevaren, vodoodporen in prosojen papir;

http://www.makmax.com/imgs/lrg/eu_59.jpg

Hannover, 1998-2000:igeru Ban in Frei Otto,

Buro Happold: japonski paviljon na EXPO 2000


http://i29.tinypic.com/9tjqyf.png

napihljiva fasada, narejena iz ETFE folije prozorna folija, fasada spreminja barve

konzolna palina streha

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/12/M%C3%BCnchen_-_Allianz-Arena_%28Luftbild%29.jpg

Mnchen, 2005:Herzog & de Meuron,Ove Arup & Partners:

Allianz Arena


http://www.wallpaper.com/galleryimages/17053389/gallery/05-Venice-Archi-Biennale-sergio-biennale-12.jpghttp://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Hungerburgbahn-Bergstation.JPG/800px-Hungerburgbahn-Bergstation.JPG

Innsbruck, 2007:Zaha Hadid:

Hungerburgbahn


http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/69/Beijingskyscraperpic5.jpg/220px-Beijingskyscraperpic5.jpg

Peking, 2008:Rem Koolhaas, Cecil Balmond:

China Central Television Headquarters

http://media-cache-ec0.pinimg.com/736x/ba/1a/5d/ba1a5d271b120afdbabeecb410a5b78c.jpghttp://www.thearchitect.lk/wp-content/uploads/2010/10/B8.jpg

London, 2002:Toyo Ito, Cecil Balmond:

Serpentine Pavilion 2002


http://www.idesignarch.com/wp-content/uploads/Apple-Store-Fifth-Avenue_5.jpg

konstrukcijsko steklo

laminirana tehnologija: ve plasti stekla

http://aehistory.files.wordpress.com/2006/10/apple-store-fifth-avenue_1.jpg

New York City, 2006:Bohlin Cywinski Jackson:

Apple Store


http://aehistory.files.wordpress.com/2012/10/met-par-2.jpg

5.000 m2, viina 26 m

kompleksna geometrija;stanovanja, bari in restavracijearheologija: stari Rim in Mavri

betonski temelji; les in jeklo, vezana s poliuretansko smolo,

odporno na temperaturo

http://aehistory.files.wordpress.com/2012/10/met-par-1.jpg

Sevilja, 2005-2011:Jrgen Mayer-Hermann Architects:

Metropol Parasol

inovacija v leseni gradnji



FUZIJA ARHITEKTURE IN KONSTRUKCIJSKE OSNOVE

PREDNOSTI

prisotnost tehnologije in vpeljava znanstvenih dosekov, funkcionalnost in fleksibilnost

3D prostorske konstrukcije s kompleksnim vesmernim raznosom obtebe, poveana uporaba tehnoloko izboljanih in novih materialov (lepljen les, visokovredno jeklo,

prednapeti in mikroarmirani beton, karbonski trakovi, steklo izboljane trdnosti, aluminij, plastika s steklenimi vlakni, kevlar).,

uporaba CAD in drugih orodij informacijske tehnologije,


FUZIJA ARHITEKTURE IN KONSTRUKCIJSKE OSNOVE

SLABOSTI

kratki roki specializacija podroij (komunikacija, organizacija in monosti za neusklajenosti in napake),

konnemu izvajalcu brez nadzora prepueni mnogi konstrukcijski in drugi detajli,edalje manje poznavanje irega strokovnega podroja, tehnolokih reitev in

materialov, ki jih obvladuje in uporablja povpreen inenir,


ARHITEKTURA V KONTEKSTU KONSTRUKCIJSKIH ZAKONITOSTI

Ustrezen in preko kreativne arhitekturne transformacije argumentiran odziv arhitekta na obremenitve.

Posledica posebnega pristopa k arhitekturnemu oblikovanju, ki rpa vir inspiracije iz logike konstrukcij samo konstrukcijo pa artikulira kot poseben element arhitekturnega izraza.

Pri tem specifine zahteve (npr. potresna obteba, veliki razponi ali viina objekta) postanejo lahko generator za oblikovanje arhitekture.


ARHITEKTURA IN KONSTRUKCIJE

KLJUNE STINE TOKE ARHITEKTURE IN INENIRSTVA: skupni zgodovinski razvoj do sredine 19. stoletja,

stavba (inenirsko delo) kot osnova arhitekturne umetnine, obutek za trdnost oz. Intuitivna vpeljava ukrepov za poveanje trdnosti in odpornosti,

izkunje pri preizkusih v realnosti (konni rezultat nartovanja ali gradnje je stvar, ki bo preizkuena v realnem okolju (ali proti realnosti) na nain, na katerega se iste umetnosti nikoli ne preizkua) in

TEKTONIKA OZ. UMETNOST KONSTRUIRANJA V ARHITEKTURI


LITERATURA

Marjan Mui: Veliki arhitekti I, II in IIIKenneth Frampton: Modern Architecture: A Critical History

Andrew Saint: Architect and EngineerBill Addis: Building: 3000 Years of Design Engineering and Construction, Phaidon 2007.

http://aehistory.wordpress.com

Documents

Zgodovinski Pregled Konstrukcij