časopis za razvoj nevladnih organizacij v PodravjuŠt.12, oktober 2013

naklada: 31.000 izvodovnevladna.zavodpip.si

Iniciativamestnizbor

S kuhalnico nad tegobe duševnega zdravja» 2 » 4 » 6

Materinski dom Maribor

Mestna občina Maribor pričenja s pripravo Lokalnega programa za kulturo za prihodnje programsko obdobje

Mojca Pišek

Zavod PIP je v okviru izvajanja pro-jekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad, v sodelova-nju z Mestno občino Maribor, v sep-tembru organiziral konferenco z nas-lovom »Lokalni program za kulturo: od rituala do arzenala«, na kateri so se srečali in stališča na temo priprave Lo-kalnega programa za kulturo (LPK) za prihodnje štiriletno obdobje izmenjali ključni predstavniki kulture v Mestni občini Maribor (MOM). Zadnji lo-kalni program za kulturo je veljal do konca leta 2011, zato je MOM pred iz-zivom sprejemanja novega. Zavod PIP je konec leta 2012 na podlagi javnega naročila s strani MOM že pripravil Elaborat za pripravo Lokalnega pro-grama kulture v MOM 2012-2017 na področju nevladnih organizacij.

Na konferenci so sodelovali predstav-niki javnih zavodov s področja kultu-re, nevladnih organizacij, ljubiteljske kulture in MOM. Oblikovale so se številne pobude in tudi konkretnejše zaveze. Vodja Urada za kulturo in mla-dino MOM Daniel Sajko je napovedal, da bo občina v nekaj tednih imenova-la širšo in ožjo strokovno skupino, ki bosta sprejemali in pregledovali po-bude in ideje deležnikov s področja kulture. Operativno bo njihovo delo vodil Urad za kulturo in mladino, ki bo dokumente, zbrane v javni razpra-vi, objavljal na spletni strani. Okvirni čas izpeljave celotnega postopka obli-kovanja in sprejetja Lokalnega progra-ma za kulturo bo po njegovi napovedi šest mesecev.

Ustvarjalci mariborske kulture so ob tem oblikovali željo, da je LPK čim bolj operativno naravnan, namesto da je

»spisek želja«, kot se je to v preteklosti pogosto zgodilo s programi za kulturo na nacionalni in lokalni ravni. Strinja-jo se, da je največji izziv pri pripravi LPK usklajevanje različnih interesov na strani javnih zavodov, nevladnih organizacij, ljubiteljske kulture in tudi gospodarskih subjektov, ki delujejo na področju kulture. Temeljno vpra-šanje, na katerega mora mariborska kultura najti odgovor, je po besedah raziskovalke kulturnih politik Vesne Čopič, »kako naj strukture postanejo infrastruktura«: kako torej v programe javnih zavodov vključevati tudi samo-zaposlene in nevladne organizacije ter na ta način vzpostaviti nov kulturno-politični model.

Vesna Čopič je kot metodo priprave LPK predlagala definiranje ključnih problemskih točk, pri katerih želi kul-turna politika ustvariti spremembo. Po javni razpravi na temo ključnih točk mora kulturna politika oblikovati ope-rativne programe, pri tem pa je smi-selno, da je število problemskih točk majhno, saj bo tako lažje pridobiti po-litično podporo za finančno realizaci-jo operativnih programov in LPK kot takega. Letno mora občina spremljati realizacijo LPK, saj ta ne sme postati cilj sam na sebi. Predstavniki kulture v Mariboru se strinjajo, da je glavno vprašanje za MOM, ali zmore ambici-jo, da se kulturne politike loti na dru-gačen način, kot se je to na lokalni in nacionalni ravni počelo doslej.

Konferenca, predvsem njen debatni sklepni del, je potrdila, da so si ustvar-jalci in producenti mariborske kulture enotni glede nujnosti priprave LPK ter da so za aktivno sodelovanje razmero-ma motivirani.

Kulturni ustvarjalci in producenti ter Mestna občina Maribor se strinjajo, da je strateški dokument za področje kulture potreben in želijo pri njegovi pripravi sodelovati.

Vesna Čopič, raziskovalka v kulturi:Veliko strukturno nesorazmerje se kaže v v odnosu javnih oblasti do neodvi-sne profesionalne kulturne produkcije in novih, praviloma mladih generacij prekernih delavcev v kulturi. Ureditev, po kateri javni zavodi in v njih zapos-leni javni uslužbenci predstavljajo zakonsko obveznost fi nanciranja, kar se kaže tudi v MOM v vedno večjem deležu za javni sektor, je diskriminatorna do nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi ter zaradi tega nevzdržna.

Vprašanja individualne odgovornosti, preglednosti in evalvacije pri razdelje-vanju javnih sredstev v kulturi bi morala postati osrednja, da bi prišli do bolj učinkovitega modela kulturne politike.

Mesto LPK potrebuje le, če bo občina skupaj z deležniki v njem prepoznala priložnost za spremembo odnosa do kulturne politike in posledične spre-membe v kulturnem polju.

Kulturna politika si ne sme zadati po 50 ciljev, med katerimi je »za vsakogar nekaj« po načelu nakupovalnega seznama, pač pa morajo prioritete kulturne politike postati »boj«, tj. izoblikovati se morajo skozi aktivno soočenje intere-sov deležnikov, kot je to praksa v politično zrelih družbah.

Vodilo pri pripravi LPK naj bo nova družbena pogodba, saj je izključevanje mlajših generacij že doseglo svoje vrelišče. Z novo družbeno pogodbo mora neodvisna kultura postati subjekt kulturne politike, pogoj za to pa je, da pos-tane samostojna postavka v državnem in lokalnih proračunih.

Mojca Kasjak, kulturna ustvarjalka, nevladnica:SWOT analiza stanja mariborskih NVO s področja kul-ture je med slabostmi pokazala probleme s fi nancami, za-poslovanjem, preveliko odvisnostjo od občinskih sredstev in pomanjkanje infrastrukture. Prednosti NVO so njiho-va fl eksibilnost, inovativnost in kreativnost, poznavanje sodobnih trendov, delovanje v javnem interesu ter pri-zadevanje za sistemske rešitve in vzpostavitev podporne organizacije za pomoč in krepitev NVO. Priložnosti vidijo predvsem v vzpostavitvi delovne komisije za razvoj NVO za boljši dialog in v pripravi novega LPK. Kot nevarnosti vidijo zmanjševanje sredstev za sofi nanciranje, favorizi-ranje JZ, neupoštevanje predlogov ukrepov za izboljšanje položaja, poglabljanje gospodarske in fi nančne krize v svetu, nenaklonjenost mestne oblasti, neizpolnjevanje po-godbenih obveznosti, pomanjkanje razvojne strategije in zamude pri objavi razpisov.

Prioritete in cilji NVO: 1) Vključenost NVO v dialog z MOM pri pripravi kulturnih politik, strateških dokumen-tov, razpisov za fi nanciranje in ostalih področjih, ki so pomembna za NVO. 2) Ureditev sofi nanciranja MOM ter zagotavljanja drugih oblik podpore, ki bodo zagotavljale trajnostni razvoj in delovanje NVO ter krepile njihov pri-spevek k razvoju kulture v mestu. 3) Sistemska ureditev položaja NVO v kulturi.

Daniel Sajko, vodja Urada za kulturo in mladino MOMLokalni program kulture se mora soočiti z vprašanjem, kaj se dogaja po posameznih področjih kulturne ustvarjalnosti v Mariboru, ne le s produkcijskimi pogoji glede na status in način organiziranja subjektov. Pri tem ne bi smelo iti za boj »mi proti onim« in »spopad prekercev proti zaposlenim«. Dokument mora jasno opredeliti cilje in konsenz glede vprašanja, kaj je javni interes, saj bo le kot usklajen, reali-stičen in konkreten oblastem dejansko predstavljal obvezo.

Mojca Redjko, Lutkovno gledališče Maribor: LPK naj določi poudarke, a pomembna je tudi obravnava posameznih področij ustvarjalnosti v Mariboru. Treba je vedeti, katera so področja, ki so se v Mariboru v zadnjem času najbolj razvijala in dosegla preboj v primerjavi s preteklim stanjem. Pri pripravi LPK naj se omogočijo demokratične, fokusirane, pripravljene, argumen-tirane debate, kjer se bodo deležniki medsebojno seznanjali z raznolikimi interesi in ugotavljali, kje se razlikujejo in kje imajo skupne. Trenutno apriorno razhajanje glede na organizacijsko obliko in status subjektov je napačno. Pomembno je, da se vzpostavijo merodajni strokovni kriteriji, saj interes in strokovnost nikakor ne moreta biti eno in isto. Priprava LPK je prilož-nost, ki je ne bi smeli zamuditi, saj odpira možnost dialoga, ki od vseh terja veliko zrelosti. Lidija Divjak Mirnik, predsednica Odbora za kulturo MOM in članica mestnega sveta: LPK naj bo načrt dolgoročnega preboja s fi nančno perspektivo 2014–2020. Znotraj njega naj se izdela krajše operativne programe, ki se vežejo na leto ali dve in so usklajeni s proračuni. Konferenca naj bo začetek kontinuiranih srečanj tega tipa; odvijajo naj se denimo na dva meseca in tako deležnikom omogočajo spremljanje napredka kulture in kulturne politike v mestu. Srđan Trifunović, zavod Udarnik: Potrebna je nova defi nicija javnega in nalog javnih služb. Marko Brumen, samostojni producent v kulturi: Potrebno je varovalo, ki bo preprečilo, da bi LPK ostal le na papirju, kot se je zgodilo prejšnjemu. Jasno je treba defi nirati, kdo so nosilci posameznih faz realizacije LPK. Nujen je premislek, kako preprečiti, da bi bila njegova realizacija odvisna samo od politike in političnih odločevalcev.Jedrt Jež Furlan: Prepiranje in nesoglasja najbolj ustrezajo politiki, za spremembe pa je vedno dobro, da deležniki delujejo enotno. Potreben je dialog in iskanje skupnih interesov, saj dela obračunavanje uslugo le (kulturni) politiki, da lahko miruje. Vladimir Rukavina, Narodni dom Maribor: Mariborska kultura nujno potrebuje vražjega advokata, ki ji bo kazal ogledalo in razbijal iluzije. To vlogo bi morala nositi stroka, ki naj hkrati prevzame vlogo arbitra, kakšno strategijo ubrati, po tem ko se bodo oblikovali različni predlogi. Strokovnjaki so lahko v veliko pomoč, saj prihajajo neobremenjeni od drugod in niso nepos-redno vpeti v mariborsko kulturo. Gregor Kosi, svetovalec župana MOM za družbene dejavnosti: Danes se pogovarjamo predvsem o interesih, manj pa o strokov-nosti, pogovarjamo se o kvadratkih, ne vidimo pa celotne zgodbe. Prav LPK bi moral to elegantno zaobiti. Ne smemo dobiti esejističnega dokumenta, pač pa potrebujemo problemska polja. Odgovornost za izvajanje LPK je na strani tistih, ki bodo dokument potrdili, iznajti pa bi morali tudi sistem, v katerem bi bili deležniki skupaj zavezani celotni zgodbi.

Bojan Labović, MOM: Predviden časovni okvir šestih mesecev za izdelavo LPK je realen, saj bistveno prej do kvalitetnega izdelka ni mogoče priti. Deležniki naj raz-mislijo, kakšen program želijo in kaj bi radi z njim dosegli. Program naj ne bo »spisek želja«, pač pa naj bo operativ-no naravnan. Osnova zanj ne more biti statusna struktura subjektov, pač pa vsebina. Najprej je potrebno ugotoviti, katera kulturno-umetniško področja so defi citarna.

Andrej Srakar, Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetno-sti: Ena od razvojnih točk morajo biti NVO kot veliko bolj učinkovit, fl eksibilen in odziven segment kulture ter posle-dično tisti, na katerega bi veljalo še posebej staviti v gospo-darski krizi.

Franci Pivec, Predsednik Zveze kulturnih društevEden od problemov s katerimi se soočajo nevladne organi-zacije na področju ljubiteljske kulture je ZUJIK s svojo nedo-rečenostjo glede ljubiteljske kulture, ki ga Računsko sodišče tolmači brez posluha za naravo njihove dejavnosti. Želimo si predvsem boljše pravne regulacije ljubiteljske kulture, morda tudi uveljavitve svojih specifi k v posebnem zakonu, kot ga imajo knjižnice, fi lmarji, gasilci in drugi. Kot problem iz-postavlja fi nanciranje, saj so javna sredstva do konca obdobja kulturnih skupnosti predstavljala 80 odstotkov fi nanciranja, danes pa le še 20. Hkrati so se močno zmanjšale možnosti pridobivanja sponzorskih sredstev in zaslužka od vstopnin, povečale pa so se davčne obremenitve, lokalne pristojbine, prispevki za Sazas in cene nujnih storitev. V delovanje kul-turnih društev se zajeda tudi sedanja ekonomska kriza, saj člani težje zmorejo participacijo iz lastnih žepov, vstopnine zato zmanjšujejo in ukinjajo, enako gostovanja. Kot problem na strani politike se ugotavlja njeno slabo prepoznavanje socialnega kapitala, ki se generira skozi ljubiteljsko kulturo in ki se ga bolje zavedajo manjše občine, ki kulturnim dru-štvom namenjajo v povprečju petkrat več sredstev kot velike.

Foto: Zavod PIP

Dragi soborci za spremembe!

Kar nekaj mesecev je preteklo, odkar smo se odločili, da začnemo razmišljati in delati drugače, kot bi si oblastniki želeli, razmišljati, da se v tem mestu nič več ne bo zgodilo brez nas in samo tako, kot si to želimo mi, meščani Maribora.

Zborom ste namenili svoj prosti čas, misli pa usmerili predvsem tja, kjer je moč najti rešitve za naše opešano in izropano mesto.

Naše delo bo dolgotrajno in naporno, kljub vsemu pa smo že v teh nekaj mesecih uspeli usmeriti pozornost javnosti v naše aktivnosti, spodbuditi nekatere predstavnike oblasti k ponovnemu vrednotenju njihovega lastnega dela, konkretne akcije pa že prav tako kažejo pozitivne rezultate.

Kar lepo število aktivnih Mariborčanov se vas je v tem času nabralo v petih aktivnih samoorganiziranih četrtnih skupnostih. Moderatorji bi se vam želeli zahvaliti za vaš dosedanji trud, predvsem pa bi si želeli, da se spoznate še vi med sabo. Tako boste morda še bolj kot do sedaj prepričani, da nam uspe vpeljati spremembe, ki jih želimo, razmišljamo, kreiramo.

Zato vas tudi uradno vabimo na

SAMOORGANIZIRAN PIKNIK samoorganiziranih četrtnih skupnosti Maribora,to nedeljo, 30. junija od 15. ure naprej,

v mestnem parku (njegov severno-zahodni del)

Za osnovno hrano je poskrbljeno, tudi za pijačo, do neke mere. Zelo pa bi se razveselili vaše pomoči pri izvedbi piknika, še posebej kakšne sladice, dodatne pijače, pa še kakšnega zložljivega stola in pa deke, blazine, podlogeza sedenje na travi.

Se vidimo v nedeljo!

Vabilo

Pot na Karvarijo,k Anderliču in Brigadirju

Osrednja promenada,k Trem ribnikom

2 oktober 2013

Nevladna - časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju •Izdajatelj: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, Maribor • T: 02 234 21 38, 02 234 21 46 • E: info@nevladna.org • W: nevladna.zavodpip.si • Za izdajatelja: Matevž Kmetec, direktor Zavoda PIP • Uredništvo: Miha Šimon, odgovorni urednik; Bojan Golčar, član uredništva • Oblikovanje in priprava za tisk: Macula Lunea • Tisk: Leykam Tiskarna, d. o. o. • Naklada: 31.000 izvodov • Pripis uredništva: “Članki predstavljajo mnenja avtorjev, ne pa nujno tudi mnenja uredništva .”Časosopis je del projekta “Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja”

Operacijo delno fi nancira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.

V času intenzivnega iskanja rešitev za po-novni podjetniški razmah v državi se vse bolj utrjuje zavest o pomenu sodelovanja med sektorji, organizacijami ter posa-mezniki. V Mariboru in njegovi širši oko-lici stanje razvitosti, ki se posebej izrazito kaže v velikem številu brezposelnih, na-rekuje še hitrejše in odločnejše ukrepa-nje. Pomembno bo ustvarjati pogoje za učinkovito izkoriščanje vseh obstoječih potencialov, ki jih to območje premore, za nov podjetniški zagon in preboj iz tre-nutnega nezavidljivega položaja. V okvi-ru pomoči, ki jo je vlada namenila za kre-pitev konkurenčnosti mariborskega go-spodarstva je med ukrepi tudi vzposta-vitev t.i. coworking prostora, ki podporo uživa tudi pri mariborski mestni upravi in županu Andreju Fištravcu. Spomni-mo, coworking, namenjen »spodbujanju inovativnih idej posameznikov in skupin, ki razvijajo drugačne oblike podjetniške-ga delovanja«, je bil del njegovega volil-nega programa.

Maribor in Podravje vsekakor potrebuje-ta nov podjetniški zagon. Krizne razmere so priložnost za uvajanje novih ekonom-skih modelov in razvojnih konceptov. Iz-kušnje iz mednarodnega in tudi domače-ga okolja narekujejo krepitev sodelovanja in povezovanja obstoječih potencialov za generiranje podjetniških zamisli, njihovo udejanjanje v novih proizvodih in stori-tvah ter rast in zaposlovanje v organiza-cijah socialne ekonomije in obstoječih

malih podjetjih. Coworking prostor, ki bo posameznikom omogočal občasno ali stalno delitev prostora za delo, predvsem pa jih medsebojno povezoval, da skupaj razvijajo nove proizvode in storitve ter inovacije in s tem prispevajo k zago-nu gospodarstva ter ustvarjanju boljše družbe, bo pomemben korak h krepitvi sodelovanja. Ob dejstvu, da imamo prav s sodelovanjem v našem okolju težave in bo tovrstni način skupnega iskanja reši-tev za probleme s katerimi se kot druž-ba soočamo potrebno okrepiti, je čim-prejšnja uresničitev omenjenega ukrepa toliko pomembnejša. Vzpostavljanje coworking-a v Mariboru se kaže tudi kot priložnost za povezovanje tukajšnjih or-ganizacij, dejavnih na področju razvoja nevladnih organizacij, tradicionalnih in socialnih podjetij ter trga dela z name-nom, da se ustvari učinkovito podporno okolje, ki bo prispevalo k njihovi rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. To ne nazadnje prepoznavajo tudi pristojni v Mestni občini Maribor, ki so k sodelova-nju pri načrtovanju coworking-a povabili predstavnike več organizacij med njimi Zavod PIP, Združenje CAAP in Funda-cijo Prizma.

Dokument »Program spodbujanja kon-kurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013-2018« za nosilca aktiv-nosti vzpostavitve coworking prostora določa Mariborsko razvojno agencijo (MRA) v sodelovanju z institucijami v okviru regijske razvojne mreže. Uspeš-nost izvedbe ukrepa, ki ne sme biti mer-ljiva zgolj v zagotovitvi infrastrukture, temveč v učinkih, ki jih bo sodelovanje v okviru coworking-a prineslo v tukajšnje

okolje in se morajo odražati v številu socialno podjetniških iniciativ in pod-jetij, nevladnih organizacij, proizvodov in storitev ter predvsem v številu novo ustvarjenih delovnih mest. Navedeno bo v veliki meri odvisna od tega v kakšni meri bo MRA uspešna pri povezova-nju obstoječih strokovnih potencialov ter že preizkušenih uspešnih pristopov, ki obstajajo v okolju. Ob vzpostavljanju coworking-a v Mariboru se je namreč potrebno zavedati, da zgolj s prostorom ne bo mogoče doseči želenih in pričako-vanih učinkov. Za zagotavljanje uspeš-nosti na področju podjetnosti in (soci-alnega) podjetništva bo potrebno razvi-jati tudi programske stebre podpornega okolja in sicer spodbujanje podjetniške kulture in aktiviranje potencialov, zago-tavljanje ustrezne podpore pri razvoju poslovnih idej in zagonu novih (soci-alno) podjetniških podjemov, podporo pri poslovanju in rasti in izgrajevanju kompetenc ter mreženje in promoci-jo. Le celovito podporno okolje, ki bo vključevalo omenjene programe bo ob ustrezni infrastrukturi vodilo k žele-nemu razvoju podjetništva in družbe v Mariboru in širši Podravski regiji.

Bomo tudi v Mariboru so-delovali?Karolina Babič, Bojan Golčar, Dušanka Lužar Šajt

Urška Breznik

Stičišče nevladnih organizacij Podrav-ja, v sodelovanju z ostalimi stičišči v Sloveniji in Slovensko fi lantropijo, že vrsto mescev promovira korporativ-no prostovoljstvo. Gre za obliko pro-stovoljstva, kjer gospodarske družbe v ideji družbene odgovornosti, ponudijo svojim zaposlenim, da ti svoje delovne ure opravijo v okviru dogovorjene ak-cije z nevladno organizacijo. Z vidika nevladne organizacije, so ti zaposleni prostovoljci, ki jim pomagajo pri njihovi dejavnosti za ta dan, pomagajo pri ka-kšnem večjem dogodku, organiziranem za ta namen ali enostavno uredijo oko-lico ali prostore, kjer nevladna organi-zacija deluje in tako izboljšajo pogoje za delovanje te organizacije. Pri tem je pomembno, da z akcijo nevladni orga-nizaciji ne smejo nastati nobeni stroški. Gospodarske družbe se na ponudbe za takšne akcije pozitivno odzivajo, žal pa se prejme premalo ponudb s strani nevladnih organizacij. Moj članek ni toliko namenjen informiranju o tej ob-liki prostovoljstva, kolikor je mišljen kot graja vsem tistim nevladnim organizaci-jam, ki vedo, da rabijo pomoč, pa niso dovolj prilagodljive, da bi se odzvale takšnim akcijam. Ne rečem da bo lah-ko, morda bo potrebno kakšen dogodek spremeniti, ga zmanjšati na en dan ali si

celo umisliti nov dogodek. Vendar lah-ko to speljete s pomočjo večjega števila prostovoljcev. Vsaka akcija ima seveda svoje stroške in tudi ti se lahko vključijo v ponudbo.Z akcijo korporativnega prostovoljstva lahko tako nevladna organizacija kot go-spodarska družba, povečata svojo vidlji-vost v okolju, pokažeta možnost sodelo-vanja, pomagata okolju v družbenem ali ekološkem smislu. Z vidika zaposlenih, je lahko takšna akcija team-building, pa še pomagali bi uporabnikom te organi-zacije. Dejavnosti nevladnih organizacij segajo na vsa področja in na koncu je še vedno odločitev gospodarske druž-be za katero ponudbo se bodo odločili. Vseeno gre za delovni čas, ko jim njiho-vi zaposleni ne bodo na voljo. Problem pa je v ponudbi, vsaj za Podravje, je ta skorajda neobstoječa. Iz tega lahko skle-pam, da nobeno društvo, zasebni zavod ali ustanova, ne rabi pomoči. Vsi ste sa-mozadostni. V kolikor temu ni tako, so vam naša vrata odprta.

Spletna stran Moja družba, je bila vzpostavljena za podporo takšnim akci-jam regijskih stičišč, kjer se lahko prido-bi več informacij, vpiše predlog korpo-rativne akcije in pregleda že obstoječa ponudba korporativnih akcij.

Ali smo nevladniki v Podravju res samozadostni?Miran Vrbanić, Zavod PIP

Foto: MRA, Potencialni prostor za coworking v Tkalskem prehodu v Mariboru

Coworking ni samo prostor razvoja kreativnih industrij in tehnoloških inovacij, kot je pogosto razumljeno. Coworking je prostor so-delovanja vseh, ki želijo preko povezovanja ak-tivno ustvarjati delovna mesta zase in za druge ter prevzeti odgovornost za razvoj podjetništva in družbe kot take na svoja ramena. Ne glede na to ali so obrtniki, tehnologi, ume-tniki, pridelovalci, prodajalci, učitelji, svetovalci ali kaj povsem tretjega, coworkerjem je skupno to, da ne čakajo na rešitelje, ki bodo prišli od zgoraj ali od zunaj reševati naš druž-beno-ekonomski položaj.

Coworking kot nova oblika gospo-darstva pa lahko uspešno živi zgolj z aktivnim vključevanjem večjih podjetij, ustvarjalnih, podjetniških ter vladnih in nevladnih skupnosti, ki v tej obliki povezovanja prepoznajo razvojne priložnost.

(Coworking Slovenia)

Odgovor vidimo v vrnitvi k solidarno-sti in skupnostnemu delu. Samoorga-niziranje, ki pomeni skupne razprave, izobraževanja, medsebojna obveščanja in organizirane akcije nam omogoča konstruktivno, kritično, transparentno in ustvarjalno delovanje. Pomeni tudi opolnomočenje nas samih, da bomo ponovno soodločali in soupravljali.

SAMOORgANIZIRAN MARIBORIMZ skupaj s prebivalkami in prebi-valci Maribora od letošnje pomladi organizira zbore samoorganiziranih četrtnih skupnosti (SČS) v sedmih mestnih četrteh: Nova vas, Radvanje, Magdalena, Studenci, Center, Koroška vrata, Ivan Cankar. Zbori, ki v posame-zni četrti potekajo dvakrat na mesec, vzpostavljajo javni prostor, kjer se ljud-

je srečujejo in razpravljajo ter nato re-šujejo pereča vprašanja, ki so bodisi ve-zana na mestno četrt, bodisi se dotikajo lokalnih, nacionalnih ali mednarodnih problematik. Udeleženci zborov do vseh zaključkov prihajajo s konsenzom, ki predstavlja najzahtevnejše in hkrati najpomembnejše orodje samoorga-niziranja. Skupinski dogovor najširše množice namreč predpostavlja struk-turirano razpravo in nadgrajevanje ter bogatenje argumentacije. S konsenzom se prihaja do skupnih sklepov in nato k iskanju načinov, kako uresničiti zadane cilje, ki bodo vplivali na razvoj mesta, države in najširše mednarodne družbe. Zbore usmerjajo moderatorji, katerih naloga ni usmerjanje stališč članov, temveč zgolj omogočanje plodnega po-teka razprave.

Že delujočim zborom se bodo posto-poma pridružili zbori tudi v preostalih mestnih četrteh in krajevnih skupno-stih, ki tvorijo Mestno občino Maribor,

če bo, seveda, za to obstajala volja pre-bivalcev.

ČAS ZAHtEVA NOVE ORIENtAcIJE!1

S samoorganizacijo ter politično aktiva-cijo prebivalcev želimo doseči naslednje cilje: • z aktivnim političnim udejstvova-

njem ustaviti sistematično podku-povanje, klientelizem in nepotizem;

• gradnjanestrankarskepolitike(po-litike od spodaj, ki krepi skupnost za aktivno neposredno politično udejstvovanje in soupravljanje);

• aktivno spremljanje inopozarjanjena zlorabe vladajočih;

• spremembasistemapolitičnegade-lovanja in odločanja, za kar potre-bujemo aktivno in obveščeno skup-nost;

• združitiljudivširokoljudskogiba-nje, ki bo sposobno dosegati skupne cilje;

• povezovanjeljudskihbojevdomainpo svetu z namenom ustvariti druž-beni sistem, v katerem bomo ljudje lahko živeli dostojno.

Cilje dosegamo z ustvarjanjem politič-nega pritiska (peticija proti neželjeni in neracionalni rušitvi zgradbe MČ Ko-roška vrata, tiskovna konferenca, ki je opozorila na potek zborov SČS Nova vas na prostem, saj svetniki četrti Nova vas kljub lastnemu statutu in županove-

mu odloku, ki jim to nalagata, ne želijo omogočiti prebivalcem brezplačnega dostopa do prostorov MČ, ki so name-njeni prav njim), s pripravo konkretnih civilnih pobud za spremembe (Institut participatornega proračuna, sprememba Statuta Mestne občine Maribor), s soli-darnostnimi akcijami, s podpiranjem in sodelovanjem z drugimi samoorganizi-ranimi četrtnimi skupnostmi (skupine za ureditev prometa, skupine za ureditev okolja), z vzpostavljanjem novih oblik komuniciranja, z novimi oblikami izra-žanja stališč krajevnih in četrtnih skup-nosti, z izvajanjem različnih oblik ljud-ske nepokorščine (Akcija ZEBRA: nepo-sredna akcija risanja prehodov za pešce, ki so jih prebivalci Nove vasi 2 zahtevali več kot tri desetletja).

KDAJ, ČE NE ZDAJ? KDO, ČE NE tI!2Če želite prispevati h gradnji družbe, ki bo temeljila na pravičnosti, povezani in angažirani skupnosti ter dolgoročno vodila v samoupravljanje, vas pozivamo, da se udeležite zbora v vaši mestni če-trti. Če pa bi želeli stopiti še korak dlje, vas vabimo med moderatorje zborov, s čimer boste pripomogli tudi k širjenju zborov v druge mestne četrti. Več o IMZ lahko preberete na: www.imz-maribor.org, ali pa nam pišete na: info@imz-maribor.org.

1 Srečko Kosovel, #Pravica2 Grafi t na zidu Vetrinjskega dvorcu, Grajski trg v Mariboru

Vrnitev k solidarnosti in skupnostnemu deluIniciativa Mestni zbor

Iniciativa Mestni zbor (IMZ) je skupina za spodbujanje političnega in nestrankarskega samoorganiziranja krajevnih in četrtnih skupnosti v Mestni občini Maribor. prebivalke in prebivalci Maribora smo tisti, ki bi morali odločati o skupnih razvojnih smernicah in točkah, kjer so potrebne intervencije v mestu, ne pa mestni svetniki, ki zastopanje naših skupnih interesov razumejo precej drugače, kar se kaže v koruptivnih praksah in samovolji oblasti.

Dragi soborci za spremembe!

Kar nekaj mesecev je preteklo, odkar smo se odločili, da začnemo razmišljati in delati drugače, kot bi si oblastniki želeli, razmišljati, da se v tem mestu nič več ne bo zgodilo brez nas in samo tako, kot si to želimo mi, meščani Maribora.

Zborom ste namenili svoj prosti čas, misli pa usmerili predvsem tja, kjer je moč najti rešitve za naše opešano in izropano mesto.

Naše delo bo dolgotrajno in naporno, kljub vsemu pa smo že v teh nekaj mesecih uspeli usmeriti pozornost javnosti v naše aktivnosti, spodbuditi nekatere predstavnike oblasti k ponovnemu vrednotenju njihovega lastnega dela, konkretne akcije pa že prav tako kažejo pozitivne rezultate.

Kar lepo število aktivnih Mariborčanov se vas je v tem času nabralo v petih aktivnih samoorganiziranih četrtnih skupnostih. Moderatorji bi se vam želeli zahvaliti za vaš dosedanji trud, predvsem pa bi si želeli, da se spoznate še vi med sabo. Tako boste morda še bolj kot do sedaj prepričani, da nam uspe vpeljati spremembe, ki jih želimo, razmišljamo, kreiramo.

Zato vas tudi uradno vabimo na

SAMOORGANIZIRAN PIKNIK samoorganiziranih četrtnih skupnosti Maribora,to nedeljo, 30. junija od 15. ure naprej,

v mestnem parku (njegov severno-zahodni del)

Za osnovno hrano je poskrbljeno, tudi za pijačo, do neke mere. Zelo pa bi se razveselili vaše pomoči pri izvedbi piknika, še posebej kakšne sladice, dodatne pijače, pa še kakšnega zložljivega stola in pa deke, blazine, podlogeza sedenje na travi.

Se vidimo v nedeljo!

Vabilo

Pot na Karvarijo,k Anderliču in Brigadirju

Osrednja promenada,k Trem ribnikom

Pred vrati je stota obletnica začetka prve svetovne vojne (1914-1918), v kateri je po nikoli do konca dognanih podatkih pad-lo ali umrlo dobrih deset milijonov ljudi. V tej vojni so sodelovali, trpeli in umirali tudi naši možje in fantje, saj smo bili tak-rat Slovenci znotraj večnacionalne države Avstro-Ogrske, ki je bila ena od začetnic vojne in na koncu tudi velika poraženka; iz nje je nato izšlo več nacionalnih držav, med drugimi Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Komaj dobrih dvajset let po tej veliki vojni je nacifašistična pošast pričela v Evropi novo vojno, ki je bila od prejšnje še strahotnejša. Vojna je trajala več kot pet let (1939-1945), na naših tleh štiri. Našo domovino je okupirala Nemči-ja in se njen del prisvojila, može in fante pa pod prisilo svojih zakonov vključila v nemške vojaške vrste. Tragičnost te voj-ne je bila, da se Slovenci nismo bojevali združeno proti okupatorju, ampak neka-teri tudi v njegovih vrstah. Takšne so bile tudi povojne delitve: osvoboditelji domo-vine so dobili zaslužena priznanja na spo-minskih obeležjih, prisilno mobilizirani v nemško vojsko pa prezir.

Zapletenost pred in v povojnih časih je zavirala preštevanje in javno imenovanje ljudi, ki so padli tako v prvi, kot v drugi svetovni vojni. Po prvi vojni smo se Slo-venci izvili iz objema poražene države in se združiti v enotno in takrat vsega upa-nja polno novo državo Južnih Slovanov, v kateri pa je bila vodilna sila Kraljevina Srbija, ki pa je vojno začela in končala na strani zmagovalcev. Zato v novi državi javni spomini na slovenske žrtve v avstro-ogrski vojski najbrž niso preveč cveteli. Morda smo se pred sodržavljani Srbi svo-je preteklosti celo nekoliko sramovali.

Po drugi svetovni vojni so bila razmer-ja med žrtvami podobna kot med živi-mi med vojno. Nekdanji sonarodnjaki, someščani, sovaščani, da ne rečemo brat-je in sestre, ki so jih krute razmere hote ali nehote potisnile na nasprotne bregove vojskujočih se strani, so imeli sedaj vsak svoj status: zmagovalci, ki so jim v čast rastli spomeniki, in poraženci, ki so pre-vidno premlevali spomine na težke čase. Kakor preživelim tako mrtvim v tej vojni je bil čas različno naklonjen.

Ko danes potujem od kraja v kraj, vide-vam zelo različna obeležja žrtvam ome-njenih velikih svetovnih vojn; ponekod z imeni obeh vojn, drugod z imeni le ene strani, ali pa tudi ne vidim ničesar. Mor-da je že veliko zamujenega, da bi se še kar mimogrede spomnili vseh njihovih imen, a z nekaj napora se da doseči veliko. Tre-ba je, kajti iz pietete preživelih do mrtvih nek kraj in njegovi ljudje potrjujejo svojo obstojsko vrednost in izpolnjujejo moral-ne standarde. Zato sem tudi sam žrtvam z območja Cirkulan posvetil zadnjih nekaj let mojega prostovoljnega dela.

Primer vojnih žrtev svetovnih vojn z ob-močja Cirkulan v Vzhodnih Halozah pa je lahko dober in zanimiv primer raziska-ve tudi za morebitne raziskovalce drugje. Dosedanji številčni in poimenski podatki

niti za prvo niti za drugo svetovno vojno še zdaleč niso bili popolni. Iz prve svetov-ne vojne je znanih 42 imen, ki so oveko-večena na spominski plošči na pokopali-šču, vendar marsikdo pogreša ime kakega svojega sorodnika, za katerega se ve, da se iz vojne ni vrnil. Iz druge svetovne vojne je sredi Cirkulan spomenik, na katerem je 38 imen, vendar napis pove, da so to le »Padli za svobodo 1941-1945«. Mobilizi-ranci v nemško vojsko seveda niso pad-li za našo svobodo, zato njihovih imen na tem spomeniku ni in jih res ne more biti. A njihovih imen tudi ni na kakem drugem javnem mestu. Spoznanje me je nekako razžalostilo in tudi ujezilo, ko sem se spraševal: ali ljudje v mojem rojstnem kraju res ne čutijo moralne obveze do svojih žrtvovanih sinov in hčera v vojnah? Nihče se namreč doslej s tem vprašanjem ni ukvarjal sistematično in s kakšnim namenom, zato se uradno še danes ne ve, koliko žrtev je bilo v obeh vojnah in kdo so te žrtve. Zato tudi ni in ne more biti kakega spominskega obeležja, ki bi v celoti in verodostojno predstavljalo žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan.

Moje raziskovanje je trajalo z večjo ali manjšo intenzivnostjo dobrih deset let, re-zultati pa so sedaj naslednji: seznam žrtev prve svetovne vojne se je podaljšal od 42 znanih imen na 124, seznam druge sve-tovne vojne pa od s spomenika znanih 38 na skupno 133 imen. Pomembnost te raz-iskave je, da je sedaj vsaka žrtev natančno

identifi cirana po starših in rojstnih po-datkih ter okoliščinah njene smrti. Upo-rabljeni so različni viri: status animarum župnije svete Barbare v Halozah, matične knjige za območje občine Cirkulane, ura-dni listi, v katerih so po prvi in drugi sve-tovni vojni nekdanje izginule vojake iskali ali jih razglašali za mrtve. Uporabljeno je časopisje in popisi vojnih škod. Tako je lahko bil prečiščen in dopolnjen seznam žrtev druge svetovne vojne, ki ga je bila sestavila že zgodovinarka Irena Mavrič Žižek. V spornih navedbah sem opravil nešteto pogovorov in poizvedovanj pri svojcih domnevnih in dejanskih žrtev s tega seznama, kar prenovljenemu sezna-mu daje še trdnejšo verodostojnost.

Poročilo o metodi raziskovanja in rezul-tatih je dokončano in bo s podrobnostmi objavljeno v publikaciji z naslovom »Žrtve svetovnih vojn z območja Cirku-lan«. Izid je predviden v terminu krajevne prireditve »Barbarno 2013« v Cirkulanah decembra letos. V njem bo tudi ducat zgodb o posameznih žrtvah vojn, ki sem jih lahko povzel po pričevanju svojcev ali na podlagi ohranjenih dokumentov (pi-sem, dnevnikov, fotografi j).

Raziskavo je moralno in tehnično ves čas podpiralo Društvo za oživitev gradu Borl, ki vodi tudi aktivnosti za tisk in predsta-vitev publikacije. Pridružuje pa se tudi občina Cirkulane s sredstvi za objavo in predstavitev publikacije.

nevladna.zavodpip.si 3

Smo nevladna in neprofi tna organizacija, katerega aktivnosti so povezane s preuče-vanjem in varovanjem narave kot celote. Društven znak je čuk Athene noctua, sova, ki je v Sloveniji močno ogrožena.

Društvo združuje širok krog ljubiteljev narave in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s proučevanjem različnih skupin živali (npr. ptice, dvoživke, plazilci, mali sesalci, kač-ji pastirji), ekologijo ter varstvom narave kot celote. DPPVN deluje predvsem na območju severovzhodne Slovenije, ven-dar nekateri projekti zajemajo celoten slo-venski prostor ter tudi širše Ukvarja se z različnimi programi varovanja avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih ži-vljenjskih prostorov. V ta namen se ukvar-ja tudi z različnimi oblikami osveščanja javnosti in okoljskega izobraževanja. Tako prireja različna strokovna predavanja, ekskurzije, raziskovalne tabore, vodimo pa tudi različne strokovne raziskave na temo fl ora, favna in ohranjanje naravnih življenjskih prostorov. Pri svojem delova-nju se povezuje tudi z drugimi sorodni-mi naravovarstvenimi organizacijami in društvi doma (npr. Društvo Radoživ, Slovensko odonatološko društvo, PEC) in v tujini (npr. DEF, MIO/ECSDE, WWF, DAPHNE). V projektih društva sodelu-je tudi veliko nečlanov, predvsem šolske mladine.

Društvo je član mednarodne organizacije MIO-ECSDE (Mediterranean Informati-on Offi ce for Environment, Culture and Sustainable Development, Atene, Grčija) in DEF – Danube Environmental Forum (Baja, Madžarska). Društvo ima svoje predstavnike v Wetlands International’s Specialist Groups, IUCN. predstavnika v izvršilnem odboru DEF in MIO-ECSDE, predstavnika v nadzornem odboru za ri-bištvo RS ter v nacionalni komisiji za Do-navskega umetnika.

Člani društva so aktivni tudi na znanstve-no strokovnem področju, članke objavlja-jo v domačih in tujih strokovnih in znan-stvenih revijah.

V času delovanja društva smo uspešno zaključili številne projekte, bodisi samos-tojno ali v sodelovanju z drugimi partner-ji. Tako smo organizirali več raziskovalnih

taborov za mladino, vsako leto izdelamo in postavimo več deset gnezdilnic za ptice in netopirnic za netopirje po Sloveniji. So-delujemo pri snemanju TV oddaj o naravi, sodelujemo pri mednarodnih akcijah kot so Danube day in Mediterranean Action day. Izvedli smo tudi več posvetov, delav-nic in kongresov z mednarodno udeležbo. Sodelovali smo pri LIFE projektu Bio-Mura »Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji«.

Aktivni smo tudi na področju publicistike. Izdali smo več serij razglednic z rastlinski-mi in živalskimi motivi, zgibanke, postre, brošure ter vodnika po Krajinskem parku Rački ribniki-Požeg in botaničnem vrtu Tal 2000. Izdali smo tudi nekaj zbornikov s posvetov. Po naročilu smo opravili tudi nekaj projektov za različna ministrstva ter občine.

Društvo ponuja tudi usluge na področju raziskav s področja narave in ekologije, projektiranju učno ekoloških in turističnih poti, pri pripravi različnih publikacij, tako s tekstom kot fotografi jami. Izdelujemo gnezdilnice za ptice in netopirje ter ptičje krmilnice, vse iz masivnega lesa. Izvajamo predavanja, pripravljamo ekskurzije in vodene izlete tako za odrasle kot šolsko mladino. Za slednje izvajamo tudi nara-voslovne dneve, predvsem v Krajinskem parku Rački ribniki – Požeg, po dogovoru pa tudi drugje.

Za več informacij o društvu, projektih in publikacijah obiščite društveno stran: www.dppvn.eu.

DPPVNPtujska c. 912327 Rače

Ljubljana, 14. oktober 2013 - Tudi NVO nismo imune na fi nančno krizo. Podob-no kot drugod po svetu je kriza z nekaj zamika prizadela tudi slovenski nevladni sektor. Pri tem pa ni povzročila njegovega krčenja, kot to velja za gospodarstvo, tem-več je zaenkrat razvoj sektorja »zgolj« upo-časnila. Na krizo so sicer najbolj imuni za-vodi, najslabše pa so jo odnesle ustanove.

AJPES je objavil zbirne podatke o letnih poročilih, ki so mu jih za leto 2012 pos-redovale nevladne organizacije (društva, podružnice tujih društev, mladinski sveti, zavodi in ustanove). Njihovo skupno šte-vilo je v letu 2012 ponovno poskočilo, in sicer za dober odstotek in pol glede na leto 2011. Letna poročila za leto 2012 je tako oddalo skupaj 23.963 nevladnih organi-zacij.

Kljub fi nančni krizi večina kazalnikov, s katerimi merimo stopnjo razvoja nevla-dnega sektorja (delež zaposlenih glede na vse zaposlene v državi, delež prihodkov iz javnih virov in delež BDP glede na prihod-ke nevladnih organizacij) kaže, da razvoj ni zastal, se pa je nekoliko upočasnil.

Skupni delež zaposlenih v nevladnem sektorju glede na vse zaposlene v Sloveniji se je v letu 2012 povečal na 7.029 zaposle-nih, kar predstavlja 0,78 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji (v letu 2011 je ta delež znašal 0,75 odstotka). Konstantno rast zaposlovanja sicer beležijo zgolj zavo-di, saj so društva in ustanove v letu 2011

zaposlovale nekoliko manj delavcev kot leta poprej (društva so v letu 2011 imela upad zaposlenih za 4,6%, ustanove celo za 15%) in so šele z letom 2012 ponovno imeli pozitivno rast zaposlovanja. Glavni-na zaposlovanja je sicer bila v zavodih, ki so klub temu, da predstavljajo zgolj 8,8% nevladnih organizacij, zaposlovali več kot polovico (57%) vseh zaposlenih v nevla-dnem sektorju.

Skupen znesek prihodkov iz javnih virov, ki so ga prejele nevladne organizacije, kot je vsaj delno razviden iz letnih poročil, je bil v letu 2012 bil malenkost višji kot leto poprej (za nekaj manj kot 250.000 EUR), a se je kljub temu delež prihodkov iz jav-nih virov (to je delež prihodkov iz javnih virov glede na vse prihodke nevladnih or-ganizacij) v letu 2012 glede na leto poprej prvič po več letih prvič zmanjšal, in sicer za 0,6 odstotka in je znašal 29,4 odstotka. Kljub povečanju skupnega zneska prihod-kov javnih virov se je povprečen znesek takšnih prihodkov na nevladno organi-zacijo zaradi povečanja njihovega števila v letu 2012 prvič tudi zmanjšal (za približno 2 odstotka) in je znašal 10.398 EUR.V letu 2012 ni bilo padca skupnega zne-

ska vseh prihodkov nevladnih organizacij. Ta namreč že zadnjih nekaj let konstanto raste (za približno 2.1 do 2,9% letno) in je v letu 2012 znašal 847.662.196 EUR. Tudi delež vseh prihodkov glede na BDP kaže na pozitivni razvoj sektorja, saj se je ta v letu 2012 povzpel na 2,39 odstotka (leto poprej je bil 2,29 odstotka).

Kljub temu, da dva od treh kazalnikov kažeta, da se razvoj celostno nadaljuje, pa je stopnja razvoja slovenskega nevladnega sektorja še vedno pod evropskim povpre-čjem. Slovenske nevladne organizacije na-mreč zaposlujejo 0,78 vseh delavcev, med-tem ko je ta delež v EU v povprečju 2,8%. Nadalje je delež prihodkov iz javnih virov pri slovenskih nevladnih organizacijah 29 odstotkov in zaostaja za evropskim pov-prečjem, ki znaša nekaj nad 34 odstotkov.

Glede na to, da slovenske nevladne orga-nizacije skupaj beležijo povečanje vseh svojih prihodkov, hkrati pa se je delež

prihodkov iz javnih virov znižal, so se oči-tno povečali prihodki iz drugih virov. To lahko potrdijo podatki društev, ki so kljub krizi iz naslova donacij in članarin v letu 2012 prejela približno 1,4 odstotka več pri-hodkov kot leto poprej in kar 8,3 odstotka več prihodkov iz pridobitne dejavnosti.

Po drugi strani podatki DURS nakazu-jejo, da zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb namenjajo nevladnim orga-nizacijam vse manj donacij. Od leta 2006 do leta 2012 se je delež zavezancev, ki so koristili davčno olajšavo za donacije za kulturne, športne, invalidske in druge na-mene, skoraj prepolovil in je v letu 2012 znašal samo še 6,7 odstotka (v letu 2006 je bil 11 odstotkov). Podobno velja tudi pri drugi možni davčni olajšavi za kulturne namene in za namene varstva pred nesre-čami. Delež zavezancev, ki so koristili to olajšavo, je bil v letu 2012 najmanjši po letu 2007 (zgolj 1%). Iz tega lahko sklepamo, da so dodatni viri prihodkov, s katerimi

so nevladne organizacija krile izpad pri-hodkov iz javnih virov, predvsem donacije zasebnih oseb (to kaže tudi podatek, da je bila že skupna vrednost donacij iz dela do-hodnine v letu 2012 za skoraj 7 odstotkov višja kot leta 2011) in pa prihodki iz lastne pridobitne dejavnosti.

Na fi nančno krizo so sicer najbolj imuni zavodi. Ti namreč v zadnjih letih edini beležijo konstantno povečanje svojih za-poslenih in povečanje skupne višine svojih prihodkov. Po drugi strani so jo najslabše odnesle ustanove. Te beležijo upad za-poslenih, ki je bil leta 2012 celo nižji kot leta 2010, prav tako pa so se njihovi pri-hodki od leta 2009 znižali za skoraj četr-tino. Ustanove so hkrati tudi edina oblika nevladnih organizacij, ki so v letih 2011 in 2012 v skupnem pogledu beležile nega-tivno poslovanje (to je imele so presežek odhodkov nad prihodki).

Društvo za proučevanje ptic in varstvo narave (DPPVN)

Finančna kriza upočasnila razvoj NVO

Milan Vogrin

CNVOS

Foto: Martin Prašnički

Naj vojne žrtve proslavljamo ali se jih vsaj spominjamoMartin Prašnički

Ljubljana, 7. oktober 2013 - CNVOS je 4. oktobra Ministrstvu za finance posredoval predlog dopolnitve osnut-ka novega Zakona o igrah na srečo. V njem predlagajo, da se razširi krog pri-rediteljev dobrodelnih loterijskih iger iz društev in humanitarnih organizacij še na zavode in ustanove ter da se poveča letna omejitev, ki velja za dobrodelne prireditelje, iz 1 na 3 loterijske igre, vsa-kič s po največ enim žrebanjem.

Kot so ob posredovanju predlogov spo-ročili iz Centra nevladnih organizacij, namreč ni razumnih razlogov za to, da lahko dobrodelne loterijske prirejajo samo društva in humanitarne organiza-cije (od katerih jih je več kot 90 % tako ali tako društev), ne pa tudi ustanove ali (zasebni) zavodi, saj gre tudi pri teh povsem enako kot društvih za neprido-bitne in neprofitne pravne osebe, kate-rih cilji so splošnokoristni, saj delujejo na področju sociale, kulture, zdravja, dobrodelnosti, človekovih pravic itd.

Prav tako ni smiselna omejitev organi-ziranja dobrodelnih iger na 1-krat letno, še opozarjajo, saj je v nasprotju z zavezo iz aktualne Strategije iger na srečo, ki je bila sprejeta konec 2010 in državnim organom nalaga, da se »prirediteljem dobrodelnih iger na srečo omogoči za-dostno prožnost pri nastopanju na trgu in prilagajanju razmeram.« Omejitev prirejanja na 1-krat letno namreč vsa-ko prožnost tako rekoč ubija. Ker se po uradnih podatkih dobrodelne organiza-cije zelo redko poslužujejo dobrodelnih srečelovov in tombol ter obenem vse raziskave kažejo, da pritegnejo povsem drug segment kupcev kot »navadne« (saj jih javnost razume predvsem kot obliko doniranja in solidarnosti, ne pa kot igranje na srečo), skromno poveča-nje omejitve na 3-krat letno tudi ne pri-

naša nobenih tveganj glede povečanje hazarda ali izkrivljanja trga. Nevladnim organizacijam kvečjemu ponuja nekaj več priložnosti za zbiranje sredstev za njihove dobrodelne in splošnokoristne aktivnosti. Predlagano povečanje na 3-krat letno ima lahko tako le pozitivne družbene učinke in nobenih negativnih, še dodajajo.

Predlog zakona sicer predvideva prei-menovanje sedanjih občasnih klasičnih iger na srečo, ki jih prirejajo nepridobi-tne organizacije, v – dobrodelne lote-rijske igre. O dobrodelnih igrah govori tudi konec leta 2010 sprejeta Strategija iger na srečo, ki državnim organom na-laga, da zagotovijo pogoje za prirejanje dobrodelnih iger na srečo. »Napove-dano preimenovanje tega cilja iz stra-tegije seveda ne uresničuje,« je ob tem izpostavil Matej Verbajs, vodja pravne službe na Centru, in dodal: »če bi bilo namreč dovolj že preimenovanje, potem v strategiji ne bi pisalo, da je pogoje za-nje šele potrebno zagotoviti.« Kot pravi, so bili v 2010 med predlagatelji omenje-nega strateškega cilja, zato »lahko tudi

sami potrdimo, da se v Strategiji iger na srečo s pojmom dobrodelne igre ni me-rilo na občasne, ampak na poseben tip trajnih loterijskih iger.« Tako je namreč tudi v drugih članicah EU, kjer se pojem dobrodelne loterije dosledno uporablja za posebno obliko trajnih loterijskih iger, v katerih se najmanj 40% od vseh pridobljenih sredstev (in ne razlike med prihodki od prodaje in izplačil!) nameni za dobrodelne namene.

O tem so pristojnim uradnikom Mini-strstva za finance že večkrat podrobno pisali in pripovedovali ter se ob tem tudi sklicevali in navajali EU analize in prakse (nazadnje januarja letos ob na-povedi novega zakona), enako jim je v preteklosti sporočalo tudi takratno Mi-nistrstvo za javno upravo, a oboji vselej neuspešno. Na splošno lahko torej pri-pomnimo, da gre tudi tokrat za še eno zamujeno priložnost za vzpostavitev pravih dobrodelnih iger na srečo in za še eno (čeprav že pregovorno) neupo-števanje veljavnih državnih strategij s strani vladnih organov.

Biti ženska v današnjem svetu postavlja ženske v zahtevno pozicijo. Družba in mediji javnega obveščanja nam neneh-no ponujajo številne podobe o ženski in njenih vlogah v življenju. V vsakdanjem življenju, je ženska lahko razpeta med mnogimi pričakovanji, ki prihajajo iz okolja, kakor tudi nje same. V družbi veljajo mnogi stereotipi o vlogi žensk, ki jih skozi delovanje programov in osve-ščanje, poskušamo spreminjati.

V Materinskem domu Maribor se sre-čujemo z ženskami – materami z otro-ki, nosečnicami, porodnicami, ki so se znašle v trenutni ali dalj časa trajajoči osebni, eksistenčni, odnosni in drugi stiski, velikokrat kot posledica različ-nih oblik nasilja. Vse več žensk, ki po-išče pomoč, se sooča z eksistenčno sti-sko – so brez urejenega stanovanjskega vprašanja, srečujejo se s posledicami deložacij, ker niso sposobne plačevati najemnin, z namestitvijo k nam, za-časno rešijo vprašanje bivanja, a so v resnici brezdomke. Soočajo se z brezpo-selnostjo in ekonomsko odvisnostjo od sistema in/ali partnerja, matične dru-žine. Pomanjkanje finančnih sredstev velikokrat vpliva tudi na kvaliteto od-nosov, a se je pomembno zavedati, da je le sprožilec različnih vedenj, katerih je človek v krizni situaciji vajen uporabiti. Oblika ekonomskega nasilja, ki se kaže kot omejevanje pravice do zaposlitve, preprečevanje osebi, da razpolaga s svo-jim ali skupnim denarjem, siljenje dru-ge osebe v finančno odvisnost, zahteva po pokorščini, je le ena od oblik nasi-lja s katero se ženske v družini soočajo. Prekrivajo se z ostalimi oblikami nasi-lja v družini – fizičnim, spolnim in vse pogosteje prezrtim psihičnim nasiljem v primarni, sekundarni, oz. ožji ali širši

socialni. Z ženskami delamo na uvidu in raziskujemo situacijo v kateri je. Pri tem opažamo, da se vse pogosteje srečujemo s psihičnim nasiljem, ki ga marsikatera ženska ne prepozna kot takega – sem sodi žaljenje, zmerjanje, poniževanje, grobo kritiziranje in zanikanje njene osebnosti, ustrahovanje, grožnje, kriča-nje, ustvarjanje negativnih mnenj o ose-bi na podlagi predsodkov in stereotipov, ignoriranje, molčanje, vse z namenom, da bi tisti, ki izbira to obliko vedenja, dosegel svoj cilj in žensko postavil v podrejen položaj. Sem sodi tudi širjenje negativnih govoric o osebi, z namenom zmanjšanja ugleda v družbi, izoliranje osebe od ljudi, s katerimi bi želela ohra-niti stik, ipd. Vse več je tudi stisk zaradi alkoholizma in drugih oblik odvisnosti (odvisnost od nedovoljenih drog, iger na srečo, od odnosov, itd.), tako osebno kot tudi v družini. Vse omenjene težave in stiske, s katerimi se ženske, ki k nam pridejo po pomoč srečujejo, privedejo do tega, da se pri ženski razvijejo različ-ne zdravstvene in druge težave, ki vpli-vajo na njen odnos do sebe in odnose do drugih. Nemalokrat so, kot posledica preživetega nasilja, prisotne osebnostne težave (globoko nezaupanje vase, slabo samospoštovanje in nizka samozavest),

psihične stiske, ki se kažejo kot samo-poškodovanje, samoogrožujoča vedenja (tudi različne oblike odvisnosti) ali tudi kot ogrožanje drugih (pretežno svojih otrok), duševne bolezni: depresivnost, anksioznost, nevroze, psihoze in dru-ge, tudi mejne osebnostne motnje. Med dolgoročnejše in kronične posledice psihičnega, telesnega in spolnega nasilja sodijo tudi razna vnetja sklepov, kro-nične bolečine v vratu in hrbta, migre-ne in druge oblike glavobolov, spolno prenosljive bolezni, kronične bolečine v medenici, kronične težave z želodcem, črevesjem, prebavo; mnogo večje je tve-ganje že prej naštetih duševnih bolezni, travmatične in posttravmatične stresne motnje in poskusi samomorov. Pouda-riti moramo, da gospodarska kriza ni vzrok za nasilje, da pa so krizne razme-re v družbi lahko dejavnik tveganja za več nasilja nad ženskami, kakor je tudi ohranjanje patriarhalnih vrednot tisto, ki omogoča, da se nasilje nad ženska-mi nadaljuje. Pomembno je vedeti, da je nasilje nad ženskami ena od oblik diskriminacije zaradi spola in izvira iz neenakosti med spoloma, ter jo ohranja.

V Materinskem domu Maribor je do danes bivalo nekaj več kot 400 oseb.

Ob bivanju jim nudimo strokovno in vso drugo potrebno pomoč, da so ob odhodu od nas sposobne samostojne-ga življenja in bivanja. Pomoč nudimo tudi celotni družini, kadar obstaja mož-nost za to. Naš cilj je, da bi čim več ljudi zaživelo v odnosih brez nasilja in da bi se otroci imeli v varnem in ljubečem okolju, možnost razviti v samostojne in odgovorne odrasle ljudi. Tako nudimo tudi vso potrebno pomoč materam pri vzgoji njihovih otrok. Cilj je opolnomo-čenje ženske in otrok in usposobitev za samostojno življenje v prihodnje opre-mljeno z znanji za ravnanje v najrazlič-nejših življenjskih situacijah, ki bodo še prišle.

Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor, kjer je v dobrih dveh letih de-lovanja, iskalo pomoč okrog 400 oseb, je namenjena žrtvam nasilja in zlorab, tudi osebam po odhodu iz namestitve-nih programov (varne hiše, materinski domovi, krizni centri za ženske in otro-ke žrtve nasilja, krizni centri za mlade, mladinski domovi). Ustanovili smo jo zaradi prepoznanih potreb žensk žrtev nasilja, ki so se obračale po informa-tivno in drugo pomoč v materinski dom, niso pa še bile pripravljene oditi iz nasilnega odnosa, ali bivanja niso potrebovale, potrebovale pa so drugo, predvsem osebno pomoč, svetovanje, psihosocialno podporo, izvajanje za-govorništva, spremstva na institucije in delo na opolnomočanju. V njej nudimo razbremenitev in razumevanje stisk, kot posledic izkušenj nasilja, predela-vo travmatskih izkušenj, pridobivanje novih izkušenj doživljanja, izražanja in ravnanja, ki so pomembne za osebno-stni razvoj, usmeritev v ustrezne oblike pomoči, osveščanje (spoznavanje pri-

stojnosti javnih služb, pravic po Zako-nu o preprečevanju nasilja v družini in drugih pomembnih zakonih, pravic v različnih postopkih, itd.), spremstvo/zagovorništvo, sodelovanje z drugimi institucijami, psihosocialno svetovanje po telefonu, e-pošti osebam/žrtvam nasilja, psihosocialna podpora osebam po odhodu iz namestitvenih progra-mov, kakor tudi pomoč pri starševski vlogi. Delo poteka individualno in/ali v strokovno vodeni skupini za ženske in vzporedno skupini za otroke žrtve nasilja. Cilj je opolnomočenje žrtev in izstopanje iz vloge žrtve, predvsem pa tudi delo na sistemskem urejanju in vzpostavljanju ničelne tolerance do vseh oblik nasilja. Cilj obeh progra-mov je družbeno nesprejemanje nasi-lja, osveščanje o stereotipih, ki veljajo v družbi in ženske postavljajo v neenak odnos moči, tako v javnem kot v zaseb-nem življenju. Naše delo je usmerjeno v to, da ženske zaživijo samostojno, s spoštovanjem do sebe in svojega življe-nja, kakor tudi, da otroci dobijo pomoč pravočasno in da imajo možnost pre-delati svoje stiske, ki so jim velikokrat priča kot žrtve nasilja v družini in/ali izven nje. Prepričani smo, da je življe-nje brez nasilja pravica vsakega izmed nas in jo pridobimo z rojstvom. Naša naloga je, da se kot družba zavežemo tako ravnati in da skupaj soustvarjamo pogoje, da bi bilo življenje v skupnosti dovolj vzpodbudno, da bi omogočalo razvoj in rast vsakega posameznika, kakor družbe kot celote.

Center za socialno delo Maribor, Ma-terinski dom Maribor in Svetovalni-ca za žrtve nasilja in zlorab Maribor, Zanj Žanet Mithans, vodja progra-mov

V slovenskem formalnem izobraže-vanju je priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenih znanj in spretnosti dokaj novo področje. Da bi okrepili njihovo uveljavitev in poveča-li poseganje posameznikov po nefor-malno pridobljenem izobraževanju se je mreža izobraževalnih nevladnih organizacij Slovenije -MINVOS od-ločila, da organizira akcijo Oktober –mesec neformalnega izobraževanja. Člani mreže so se aktivno podali v akcijo saj želijo dvigniti zavedanje, da je pridobivanje neformalnega izo-braževanja zelo pomembno, tako za vseživljenjsko učenje kot za zaposlitev oziroma delo. V sklopu akcije izvajajo več različnih aktivnosti in dogodkov s katerimi v naš prostor prinašajo mno-ge pozitivne učinke. Sodelovali so na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki vsako leto odpre vrata medgenera-cijskemu sožitju, ustvarjalnosti in iz-menjavi idej. Prav tako so se povezali z zavodom Nefiks, ki je razvil sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja. Predstavili so certifikat kako-vosti MINVOS (MiQ), s katerim želijo pomagati nevladnim organizacijam s področja izobraževanja pri izboljšanju izobraževalnih procesov, ki ga bodo predstavili tudi na mednarodnem sim-poziju o priznavanju in vlogi neformal-nega izobraževanja za večjo zaposlji-vost mladih ter konec oktobra aktivno sodelovali tudi pri projektu Simbioz@,

ki je namenjen dvigu računalniške pi-smenosti starejših.

Najštevilčnejša vseslovenska mreža nevladnih organizacij s področja izo-braževanja in usposabljanja v Sloveni-ji - MINVOS krepi zavedanje, da smo močnejši, če stopimo skupaj. Delujejo v želji, da nevladni sektor na področju izobraževanja in usposabljanja s sode-lovanjem na nacionalni ravni postane konstruktiven, nepogrešljiv partner državi in gospodarstvu. V okviru mre-že lahko člani uresničujejo svoje intere-se preko različnih oblik povezovanja. Zagotavljajo jim servisno podporo in spodbujajo k nenehnemu razvoju. Zvi-šati želijo dodano vrednost sektorja, spodbujati inovacije in razvoj dobavne verige, povečati zaposlenost, privabiti investicije, iskati sredstva, komerciali-zirati raziskave in okrepiti tekmoval-nost. Dejavnosti mreže so brezplačne in pod enakimi pogoji dostopne vsem nevladnim organizacijam s področja izobraževanja in usposabljanja.

EIC Univerzum Minerva MariborMINVOS - znanje za vseMreža izobraževalnih nevladnih orga-nizacij SlovenijePrušnikova ulica 46, SI - 2000 MariborT: 051 244 399

minvos@umi.siwww.minvos.si

4 oktober 2013

Pomoč ženskam in otrokom v programu Materinski dom Maribor in Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor

Oktober - mesec neformalnega izobraževanja

Nika Merc

Tina Mlakar, Univerzum Minerva

CNVOS

CNVOS Ministrstvu za finance predlagal dopolnitev osnutka Zakona o igrah na srečo

Hodili smo v šolo, si služili denar s študentskim delom, pomagali sosedu graditi hišo in se na vse mogoče načine učili novih stvari. Zdaj ko iščemo zaposlitev, delodajalci od nas zahtevajo izkušnje za katere ni nujno, da jih nimamo, vendar nam zaradi težav s priznavanjem neformalnega znanja velikokrat niso priznane.

Opolnomočenje mladih in ustvarjanje ugodnih razmer, v katerih lahko mladi razvijajo svoje sposobnosti, delajo in dejavno sodelujejo v družbi, je ključ-nega pomena za usklajen gospodarski in socialni razvoj Evropske unije, zlasti ob upoštevanju globalizacije, gospodar-stva, ki temelji na znanju, in staranja družbe, v kateri je bistveno vsem mla-dim dati možnost, da polno razvijejo svoj potencial.

Po deležu delovno aktivnega prebival-stva sodi Maribor med 210 občinami na 195. mesto (34,6% delež). Delež brezposelnih oseb s VI. ali višjo stopnjo izobrazbe (diplomantov) se je iz decem-bra 2004 (7,4%) v Mariboru povečal na 15,7% v marcu 2013. Neto dodana vrednost na zaposlenega: 29.745 €, kar je 1/5 pod SLO povprečjem, ki je 38.006 €. Prihodki na zaposlenega znašajo 129.892 €, kar je 40% manj od sloven-skega povprečja, ki znaša 181.064 €.

V Mariboru Inštitut IRDO v sodelovanju s partnerji izvaja projekt »MODEL M - Pilotni model kariernega usposablja-nja in svetovanja za večjo zaposljivost mladih«. Namen projekta je pripraviti Model za izdelavo lastnega kariernega načrta posameznika (ali kot individual-nega poslovnega ali individualnega ka-riernega načrta) s pomočjo praktičnih nasvetov različnih strokovnjakov ter na podlagi vrednotenja lastnih kulturnih potencialov (znanje, izobrazba, vešči-ne), socialnih potencialov (družbeno okolje, socialni sloj, družbeni status) in psihosocialnih (osebnostne značilnosti in usmeritve) potencialov.

Projekt se je začel septembra 2012 in bo trajal vse do konca leta 2013 v okviru projekta – Maribor, Evropska prestol-nica mladih 2013. V brezplačni in pi-lotni študijski program, ki poteka med 10.9.2013 in 11.12.2013, se je doslej vpi-salo 27 mladih oseb iz Maribora in Ptu-ja. Gre za osebe z višjo, visoko in uni-verzitetno izobrazbo ter podiplomsko izobražene osebe, v starostni skupini 24.-30. let, z okvirno 6 mesecev prijave na Zavodu. Skupno vsem vključenim je, da si želijo najti zaposlitev ali ustvariti svojo lastno organizacijo (profitno ali neprofitno). Posamezen slušatelj pre-poznava svoje sposobnosti in pridobiva nove kompetence za podjetniško raz-mišljanje in delovanje oz. samozapo-slitev ali hitrejšo zaposlitev pri deloda-

jalcih. Pridobljena znanja v programu bo predstavil skozi delo na praktičnem primeru (poslovni načrt za lastno orga-nizacijo ali zaposlitev), okrepil bo tudi svoj socialni kapital za razvoj lastnih kariernih možnosti. Izvajalci programa so podjetniki, strokovnjaki in zunanji sodelavci inštituta IRDO.

Slušatelji se srečujejo tedensko v skupi-nah (podjetništvo, nevladništvo, zapo-slitev), program pa poteka v treh mo-dulih: • Modul1:”Odkrivanjelastnegapos-

lanstva,sposobnostiinomejitev”• Modul2:“Spoznavanjeposlovnega

inzaposlitvenegaokolja”• Modul3:“Predstavitevlastnegaka-

riernegaaliposlovneganačrta”

Udeleženci so se glede na lastne želje razvrstili v naslednje skupine:• Skupina A: ustanavljanje lastnega

podjetja; • Skupina B: ustanavljanje lastne

neprofitne organizacije; • Skupina C: iskanje zaposlitve pri

delodajalcih.

Tako želimo organizatorji opolnomoči-ti posameznika za samostojno iskanje lastnih poslovnih priložnosti ali kom-petentno ponujanje lastnega znanja in izobrazbe na trgu dela. Na ta način strokovnjaki prispevajo k izboljšanju zaposljivosti in zaposlenosti mladih ter spodbujajo njihovo inovativnost in podjetništvo. Projekt prispeva k uresni-čevanju strateških ciljev, ki se nanašajo na krepitev mladih: • Okrepitev ali pridobitev novih

kompetenc, veščin in (učnih) iz-kušenj vseh, ki bodo aktivno sode-lovali pri pripravi in izvedbi EPM 2013,

• razvoj osebnih potencialov, samo-zaupanja in ustvarjalnosti,

• povečanje usposobljenosti mladihna področju »realizacije lastnih idej«,

• okrepitev ter razširitev socialnihmrež mladih,

• medgeneracijsko sodelovanje medpraktiki in strokovnjaki različnih

profilov s ciljem pomagati mladim k večji zaposljivosti.

V okviru programa bomo ocenili delo slušateljev na podlagi njihovih konč-nih kariernih nalog (poslovni načrt za lastno organizacijo ali karierni načrt za zaposlitev v drugih organizacijah (pro-fitnih, neprofitnih)). Vsi udeleženci, ki bodo uspešno opravili naloge, prejmejo potrdilo o vključitvi v program. Naju-spešnejši slušatelji prejmejo priznanje za posebne dosežke v okviru projek-ta Model-M, ki jih bomo podelili na zaključnem strokovnem posvetu de-cembra 2013.

Slušatelji, ki se odločijo za lastno pod-jetniško pot (profitno ali neprofitno) in pripravijo posebej uspešen poslov-ni načrt, prejmejo posebno nagrado v smislu dodatne podpore inštituta IRDO pri njihovem nadaljnjem podjetniškem delu in razvoju (dodatna svetovanja, članstvo, promocija slušatelja ipd.) v skupni vrednosti 1.000 EUR za nagra-jence.

Izvajalec projekta je IRDO – Inšti-tut za razvoj družbene odgovornosti (www.irdo.si), sofinancerja pa sta In-štitut IRDO in Mestna občina Maribor v okviru projekta Maribor - Evropska prestolnica mladih 2013. Pri projektu aktivno sodelujemo z Zavodom RS za zaposlovanje – Območno službo Mari-bor in Ptuj, ter člani inštituta, kot so Šta-jerska gospodarska zbornica, Zavaro-valnica Maribor, Doba fakulteta, Press Clipping d.o.o., aktivnosti pa podpira tudi ČZP Večer.

Zaposlovanje mladih in podpora le-tem je ključna za razvoj sodobne družbe. Mladi so pripravljeni aktivno razmi-šljati in kreirati načrte, vsekakor pa pot-rebujejo določeno podporo, vzpodbud-no okolje in ljudi, ki bodo verjeli vanje in v to, da jim bo uspelo. Od načrta do izvedbe sledijo še določeni koraki. Ko oseba začuti sposobnost, da zmore ak-tivno sodelovati v tej družbi, to kmalu tudi uresniči.

Popotniško združenje Slovenije (PZS) je edini nacionalni zastopnik Slovenije v mednarodni federaciji International Yo-uth Hostel Federation ali krajše Hostel-ling International - HI. HI je nevladna in neprofitna organizacija, ki je zasto-pana v okrog 90 državah na svetu. Or-ganizacija deluje v tesnem sodelovanju z UNESCO (United Nations Education, Scientific and Cultural Organization) in WTO (World Tourism Organization) in je bila proglašena kot šesta največja ponudnica nočitvenih kapacitet v sve-tu. S 4 milijoni člani je ena iz med naj-večjih mladinskih organizacij v svetu in je edina svetovna mreža mladinskih prenočišč, ki razpolaga s približno 4.000 nočitvenimi objekti, 1,5 milijoni ležišč in 30 – 40 milijoni nočitev letno

HI predpisuje stroga pravila za stan-darde v mladinskih prenočiščih, ki te-meljijo predvsem na prijaznem odnosu do gosta, varnosti, čistoči in zasebnosti. Ni pa to edina vloga mednarodne orga-nizacije HI. Od svoje ustanovitve leta 1932 spodbuja mlade k boljšemu med-kulturnemu razumevanju preko ne-formalnega izobraževanja na področju

miru, globalnega prijateljstva in varstva okolja. Mednarodna organizacija z močno podporo svojih nacionalnih čla-nic omogoča mladim različne narodno-sti in kultur iz različnih družbenih oko-lij, da se neformalno srečajo, izmenjajo izkušnje, spoznajo samega sebe, drug drugega in okolico. V ta namen se znot-raj organizacije izvajajo številni med-narodni programi namenjeni mladim, predvsem tistim z manj priložnostmi, preko katerih se širi osnovno poslanstvo Hostelling International, ki se glasi:

S spodbujanjem izobraževanja mladih vseh narodnosti, še posebej pa tistih z manj možnostmi in sredstvi, s spodbu-janjem k večjemu poznavanju, ljubezni in spoštovanju podeželja in cenjenju kulturnih vrednot krajev in mest na vseh koncih sveta se zavezujemo zagota-vljati Youth Hostle in druge namestitve, kjer ne bo razlikovanj med rasami, na-rodnostmi, barvo, vero, spolom, druž-benimi razredi in političnim prepriča-njem z namenom boljšega medsebojne-ga razumevanja doma in v tujini.

PZS je nevladna in neprofitna mladin-

ska organizacija, ki skrbi za razvoj mre-že mladinskih prenočišč v Sloveniji in si prizadeva aktivneje vključiti zasebnike, ki imajo nočitvene zmogljivosti, ustre-zne standardom HI. Od leta 2001 se je mreža Slovenskih Youth Hostlov razši-rila na več kot 40 hostlov, ki kvalitetno zastopajo HI znotraj Slovenije. Istoča-sno pa se PZS ukvarja z mobilnostjo mladih ter v tem smislu predvsem z mladinskim popotništvom, katerega namen je spodbuditi mlade in mlade po srcu k raziskovanju domovine in tujih kultur in krajev ter jih motivirati, da že v mladih letih pridobijo izkušnje s poto-vanj, tako doma, kot v tujini.

Delovanje organizacije temelji pred-vsem na ljudeh, prostovoljcih, ki svoj prosti čas in znanje vlagajo v razvoj mla-dinskega popotništva. Le-ti pripomore-jo k boljšemu delovanju organizacije v različnih oblikah, kot so sodelovanje v promocijskih kampanjah, novinarsko in reportersko angažiranje pri spletnem časopisu Globetrotter in sodelovanje v različnih zanimivih projektih doma in v tujini.

Vse aktivnosti, ki jih PZS Maribor ozi-roma HI izvaja, so namenjene njenim članom, član pa lahko postane vsak v svoji starostni kategoriji ob pridobitvi članske izkaznice Hostelling Internati-onal. Osnovni namen članske izkaznice je boniteta pri bivanju v hostlih tako doma, kot v tujini po članski ceni, do-

datno pa izkaznica omogoča popuste pri vstopninah v muzeje, galerije …

PZS izdaja tudi prvi in edini spletni ča-sopis za mladinsko popotništvo in pros-ti čas. Najdete ga na www.globetrotter.si, vse ostale informacije pa na www.youth-hostel.si.

Srpsko kulturno društvo Maribor ses-tavljajo različne sekcije, ki so razdeljene na starostne skupine, in sicer od naj-mlajših članov, do mladine in seniorjev.

Društvo svojim članom ponuja različne interesne dejavnosti, kot so učenje srb-skega jezika, folklorne, dramske in lite-rarne umetnosti, ter različnih športnih dejavnosti kot so kegljanje, kolesarstvo in mali nogomet. Že 8 let izdajamo ča-sopis KONTAKT, v katerem pišemo o kulturnih dogajanjih in družbenih ak-tivnostih.

Vse tiste, ki imajo šolarje, ki želijo spoznati osnove srbskega jezika, cirilice in srbske kulture, vabimo v Šolo srbske-ga jezika, ki prične s poukom 19. 11. 2013, v Karanteni, Pobreška cesta 20 . Kontaktna oseba je Jelena Jovanović 041 399 844 (milankeba@gmail.com).

Program društva je zastavljen tako, da se ga lahko udeležujejo prav vsi. Trudi-mo se, da smo aktivni čez vso leto. Pri-rejamo atraktivne in zanimive dogodke, kot so folklorni koncerti, praznovanje pravoslavnega novega leta, piknike, tra-dicionalne srbske večere idr.

Prepoznavni znak društva, in tudi najštevilčnejša sekcija, je folklorna sek-cija Branko Radičević, ki šteje več kot 120 aktivnih članov v vseh starostnih kategorijah (Cicibani, Mladina in Vete-rani).Sprva je sekcija delovala predvsem ljubi-teljsko in rekreativno, kasneje pa je de-lovanje in organizacijo folklorne sekcije prevzel priznan srbski strokovnjak in koreograf Saša Bogunović, ki je postavil temelje delovanja naše sedanje folklore.

V tem času se je vzpostavilo tudi sode-lovanje z mnogimi drugimi kulturnimi

društvi iz Jesenic, Kranja, Ljubljane, Novega Mesta, Kopra, Celja, Gradca, Celovca, Banja Luke, Bratunca, Prnjavo-ra, Beograda, Bačke Palanke, Kraljeva, Prage in Cipra ter s posamezniki iz Slo-venije in tujine, na podlagi katerih so še danes skovane močne prijateljske vezi, ki jih vzdržujemo z rednim obojestran-skim kulturnim udejstvovanjem. Števil-na priznanja, nagrade in plakete govo-re o nastopih doma in v tujini. Našteli bomo samo nekatere: bronasti priznanji na 17. Evropski smotri srbske folklo-re v Čačku in na 16. Evropski smotri srbske folklore v Beogradu, 6 mesto (od 86 skupin) na Mednarodnem festivalu Zlatni Opanak v Valjevu, priznanja na CIOFF-u Ciper, v Pragi, Banja Luki, Pr-njavoru, Bratuncu, Bački Palanki, itn.Društvo je lastnik dvanajstih koreograf-skih licenc in glasbenih aranžmajev iz naslova folklore.

Vabimo ljubitelje srbskih tradicional-nih plesov, da se nam pridružijo v novi sezoni. Dobrodošli ste prav vsi. SKD Maribor je na svoje člane zelo ponosno in se že vnaprej veseli prihajajoče sezo-ne, ki bo vsekakor nadvse prijetna in okrepljena z različnimi potovanji naših folklorcev, ki predstavljajo srce našega društva.Vaje za najmlašje, Cicibane, bodo vsa-ko soboto ob 14.00, in vsako nedeljo ob 12.00, v Karanteni, Pobreška cesta 20, Maribor - Danijela Pećanac: 041 977 203 (danijela.pecanac@gmail.com.Vaje za veterane bodo vsak ponede-ljek ob 19.00, v ZPM – Zveza Prijate-ljev Mladine, na Razlagovi 16, Maribor - Anja Periz: 040 461 967 (anja.periz@gmail.com).

Za več informacij predlagamo, da obiš-čite našo spletno stran www.skd-mari-bor.si, in Facebook.

5nevladna.zavodpip.si

Izobraževanje mladih brezposelnih v Mariboru s pomočjo podjetnikov in strokovnjakov iz prakse

Popotniško združenje Slovenije

Predstavljamo vam Srpsko kulturno društvo Maribor

Anita Hrast, Aleš Jambrek

Foto: PZS

Foto: Srpsko društvo

Vinotour je prva mednarodna pot nordijske hoje med vinogradi, ki je nastala v tesnem sodelovanju med Turističnim društvom Svečina in sosednjo občino Ratsch an der We-instrasse v Avstriji. Sestavljena je iz poti, ki peljejo preko dvorišč sloven-skih in avstrijskih vinogradniških kmetij. Posebnost teh poti je, da jih lahko prehodimo poljubno in jim prilagajamo dolžino. Dvakrat letno, aprila (izhodišče v Ratsch a.d.W, pri gasilskem domu) in septembra (izho-dišče v Svečini na nogometnem igri-šču), sta organizirana vodena pohoda po vseh poteh. Udeleženci prejmejo ob prijavi kartonček za zbiranje žigov na posameznih postajah, ki pa nato ob zaključku pohoda služi kot doka-zilo za prehojeno pot in s tem dobijo udeleženci poleg spominske majice še bon za popust pri posameznem vinogradniku ali vstopnino na priha-jajoče prireditve. Tudi med letom se organizirajo ob posebnih priložnostih pohodi, ki so prilagojeni po dolžini in nekateri so postali že tradicionalni : čarovniški pohod oktobra, pohod na Jakobovo, za Tri kralje, Valentinov in seveda ob svetovnem dnevu hoje in nordijske hoje v maju.

Poti so tri:•rdeča,vdolžini11kilometrov,po-

hodnika popelje mimo 16 postaj v približno 3 urah hoje,

•oranžna,vodipopribližno21kilo-metrih, speljanih mimo 20 postaj, in pohodniku ponuja 4 in pol ure hoje,

•modra, se vije 24 kilometrov, imaprav toliko postaj, ki jih vešč ho-dec lahko obišče v 6 urah hoje.

Poti so ustrezno označene z rumeno markacijo in oznakami v obliki ste-klenice, pri čemer na slednjih barve etiket ustrezajo imenom posameznih poti (t.j. rdeča, oranžna, modra).Podroben opis poti z zemljevidom, postajami, višinskimi točkami in po-datki za gps lahko najdete na sple-tnem turističnem portalu Geodetske-ga inštituta Slovenije, www.potka.si: http://989.gvs.arnes.si/pot_vinotour/

(interaktivna stran opisa poti) in na spletni strani kraja Svečina http://www.svecina.com/nw-vinotour.aspx.

Prireditve so organizirane skupaj s partnersko občino Ratsch a.d.Wein-strasse, ki je od Svečine oddaljena po cesti le slaba 2 km, po poteh med vi-nogradi pa še manj. Pri strokovnem vodenju pohoda in prikazu tehnik nordijske hoje so partnerji INWA in-štruktorji nordijske hoje in učitelji no-rdijske hoje in teka. Pohodi potekajo v zmernem tempu zato so primerni za vse starostne skupine in v preteklosti se je pridružilo tudi nekaj otrok.

Na sami prireditvi si lahko udeleženci sposodijo palice ali pa jih tudi kupijo. Prijavnina je med 5€ in 7€, odvisno od artiklov, ki jih udeleženci prejmejo ob prijavi (nahrbtnik, bidoni, pijača, pri-boljški). Na vodenih pohodih, torej dvakrat letno, udeleženci prejmejo spominsko majico, zemljevid, karton-ček za zbiranje žigov in kakšen spon-zorski dodatek.

Posebnost teh pohodov je ta, da imajo udeleženci priložnost spoznati pokra-jino in ponudbo kmetij mimo kate-rih pelje pot, saj domačini večinoma postrežejo svoje dobrote in ponudijo tudi žlahtno kapljico. Ob zaključ-ku pohoda aprila je poskrbljeno za druženje ob glasbi in topli malici v

Ratschu a.d.W., septembra pa se pro-gram nadaljuje v okviru tradicional-nega Kmečkega praznika v Svečini na stojnicah svečinskih vinogradnikov in z bogatim kulturnim programom.

Letos bo še čarovniški pohod po poteh Vinotoura 31. oktobra 2103 ob 10.00 pričetkom in ciljem v Svečini, kjer se bodo udeleženci lahko sprehodili po eni od treh krožnih poti, s prilagoje-no dolžino, med vinogradi Svečinskih goric kot tudi Račanskih vinogradni-kov sosednje Avstrije.

Naredite nekaj zase in se sprehodite po poteh Vinotour, saj vsak korak šte-je! Vljudno vabljeni!

Kontakt: Pika Radmilovič (041 938 800)vinotour@siol.net

SUVOT (Spiced Up VOcational Tra-ining) je bil triletni projekt v okviru programa Vseživljenjsko učenje – Le-onardo da Vinci razvoj inovacij. V pro-jektu so sodelovali štirje partnerji iz Španije, Poljske, Nemčije in Slovenije. Glavni cilj je bil vzpostavitev modela inovativnega poklicnega usposabljanja s področja kuharstva za osebe s teža-vami v duševnem zdravju, učnimi in/ali vedenjskimi težavami. Program je slušateljem ponujal tudi dodatno pod-poro v obliki t.i. »simulacijske metodo-logije« – z izborom vaj s področja soci-odrame in sorodnih dramskih tehnik z namenom razvoja delovnih spretnosti.

KUHARSKI pRIROČNIK ZA VSAKOgAR»Zaposlovanje oseb z invalidnostmi je občutljivo področje. Ne le, da zahteva posebne prilagoditve delovnih mest, zahteva tudi prilagojeno izobraževa-nje in usposabljanje ciljne populacije. Celoten program je bil uspešno testi-ran na enoletnih pilotskih delavnicah v Španiji, Sloveniji in Nemčiji. Par-tnerji smo v okviru projekta pripravili tudi priročnik za trenerje, ki vsebuje kuharski tečaj in navodila, kakor tudi

simulacijsko metodologijo. Pri slednji gre za zbornik vaj in iger, ki se osredo-točajo na spretnosti, ki jih posameznik potrebuje na delovnem mestu - sode-lovanje s sodelavci na delovnem mes-tu, komunikacija, osebna motivacija, koncentracija, disciplina, samopodoba in obvladovanje težkih (negativnih) čustev. Pripravili pa smo tudi priroč-nik za udeležence. Dobra stran teh pu-blikacij je, da so namenjene praktično vsem, ne le osebam s težavami v dušev-nem zdravju. Gre za res dober primer prakse. Del usposabljanja (288 ur) je temeljil na usvajanju praktičnih spret-nosti in kuhanju različnih jedi – od španskih omlet, do nemških krač, polj-skih juh in slovenske potice. Najbolj zanimiv del kuharskega dela je bilo ravno spoznavanje nacionalnih jedi sodelujočih držav,« je povedala Mateja

Kramberger, vodja projektov na dru-štvu Ozara Slovenija in dodala, da je enoletno poskusno izvajanje programa pokazalo, da je program poklicnega usposabljanja po projektu SUVOT zelo koristen in uporaben. Vseh 12 udele-žencev je usvojilo ključna znanja in kompetence, ki bodo pripomogla pri njihovem vključevanju na trg delovne sile v prihodnosti.

Plastični odpadki sestavljajo 80 % od-padnih naplavin v Atlantskem in Ti-hem oceanu, ki usodno vplivajo na šte-vilne morske vrste. Vsako leto konča v svetovnih oceanih in morjih približno 10 milijonov ton načrtno ali naključno odvrženih odpadkov na obali in mor-ju. V vodo pridejo s kopnega in z iz-suševanjem, prinesejo pa jih tudi reke, kanalizacija in veter. Med odpadki so pogosto odporni, proizvedeni ali pre-delani trdni materiali, kot so plastika, steklo in kovine.

Evropska komisija preučuje možnos-ti za določitev vseevropskega cilja za zmanjšanje morskih odpadkov. Z jav-nim posvetovanjem namerava zbrati dodatne prispevke državljanov in za-interesirane javnosti. K zmanjšanju onesnaževanja lahko prispevajo po-trošniki, prodajalci, industrija plastič-nih izdelkov, ladijski prevoz in ribiški

sektor, nevladne organizacije, lokalni in nacionalni organi ter oblikovalci po-litik EU. Med predvidenimi ukrepi so zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk in plastenk, osveščanje, čistilne akcije in določitev ciljev zmanjšanja odpad-kov na nacionalni ali lokalni ravni, še sporočajo iz Predstavništva Komisije v Sloveniji.

Na konferenci o trajnostnemu razvo-ju Rio+20 junija lani je bila sprejeta globalna zaveza za znatno zmanjšanje onesnaževanja morij do 2025, ki jo je Komisija še podrobneje izoblikovala v sedmem okoljskem akcijskem načrtu. To zavezo zdaj začenja spreminjati v konkretne ukrepe.

Posvetovanje bo potekalo do 18. de-cembra 2013

Društvo študentov psihologije Mari-bor je mlajše društvo, ki združuje štu-dente psihologije Filozofske fakultete v Mariboru. Tako društvo kot celota, tudi njegovi člani stremimo k širjenju prepoznavnosti tako študija, kot psi-hologije kot take širši javnosti. S tem namenom različne delovne skupine društva pripravljajo ob študijska pre-davanja, fi lmske večere, izmenjave, ta-bore, projektne tedne, izdajajo psiho-loški časopis… s katerimi želimo dose-či raznolikost ob študijskega življenja, tesneje povezati študente psihologije in predstaviti določene tematike širši jav-nosti, ki jih tovrstno področje zanima. Ena izmed delovnih skupin, ki si priza-deva za dosego omenjenih atributov je skupina Psihobum. Njen namen je, da s pomočjo taborov, ki potekajo stran od mestnega vrveža, poveže študente psihologije. In kaj je ravno bistvo to-vrstnih taborov? Kakor vsebuje mavri-ca različne odtenke barv, tako tudi mi želimo udeležencem zagotovit razno-barvno paleto izkušenj, ki jih dosežemo z medsebojnim sobivanjem, skupnim pripravljanjem obrokov, sodelovanjem na delavnicah in podajanju refl eksij. S tem celotnim »paketom« dosežemo pri udeležencih medsebojno povezanost, izražanje sebe, čutenje, skrb za sočlo-veka, iskanje osebnostnega presežka, pridobitev novih osebnostnih, kot tudi teoretičnih spoznanj in posredno tudi širjenje socialne mreže. Koordinatorji tabora delujemo v skladu z naslednjo mislijo: »Tako kot val ne obstaja sam zase, ampak je udeležen v gibanju oce-ana, tako mi ne moremo sami izkusiti življenja brez, da ne bi delili izkušnje z drugimi« (Nuša Tojnko)

Do letošnjega šolskega leta 2013/14 so bili izpeljani že štirje tabori. Leta 2010 je bil izpeljan prvi tabor Psihobum z bum efektom, katerega namen je bil trening socialnih veščin in združeva-nju novih članov Društva študentov psihologije.

Že naslednje šolsko leto je bil na Do-minikovem domu na Pohorju izveden tabor Psihobum v meni. Namen tabo-ra je bil doseči globine vsakega posa-meznika in spoznavanje samega sebe. Z delavnicami timskega dela, plesno gibalne terapije, terapije z gongi… je bil cilj tabora dosežen. Udeleženci so

dosegli osebni presežek in s tem pres-topili prvi korak v procesu nadaljnjega poglabljanja v lastno osebnost.

V šolskem letu 2012 smo nadgradili prejšnji tabor in se tako usmerili iz po-sameznika na partnerske odnose. Ta-bor Psihobum v naju je bil terapevtsko zastavljen, saj smo želeli udeležence z izkustvenimi delavnicami opremit za kvaliteten odnos. Z delavnicami psi-hodrame, čuječnosti v partnerskem odnosu, zakonske terapije, delavnico lepo je biti sexoved… smo dosegli pre-sežek in posredno izpostavili spoštova-nje, strpnost, sprejemanje, konstruk-tivno reševanje konfl iktov in aktivno poslušanje kot temeljne elemente za vzdrževanje kvalitetnega partnerskega odnosa.

Z nadaljevanjem tradicije smo tudi v letošnjem šolskem letu pripravili ta-bor PSIHOBUM ZAPOSLUJE. S tem velikim korakom, smo se preusmerili na iskanje lastnih potencialov in uče-nje veščin, ki nam bodo koristile pri iskanju zaposlitve in vzdrževanju po-zitivnih odnosov v delovnem okolju. Dejstvo je, da se trenutno nahajamo v času meglene prihodnosti kar se tiče zaposlitve in v skladu s tem smo želeli udeležence okrepit, da bodo na delov-na mesta prišli opremljeni z določeni-mi veščinami oz. jim bodo pridobljene veščine olajšale proces iskanja službe in prebrodit nestabilno obdobje zapo-slovanja.

Tabore Psihobum, ki so postali del tradicije Društva študentov psiholo-gije Maribor lahko enačimo z slavnim napisom v Delfi h: »Spoznaj samega sebe«, saj vsak tabor udeležencem dop-rinese osebnostno rast in jih nadgradi z izjemno življenjsko izkušnjo.

6 oktober 2013

S kuhalnico nad tegobe duševnega zdravja

Javno posvetovanje o vprašanju, kako se spoprijeti z naraščajočim onesnaževanjem morij in oceanov

Psihobum tabor

Vinotour

Helena Ajdnik, Ozara Slovenija

CNVOS

Matej Miklavčič

Društvo Ozara Slovenija je bilo od leta 2010 vključeno v projekt SUVOt. V okviru projekta je humanitarna organizacija, ki bo naslednje leto obeležila 20 let delovanja, z evropskimi partnerji razvila inovativen koncept poklicnega usposabljanja za osebe s težavami v duševnem zdravju. V okviru projekta sta se usposabljali dve skupini, ena v dnevnem centru na ptuju, druga v Mariboru.

Evropska komisija je začela javno posvetovanje o vprašanju, kako se spoprijeti z naraščajočim onesnaževanjem morij in oceanov. Mnenja bo zbirala do 18. decembra 2013.

Foto: Katja Radmilovič

LIKOVNE KOLONIJETeče četrto leto organiziranja likovnih kolonij, ki jih veže rdeča nit PRETEK-LOST DANES. Letošnja, pod naslo-vom „Limbuški grunti“, je zaživela naturistični kmetiji z domačim imenom Marin. Sodelovalo je sedem društev, in posamezniki. Vsega skupaj nas je ose-mindvajset oseb tri dni uživalo ob lepem junijskem vremenu med goricami in goz-dovi Pohorja.Tretji dan smo priredili razstavo in na kmetij pojužinali okusno kosilo, ki nam ga je pripravila gospodinja Marica in se-veda nazdravili s finim domačim sortnim vinom.Do 3. 10 so imeli ustvarjalci čas, da do-končajo svoje slike, ki smo jih ta dan uradno razstavili na posestvu Kmetijske fakultete, Meranovem. Dogodek je pope-stril pevski zbor društva LI-PE. 18. 10. se razstava seli na turistično kme-tijo „TIKVA“, vLimbuš, kjer si jo lahkoogledate.

BUČMANIČeprav se trudimo s pobudami pridobi-ti podporo Občine Ruše za diskurz ali posluh za idejo širšega in povezanega turističnega delovanja, žal nismo zelo us-pešni. Lokalna politika pač vlaga v drage turistične objekte, ki pa ne prinašajo re-zultatov in občinsko blagajno izčrpujejo.Kersenamzdimoto„turizemsoljudje“pravilen, se pač sami trudimo povezo-vati z organizacijami in posamezniki in ustvariti atraktivnejše in zanimivo oko-lje za slučajnega turista in seveda za nas, občane.

Če boste ob cesti iz Maribora, preko Ruš na Falo, videli simpatične pojave, so to Bučmani in Bučmanke, ki vas pozdravlja-jo. Ponekod sami, drugod z vso družino. Nekateri imajo imena, drugi ne.

V projektu, ki smo ga poimenovali „TE-DENBUČMANOV“sodelujevelikopo-sameznikov in organizacij. Pa da ne boste mislili, da so osamljeni! Obiskuje jih, v veselje najmlajših, tudi Bučna princesa s pripovedko o Bučni deželi in deželi Ča-rovnic, ki buče preganjajo. Žal so letos zaradi sanacije ceste skozi center Ruš nje-ni obiski omejeni. Obišče jih ponoči, ko Bučmani poživijo in na je cesta prazna.

RAJSKE DAMEPlesna skupina Sladki datelj deluje tako dolgo kot društvo. Vsako leto ustvari sa-mostojno predstavo v sodelovanju s pri-jateljskimi skupinami iz Slovenije, ki jih povezuje in koreografsko obdela mento-rica Edita Čerče. V tem letu smo poleg manjših posameznih nastopov in sode-lovanj v drugih projektih in dobrodelnih prireditvah, zelo uspešno izvedli plesno predstavo Grajske dame v Rušah, Vuze-nici, Gradu Slovenska Bistrica, Gradu Rače, Mariborskem gradu, festivalu Lent.Povabljene smo tudi v BKC ( Bosanski kulturni center) v Sarajevo, kjer bomo gostovale v novembru.

VKLJUČI SE V DEMOKRAtIČNE ODLOČItVEV društvu SENA se med ostalim ukvarja-mo tudi s tematiko vključevanja posame-znikov – članov in nečlanov društva v de-mokratične odločitve, ki so pomembne za naše življenje. Že z izdajo knjižice »Vsi na volitve«, ki smo jo izdali v samozalož-bi smo se preizkusili na tem področju. Ker smo dobili pozitivne odzive za knjiži-co od someščanov, smo se odločili, da bi nadaljevali v tej smeri in izvedli obširnej-ši projekt, ki bi obravnaval to tematiko.

Odločili smo se, da izvedemo projekt Vključi se v demokratične odločitve, ki bi someščane seznanil z demokratičnimi orodji, ki so na voljo, da lahko vplivajo na pomembne odločitve v svojem kraju. V društvu smo za projekt sestavili osnutek in preverili kakšne so možnosti za samo izvedbo projekta. Projekt je vključeval delavnice, ki so bile vezane na predsta-vitev demokratičnih orodij, pomena vo-litev, oblikovanja pobud za spremembo

občinskih predpisov, ustanovitve društva in je ponudil priložnost druženja zainte-resiranim udeležencem, zlasti ženskam različnih starosti in mladostnikom. Po postavitvi smernic in programa pro-jekta smo pričeli s praktičnim delom. Za kraj izvedbe projekta smo izbrali Bistrico ob Dravi, ki je del občine Ruše. Projekt je potekal od decembra 2012 do aprila 2013 - to je štiri mesece. Delavnice, ki sta jih vodile Marta in Silva se je udeležilo veli-ko število zainteresiranih slušateljev. Vse kar se je predelalo na delavnicah pa smo objavili tudi v knjižici „Vključi se v de-mokratičneodločitve“,kismojoizdalivsamozaložbi. Predstavljena je tudi na naši spletni strani.

Največ težav pri projektu pa smo imeli z zbiranjem sredstev za izvedbo projekta in izdajo knjižice. V lokalnem okolju v kate-rem društvo deluje, nismo našli nikogar, ki bi sofinanciral projekt Vključi se v de-mokratične odločitve. Prav gotovo je na to vplivala tudi tematika samega projekta.Projekt smo lahko izvedli s pomočjo Ve-leposlaništva Združenih držav Amerike v Ljubljani. Prav tako pa so nam prisko-čili na pomoč podjetniki iz naše regije. Vsem, ki so nam pri projektu pomagali, se bi na tem mestu tudi zahvalili.

Projekt se je v aprilu zaključil s predsta-vitvijo rezultatov projekta, kjer smo sku-paj z udeleženci pokomentirali in ocenili aktivnosti, ki so potekale štiri mesece. Ugotovili smo, da so takšni projekti pot-rebni in da bomo nadaljevali s priprava-mi in izvedbo novih projektov, ki se bodo ukvarjali s to tematiko. Žal v vsem tem času nismo uspeli dobiti termina z žpa-nom občine Ruše, da bi mu predstavili projekt in pridobili podporo lokalne sa-mouprave.

FOtONAtEČAJ V letošnjem letu je Društvo za kakovost življenja SENA v sodelovanju s Foto klu-bom Maribor in pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije (FZS) razpi-salo fotografski natečaj v počastitev sve-tovnega dneva hrane z naslovom Hrana – več in manj kot vsakdanji kruh (hrana kot taka, njen družben in socialni po-men). Sodelujoči so lahko sodelovali pri dveh razpisanih temah. Prva tema je bila HRANA, kjer smo na fotografijah priča-kovali prizore iz pridelelave in predelave hrane, ravnanje s hrano in človekov od-nos do nje. Druga tema je bila PROSTA, kjer ni bilo vsebinskih omejitev.

Na razpis se je odzvalo le 7 fotografov – 6 iz Slovenije in eden iz Kuvajta, ki so tako prispevali skupno 44 fotografij, na temo A – hrana je prispelo 20 fotografij 5 av-torjev, na temo B – prosta pa je prispelo 24 fotografij 6 avtorjev. Strokovna žirija v sestavi Branimir Ritonja, MF FZS, AFI-AP (predsednik žirije), Nataša Grum, ing. fotografije (član žirije) in Matej Mod-rinjak, mag. art. (član žirije) je ocenjevala prispela dela in je zaradi majhnega števila prispelih del podelila v obeh kategorijah skupaj le tri nagrade (medalje FZS) in dve diplomi (podeljuje Društvo za kakovost življenja SENA). Pri temi A – hrana prva nagrada ni bila podeljena, drugo nagrado bo prejel Aleksander Kušlan za fotografi-jo z naslovom Na mentrgi, tretjo nagrado Hamad Salman za Preparing, diplomo pa bo prejel Anton Tratnik za fotografijo S spoštovanjem. Pri temi B – prosta je bila podeljena prva nagrada Antonu Tratniku za fotografijo Na kopališču, druga in tre-tja nagrada nista bili podeljeni, diplomo pa so podelili Petru Zajfridu za Jutranje odseve.

Vsa nagrajena in sprejeta dela – skupaj 27 fotografij, bodo postavljena na ogled 16. novembra 2013 v razstavišču RULIK v Rušah. Takrat bodo podeljene tudi nagrade avtorjem nagrajenih fotografij, predstavili pa bomo tudi tiskan katalog, ki ga bodo prejeli vsi udeleženci fotograf-skega natečaja. Katalog pa si bo od takrat naprej možno ogledati tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Društva za ka-kovost življenja SENA.

7nevladna.zavodpip.si

Društvo za kakovost življenja SENAMarta Rep, Iztok Jerina, Mojca Jančar

Potem, ko je Slovenija združila moči za plebiscit in nato za vstop v EU, se zdaj združuje v Zelenem razvojnem preboju – Bo vlada znala prisluhniti klicem po trajnostni viziji, ustvarja-nju zelenih delovnih mest in zeleni proračunski reformi?

Že spomladi letos smo se spraševali: za katero smer razvoja se nova vlada dejansko iskreno ogreva? Kako bo poskusila doseči, kar vsi pričakuje-jo od nje: nov razvojni zagon, večjo konkurenčnost, nova delovna mes-ta in sanacijo javnih financ? Zdaj, po zvišanju DDV-ja, napovedanem nepremičninskem davku in drugih pričakovnih nadaljnjih rezih, smo še bolj kot pred dobre pol leta prepri-čani: to lahko doseže samo z zelenim razvojnim prebojem.

Poziv za zeleni razvojni preboj (ZRP) kot nosilna razvojna vizija v slovenski strukturni politiki za novo finančno obdobje 2014–2020 se je začel kot pobuda skupine okoljskih nevladnih organizacij in prerasel v gibanje, ki (zdaj že drugo) vlado poziva, naj prihodnost Slovenije usmeri v trajnostni razvoj. Združu-je gospodarske programe na sedmih družbeno pomembnih področjih: prehranska samooskrba, vredno-stna veriga lesa, energetska preno-va stavb, prehod na obnovljive vire energije, posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, učin-kovita raba naravnih virov in zeleni turizem. Je vizija razvoja, ki temelji na naših strateških dobrinah: goz-du, rodovitni prsti, obnovljivih virih energije, zmernem podnebju, lepo-tah naravne in kulturne krajine, vod-nih virih ter na znanju, kreativnosti in inovativnosti naših ljudi.

Pobudnica peticije oziroma pozi-va vladi smo Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Že od leta 1994 stremimo k uveljavljanju trajnostnega razvoja v nacionalnih politikah ter k vzpostavljanju ravno-težja med človekom in okoljem. Sta-tus quo, kakršnega doživlja Slovenija na področju trajnostega razvoja, za nas ni sprejemljiv. In nismo sami: poziv za zeleni razvojni preboj je podprlo več kot deset tisoč posame-znikov in 195 organizacij, podjetij, občin, regionalnih agencij, panožnih združenj. Podprli so ga akademiki, umetniki, športniki, okoljevarstve-niki in politiki, študentska in mla-dinska združenja, kulturno-ume-tniška društva ter upokojenci. Pod-prle so ga zveze ribičev, tabornikov, čebelarjev, potrošnikov in kmetov, posamezne občine in Skupnost občin Slovenije.

NEKAJ DRUgAČNEgA, pOZItIVNEgAPodporo je doživel, ker napoveduje decentraliziran, regionalno urav-notežen razvojni zagon. V tem se bistveno razlikuje od razvojnega modela, temelječega na velikih infra-strukturnih projektih in paradržav-nih podjetjih, ki nam je v preteklih letih prinesel veliko okoljsko in sko-raj nepopravljivo družbeno škodo, državne finance pa s koruptivnim izčrpavanjem prignal na rob bankro-ta. Poziv za zeleni razvojni preboj je našel podpornike zato, ker podaja pozitivno vizijo in omogoča dolgo-ročni izhod iz krize: z zmanjšanjem odvisnosti od uvožene hrane in naf-te ter z napovedjo vsaj 50.000 novih delovnih mest do leta 2030, in to na način, ki prinaša povečanje kakovo-sti življenja posameznikov, družin, skupnosti in celotne družbe. Vseh, ne samo peščice privilegiranih. In ne na račun neodgovornega uničevanja okolja in izčrpavanja naravnih virov.

Podprli in posvojili so ga praktično vsi, razen vlade. Pa čeprav so pro-grami zelenega razvojnega preboja skladni s celovito vizijo pametnega, trajnostnega in vključujočega razvo-ja EU do leta 2020, kar pomeni, da je zanje na razpolago ugodno evropsko financiranje. “Slovenija je že ime-la zgodbe o uspehu. Celoten proces vključevanja v Evropsko unijo je bil vóden kot projekt in izpeljan več kot uspešno. Zakaj se ne moremo zgle-dovati po tej zgodbi, v kateri je dr-žavni aparat deloval zelo dobro?“ se je direktorica Umanotere Vida Ogo-relec spraševala februarja v intervju-ju za Vivo.

OBDAVČIMO SLABO, NE DOBROTega ne vemo. Vemo pa, da lahko vla-da pot naše države iz krize še dodat-no začrta s sprejetjem zelene prora-čunske reforme kot osrednje strate-gije za fiskalno okrevanje, ki smo jo v Umanoteri predstavili septembra lani. Osrednja ideja pri tej reformi je prelaganje davkov z dela na po-rabo naravnih virov. Višji davki na porabo energije in naravnih virov pomenijo ekonomsko spodbudo za prihranek in učinkovitejšo porabo energije, kar vodi do inovacij in teh-nologij ter povečanja konkurenčnos-ti gospodarstva.

Poleg dviga okoljskih dajatev, zele-nih investicij ter preusmeritve ob-davčenja z dobrega (=delo) na slabo (=poraba virov in emisije) zajema reforma tudi ukinitev okolju ško-dljivih subvencij. Prav te smo julija letos razgalili v pionirskem poročilu o tem, komu in kako naša država na-menja subvencije v sektorjih energe-tike, kmetijstva in transporta. Našlo se jih je za 500 milijonov evrov v letu 2011, ko je država subvencionirala cene dizelskega goriva domačim in tujim avtoprevoznikom, fitofarma-cevstska sredstva, pristala na pre-nizke koncesnine za gospodarjenje z državnimi gozdovi, oprostila plačila DDV letalski promet, brezplačno do-deljevala emisijske kupone in drugo. »Če moram plačati DDV za knjigo, zakaj sem tega oproščena pri nakupu letalske karte?« je v razmislek podala Vida Ogorelec v septembrskem pri-spevku za Mladino.

A poročilo, tako kot vsaka naša raz-iskava, nakazuje tudi priložnosti za spremembe. V času vsestranskega proračunskega varčevanja nazorno prikazuje velike možnosti za pri-hranke v državnem proračunu, ki bodo imeli pozitivne posledice na okolje in obenem spodbudili trajno-stno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. To smo še dodatno izpostavili septembra s kampanjo

Spremenimo minus v plus! in petici-jo spletne skupnosti za aktivno drža-vljanstvo Tretji člen, ko smo skupaj s posamezniki in organizacijami poz-vali vlado, naj v rebalansu proračuna za leto 2014 ukine škodljive subven-cije v višini vsaj sto milijonov evrov in s tako privarčevanimi sredstvi oh-rani pravice na področju zdravstva, izobraževanja, sociale, kulture, po-kojnin.

IZ MINUSA V pLUS – VSI SKUpAJ

Naš zadnji prispevek k postavljanju Slovenije na pravi tir – če že železni-ce ne delujejo – pa je izvajanje pro-jekat Spodbujamo zelena delovna mesta. Njegov namen je izboljšati ra-zumevanje in poznavanje zelenih de-lovnih mest ter dvigniti osveščenost o tem, kakšne razvojne priložnosti prinašajo. Celostno bomo predsta-vili problematiko zelenih delovnih mest v povezavi z zelenim gospodar-stvom in povezali različne akterje za spodbujanje čim boljših razmer za njihovo ustvarjanje. Prvi dogodek bo že sedmega novembra v Ljubljani s prvo nacionalno konferenco o zele-nih delovnih mestih. Na njej bomo vsi skupaj - vlada, občine, podjetja, zadruge, socialni partnerji, svetoval-ci za zaposlitve, strokovno-interesna združenja, banke in skladi, iskalci zaposlitve, nevladne organizacije – odkrivali, kaj in zakaj so zelena de-lovna mesta, kje so in bodo njihove poslovne priložnosti, kako zagoto-viti podporo zelenemu razvoju ter kako zelenim delovnim mestom v prid okrepiti politično, ekonomsko, socialno, tehnološko in pravno oko-lje.

Evropa je že prepričana, da je trajno-stni razvoj prava pot. Ni še prepoz-no, da to na ravni državne politike usvojimo še tudi v Sloveniji. Verja-memo, tako kot že skoraj 20 let, da bomo znali stopiti skupaj in Sloveni-jo vrnili med pogumne in navdihu-joče družbe. Ne bodimo zeleni samo v stopnji razvoja, ampak v razvoju samem.

Barva slovenskega uspeha je lahko le zelenaUmanotera

pRVA NAcIONALA KONFERENcA O ZELENIH DELOVNIH MEStIH VABI

Umanotera vse zainteresirane vabi na celodnevni dogodek, posvečen zelenim delovnim mestom. Ta bo sedmega novembra v hotelu Lev od 9. do 16. ure. Več na spletni strani Umanotere www.umanotera.org.

potrebujete pravni nasvet v zvezi z delovanjem vaše nevladne organizacije? Imate vprašanje ali dilemo glede statusnih zadev, delovne zakonodaje, davčnih predpisov, statusnih oblik ipd. ali potrebujete pomoč pri reševanju pravnih za-gat? Za nasvete se lahko obrnete na Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, kjer vam bodo pravniki posredovali brezplačne odgovore. Svetovanje poteka po telefonu, pisno ali osebno (ob predhodni najavi).Brezplačno svetovanje za nevladne organizacije vam nudimo tudi s področij ra-čunovodstva, prijav na razpise, stikov z javnostmi in drugih zadev povezanih z vašim delom v nevladni organizaciji. Pokličite nas na 02 234 21 38 ali pišite na info@nevladna.org.

Kaj počnete?Povejte nam, kaj počnete in mi bomo o tem obvestili tudi druge. Z objavo v nas-lednji številki tega časopisa, preko našega spletnega portala, facebook profi la ali elektronskih novic, bomo o vaših dejavnostih obvestili druge nevladnike in širšo javnost. KOntaktirajte nas na info@nevladna.org.

Iščete stike ali ponujate partnerstvo?Na spletnem portalu www.nevladna.org vpišite na oglasno desko oglas, s katerim želite kaj poiskati ali ponuditi drugim organizacijam (partnerstvo, oprema, kadri itd.) ali opozoriti na zanimiv dogodek, ki ga pripravljate. Za pomoč se obrnite na 02 / 234 21 38 ali info@nevladna.org.

projektna pisarna Regionalnega stičišča nevladnih organizacij podravja (RSNVOp)RSNVOP v okviru projektne pisarne zasnoval program podpore nevladnim organizacijam pri pripravi in izvajanju projektov (lokalnih, nacionalnih, evrop-skih) v obliki brezplačnega svetovanja in pomoči, ki obsega:

• svetovalnopodporopriiskanjuprimernihrazpisov,• pomočpriiskanjuprojektnihpartnerjev,• svetovanjepriureditvipogodbenihrazmerijmedpartnerji,• svetovanjeinpomočpripripraviprijavenarazpis,• svetovanjeprioblikovanjufinančneganačrtaprijave,• svetovanjepriizvajanjuinevalvacijiprojektov,• svetovanjepripripraviporočilzafinancerje. Svetovanje poteka po predhodnem dogovoru v prostorih Zavoda PIP, Gosposvetska 86 v Mariboru. Kontakt: 02/ 234 21 46, med 9.00 – 13.00.

Kdo smo in kje nas najdeteZavod PIP »PRAVO INFORMACIJE POMOČ« je neprofi ten zavod zasebnega prava za opravljanje dejavnosti s področja pravnega svetovanja in pravne po-moči, svetovanja potrošnikom, informiranja o Evropski uniji, razvoja nevladnih organizacij in svetovanja za mlade. Značilnosti delovanja zavoda pri izvajanju svetovalnih, izobraževalnih in raziskovalnih storitev se odražajo v strokovnosti in neodvisnosti. Posebno pozornost posvečamo varovanju človekove osebnosti in dostojanstva. Tako je skupni imenovalec vseh dejavnosti Zavoda PIP zagota-vljanje pomoči in informacij vsem, ki jih potrebujejo.• pravno svetovanje in brezplačna pravna pomoč s soglasjemMinistrstva za

pravosodje• informiranje oEvropski uniji v okviru informacijskemrežeEuropeDirect

(www.evropejec.si in www.zivim.eu)• stičiščenevladnihorganizacijPodravja(www.nevladna.org)• programizamlade

PIP center Maribor, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor. T 02 234 21 46, F 02 234 21 47, pip@zavodpip.si, www.zavodpip.si. PIP center Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota. T 02 535 27 60, F 02 535 27 61, info@zavodpip.si, www.zavodpip.si. Delamo vsak delavnik med 8.00 in 16.00.

8 oktober 2013

Naročite se na naše elektronske informacije: info@nevladna.org

Nevladna

@NevladnaOrg

SEZNAM KRŠITEV JE BIL OSVEŽEN 3.10.2013

OD 21. 3. 2013 ŠTEJEMO, KOLIKOKRAT SO 11. VLADA IN NJENA MINISTRSTVA PREKRŠILA RESOLUCIJO O NORMATIVNI

DEJAVNOSTI, KI JO JE 19. NOVEMBRA 2009 SPREJEL DZ RS:

Vir: http://stevec-krsitev.si

Živimo v viharnem času, ki prinaša tudi priložnost za pomembne spre-membe in premike na različnih pod-ročjih družbenega življenja. Tudi sami ste s svojimi aktivnostmi neposred-no vpeti v dogajanje v svojem okolju in prepričani smo, da dobro poznate probleme s katerimi se soočajo pre-bivalci slovenskih občin. Nevladne organizacije že od nekdaj skrbimo, da ti problemi ne ostajajo brez rešitev in prispevamo k zagotavljanju družbene blaginje in k skrbi za še prav pose-bej ranljive skupine in posameznike. Takšno je naše poslanstvo, ki ga srčno in nesebično opravljamo. Ob tem pa se vedno znova soočamo z obilico ovir, ki zavirajo naš razvoj in ohranjajo stop-njo razvitosti nevladnega sektorja na ravni, ki močno zaostaja za razvitostjo sektorja v državah Evropske unije. Vsi med nami si po svojih močeh prizade-vamo ustvarjati boljše pogoje za delo-vanje nevladnih organizacij na lokalni oz. nacionalni ravni. Pomembno moč, ki je ključnega pomena za doseganje želenih ciljev pa lahko ustvarimo zgolj v medsebojnem sodelovanju, saj le s

tem, da svojim sogovornikom pokaže-mo našo enotnost in povezanost lahko pričakujemo, da bomo obravnavani kot enakopravni partner pri sprejema-nju pomembnih odločitev. Na Regio-nalnem stičišču nevladnih organizacij v Podravju si vseskozi prizadevamo k povezovanju NVO in krepitvi sektor-ske zavesti, saj smo prepričani, da lah-ko le skupaj premikamo stvari na bolje. Z aktivnostmi, ki jih izvajamo, želimo prispevati h krepitvi NVO za učinko-vito vključevanje v procese odločanja (civilni dialog) ter k dobri informira-nosti, saj je le s pravimi in pravočas-nimi informacijami mogoče oblikovati in zagovarjati prave rešitve.

Vabimo vas, da se tudi vi pridružite neformalni mreži NVO v Podravju ter skupaj z nami in ostalimi organizacija-mi iščete rešitve za hitrejši razvoj NVO ter izkoristite tudi vse storitve, ki vam jih kot Regionalno stičišče NVO Pod-ravja brezplačno zagotavljamo.

Veseli bomo vaših pobud za krepitev medsebojnega sodelovanja in z vese-

ljem bomo skupaj z ostalimi organiza-cijami iskali rešitve za probleme v va-šem okolju. Naše storitve (usposablja-nja, svetovanja, organizacija posvetov, dialog s predstavniki lokalnih samou-prav idr.) bomo z veseljem ter ob va-šem sodelovanju, izvajali tudi v vašem okolju, če bo za to izkazan interes, saj si prizadevamo za regijsko delovanje stičišča.

Z vključitvijo in sodelovanjem v ne-formalni mreži NVO v Podravju boste pomembno prispevali h krepitvi nevla-dnega sektorja, hkrati pa izkazali tudi podporo in zaupanje našim prizadeva-njem za razvoj nevladnih organizacij. Za vaše sodelovanje in podporo se vam zahvaljujemo in se veselimo sodelova-nja!

Prosimo vas, da izrežete izpolnjen obrazec iz časopisa in podpisan pri-loženi obrazec vrnete na naš naslov: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor oz. skeniranega po ele-ktronski pošti na naslov: miha.simon@zavodpip.si

Poziv »Regionalnega stičišča nevladnih organizacij v Podravju«