časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju

Št.5, oktober 2011naklada: 31.000 izvodov

www.nevladna.org

Projekt TEŠ 6 (za zdaj)ustavljen

Kaj bo prinesel Svet za razvoj NVO pri vladi RS

» 2 » 4 » 5

»Čas je, da zahtevamo pravo demo-kracijo! Čas je, da se organiziramo in začnemo govoriti o rešitvah in pre-dlogih na globalni ravni!

Sedaj je naš čas! Sedaj je čas, da raz-bijemo zid skepticizma in vdanosti. Sedaj je čas, da se osvobodimo logike pritoževanj, ogorčenja in propagan-de.

Ne zastopa nas nobena politična stranka, združenje ali sindikati. Prav tako si tega ne želimo, ker vsi in vsak izmed nas lahko govori v lastnem imenu. Skupaj hočemo oblikovati in

ustvariti svet, kjer imajo ljudje, osta-la živa bitja in narava prednost pred ekonomskimi interesi. Hočemo obli-kovati in zgraditi najboljši možen svet. Skupaj to lahko storimo in tudi bomo. Brez strahu.

Prve iskre so začele preskakovati v arabskih državah, kjer je na tisoče ljudi prevzelo ulice in trge in spo-mnilo njihove vlade, v čigavih rokah dejansko je moč. Sledili so Islandci, ki so si na zavzetih ulicah izmenje-vali mnenja in se odločali o skupni prihodnosti. Kmalu zatem so Španci zasedli soseske, kraje in mesta. Sedaj

se plamen širi preko Francije, Grči-je, Portugalske, Italije, vse do Tur-čije in kriki mirnih demonstrantov odmevajo po vsej Ameriki in Aziji, kjer nastajajo številna nova gibanja. Le globalna revolucija se lahko soo-či z globalnimi problemi. Napočil je čas, da si povrnemo dostojanstvo, da spregovorimo, da se osvobodimo in dvignemo pogled v nebo!

To je poziv k Globalni revoluciji, ki bo 15.oktobra. To je poziv prebival-cem sveta, da mirno zavzamejo trge in odprejo prostor javni razpravi med ljudmi, da izkažejo NESTRINJANJE

z nepravično delitvijo sveta na revne in bogate, s kapitalističnim sistemom, privatizacijo naravnih virov, zdra-vstva itd., z nehumanostjo do držav 3.sveta, z nehumanim ravnanjem do ostalih živih bitij našega planeta in izkažejo NESTRINJANJE z vsemi da-našnjimi t.i. »legitimnimi ravnanji«. Legitimnost je v rokah najbolj privi-legiranih!

To je poziv za ljudi, ki imajo pogu-mno srce. To je poziv za ljudi, ki si želijo boljšega sveta. To je poziv za ljudi, ki imajo vero v ljubezen, pra-vičnost in poštenost!

DOGODEK SE BO ODVIJAL PO CE-LEM SVETU. POSKRBIMO, DA BO TUDI SLOVENIJA NA SEZNAMU DRŽAV ŽELNIH SPREMEMB. PRO-TEST BO MIREN!

KDAJ: SOBOTA, 15. OKTOBER 2011, od 15.00 do 20.00 ureKJE: Planet zemlja, Maribor: Trg Leona Štuklja, Ljubljana: Kongresni trg.NAMEN: pokazati se in oglasiti se. Programa, koncerta ipd. ne bo, razen, če bomo sami kaj ušpičili.

Pokaži nestrinjanje s tvojo prisotnostjo. Pridi, ker je čas. Pridi v barvah.«

Na svidenje v drugačni prihodnostiPretenciozen in morda obetajoč naslov je ime globalne internetne kampanje, ki jo anonimni in po vsem svetu razdrobljeni ljudje izvajajo po vzoru arabskih revolucij in španskih mirnih protestov. Podobna španska stran na facebooku ima 188.000 članov, koliko družbenega nelagodja pa so sposobni artikulirati slovenski organizatorji in kakšni so njihovi načrti, pa boste lahko videli 15. oktobra na mariborskem Trgu Leona Štuklja ter na ljubljanskem Kongresnem trgu. Besedilo poziva objavljamo nespremenjeno in v celoti.

Nasilja ne opravičuje noben izgovor

Mihael Moniš

Prijavo so podpisale Greenpeace v Slo-veniji, Focus, društvo za sonaraven ra-zvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Ekologi brez meja, Slo-venski E-forum in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC. Pod-laga za utemeljen sum koruptivnega de-janja je izjava gospoda Bojana Kontiča, ki je kot gost televizijske oddaje Odmevi 27. septembra 2011 izjavil, da zakona ni napisal sam, temveč so ga pripravili v Holdingu slovenskih elektrarn (HSE), ki je 100% lastnik Termoelektrarne Šo-štanj. HSE je v 100% lasti države in je kot takšen zavezan k spoštovanju Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, enako pa so zavezani tudi poslanci Dr-žavnega zbora kot funkcionarji.

Nevladne organizacije so bo tem zapi-sale, da je »dejstvo, da podjetje z jasnim gospodarskim interesom napiše zakon, ki mu bo prinesel konkretne material-ne koristi, poslanci pa ta zakon vložijo v obravnavo in se javno zavzemajo za njegovo uresničitev, žalitev za demokra-

cijo in za parlament. Če dopustimo, da si podjetja sama pišejo zakone, parlamenta sploh ne potrebujemo. Prva naloga po-slancev je, da zastopajo javni interes, ne pa interesov ozkih interesnih skupin.

Čas je, da naredimo takemu ravnanju konec in s tem preprečimo, da tovrstno delovanje, ki nakazuje na elemente ko-rupcije, v Sloveniji postane del ustaljene prakse.Projekt TEŠ 6 je okoljsko sporen, nee-konomičen, družbeno nekoristen in ne-demokratičen. Kot tak ne more biti del naše skupne prihodnosti. Zadnje, kar potrebujemo, je, da v času, ko vsi zate-gujemo pasove, ko se soočamo z grožnjo nove recesije in ko vedno več ljudi ko-maj shaja iz dneva v dan, dovolimo, da država skozi okno vrže 440 milijonov EUR davkoplačevalskega denarja.«

Prijavitelji pričakujejo, da bo Komisi-ja za preprečevanje korupcije prijavo obravnavala z vso potrebno odgovorno-stjo in resnostjo.

Konec septembra so nevladne organizacije vložile prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije. Podlaga za prijavo je sum kršenja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v navezavi na predlog zakona o poroštvu za TEŠ 6, ki ga je v Državni zbor vložilo 31 poslancev s prvopodpisanim Bojanom Kontičem.

NVO glede TEŠ6 vložile prijavo na protikorupcijsko komisijo

Majda Struc, predsednica KRNVO in novinarka: “V nevladnem sektorju de-lujem že več kot 30 let, od tega sem 20 let predsednica Zveze prijateljev mladi-ne Maribor, štiri leta sem bila podpred-sednica Zveze prijateljev mladine Slove-nija in sedem let generalna sekretarka ZPMS ter eno leto podpredsednica sveta Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Slovenije. Za svoje prostovoljsko delo sem prejela tudi zlati grb mesta Maribor. Za sode-lovanje v KRNVO sem se odločila zato, ker imam zaradi večletnega sodelovanja v nevladnem sektorju tako v Mariboru kot na ravni države, kar nekaj izkušenj in znanja o delovanju nevladnih organi-zacij, o njihovih prednostih, zmožnostih in seveda položaju v naši družbi. Kot povsod v Sloveniji, je tudi v Mariboru nevladni sektor dokaj obsežen in akti-ven, vendar le znotraj lastnih interesnih vsebin, medtem ko opaznejšega druž-benega vpliva nima, kar je izjemna ško-da. Pomen razvoja NVO ne vidim le v njihovi lastni rasti, temveč predvsem v vsestransko korist občanov in mesta kot celote.”

Marja Guček, podpredsednica komisi-je KRNVO, referentka za mladino na Uradu za kulturo in mladino MOM: “Prve izkušnje v nevladnih organizaci-jah sem pridobila že kot srednješolka, ko sem kot prostovoljka pomagala v neka-terih lokalnih mladinskih organizacijah. Z delom sem nadaljevala ter tako spo-znavala miselnost in delovanje lokalnih in nacionalnih nevladnih organizacij, predvsem s področij mladine, kulture ter vzpodbujanja inovativnosti in krea-tivnosti – področja, na katerih v okviru Urada za kulturo in mladino MOM de-lujem tudi danes. Pri svojem današnjem delu se zavedam, da so nevladne organi-zacije nujno potrebne ne samo za uspe-šen razvoj posameznikov in družbe, am-pak vse prepogosto tudi za zagotavljanje osnovnih potreb posameznikov, za kate-re je v premajhni meri poskrbljeno pre-ko različnih javnih služb. Vendar pa na drugi strani zadnje čase opažam, da želi biti nevladni sektor vedno bolj podoben “drugi strani” s pričakovanjem, da bo zato ali pa na podlagi tega pridobil dolo-čene ugodnosti. Želim si, da bo KRNVO uspela vzpostaviti mehanizme in instru-

mente, ki bodo omogočili nevladnemu sektorju v MOM hitrejši in kvalitetnejši razvoj ter da bo tako KRNVO s svojim delom predstavljala primer dobre pra-kse za ostale občine v Sloveniji.”

Gregor Kosi, direktor zavoda Pekarna magdalenske mreže: “Poznam ozadja delovanja NVO – altruistično miselnost, ki jih poganja in kvazi odrešilno vlogo, ki jim jo namenja država. Prvo pomeni mazohizem delovanja v nikakršnih po-gojih, drugo pomeni prenašanje javnih storitev na nevladne organizacije, ki zadeve počnejo veliko ceneje in bolje. Oboje je napaka. NVO so temelj družbe, zato potrebujejo v osnovi dobre pogoje za delovanje, nikakor pa ne morejo na-domeščati strokovnih javnih storitev, ki jih mora opravljati (vpričo neolibera-lističnega pohoda pa varovati) država. NVO ne smejo biti odpustek za nede-lujočo državo in sami sebe ne smejo razumeti kot žrtev. Omenjeno se lahko dosega na dva načina: s civilnim upo-rom in civilnim dialogom. Definiranje in zagotavljanje slednjega je po mojem prepričanju osnovna naloga Komisije, za katero se bom zavzemal.”

Jadranka Barbarić, vodja Društva Zdrava pot in strokovna vodja progra-mov: “Za članstvo v komisiji sem kandi-dirala, ker sem skozi izvajanje dejavnosti vedno bolj ugotavljala kako pomembno je sodelovanje z lokalno skupnostjo, še posebej na tistih področjih, na katerih javne službe ne zagotavljajo storitev za svoje občane. Ker imam večletne pozitiv-ne izkušnje sodelovanja in povezovanja ob reševanju konkretne problematike, pričakujem tudi v bodoče enakovredno sodelovanje in vključevanje NVO tako pri načrtovanju in kreiranju sprememb na posameznih področjih, kot pri sami izvedbi. Poleg dobrega poznavanja de-lovanja NVO na področju, kjer delujem (socialno varstvo), sem aktivno vklju-čena v nacionalni projekt “Opolnomo-čenja NVO” in sem predstavnica NVO v Socialni zbornici Slovenije. Trenutno stanje v nevladnem sektorju je precej “kaotično”, saj nimamo točnega vpogle-da koliko NVO-jev “aktivno” deluje na posameznih področjih, samo iz letnih razpisov (kjer se pojavljajo iz leta v leto iste organizacije) pa se tega ne da raz-

brati. Po hitri oceni stanja je trenutno med NVO največ negodovanja zaradi dolgotrajnih razpisnih postopkov ter nedodelanih razpisnih pogojev in me-ril, zato mislim, da se bo poleg pregleda splošnega stanja med NVO-ji temu po-trebno posebej posvetiti in morda pre-nesti tudi kakšne primere dobre prakse iz lokalnih skupnosti, kjer imajo te za-deve bolj pregledne.”

Lilijana Zorko, vodja Sektorja za zdra-vstveno in socialno varstvo MOM : “V komisijo me je imenoval župan, vklju-čena sem kot predstavnik MOM. Moje delovno mesto me opredeljuje kot obve-znega partnerja pri sodelovanju z nevla-dnim sektorjem na področju zdravstva in socialnega varstva. Delo, ki ga opra-vljam je v prvi vrsti povezano s pripra-vo in izvajanjem proračuna. Nadalje v skladu s pristojnostmi lokalne skupnosti vodim ustrezne postopke. Sodelovanje z izvajalci, uporabniki in snovalci progra-mov je prav tako ključnega pomena, ne-zanemarljivo je še sodelovanje z obliko-valci politike v mestu in državi. V obli-kovanje mestnega programa zdravstva in socialnega varstva sem vključena že petnajst let. Ugotavljam, da je program kot celota vsebinsko, finančno in obli-kovno rasel in napredoval. Pričakova-nja in načrtovanja za prihodnja leta so usmerjena v nadaljnji razvoj predvsem programov civilne družbe s širitvijo po-oblastil, kakor tudi zagotavljanje široke palete ponudbe programov in izvajalcev. Izpostavila bi dve pomembni ciljni sku-pini, ki jim nameravam posvečati večjo pozornost, to sta: stari nad 65 let, ki v Mariboru že danes presegajo slovensko povprečje in otroci do 15 let, ki postajajo populacijska manjšina.”

Peter Cokan, direktor Unverzum Mi-nerva: “Za kandidaturo sem se odločil, ker mi ni vseeno, da je nevladni sektor v Podravju in Sloveniji šibak, brez pra-ve strategije razvoja in vzpostavljenega širšega sodelovanja. Že v času študijev sem bil v nevladnem sektorju aktiven na področju športa, sociale, mednaro-dnega sodelovanja, kulture in še pose-bej izobraževanja. Problemi, ki jih ima nevladni sektor se ne kažejo kot izrazi-to področni, ampak so si na področjih podobni, zato menim, da je dobro, da

ima član komisije širok pogled na ce-lotno področje nevladnega sektorja in se ne omejuje le na eno področje. Moje primarno področje je sicer področje iz-obraževanja, ki sem ga raziskoval tudi v svoji znanstveni magistrski nalogi. S svojo voljo, energijo, vztrajnostjo in zna-njem želim prispevati, da bodo nevladne organizacije kot pomemben del civilne družbe v Podravju in Sloveniji uspešneje izvajale svoje dejavnosti in s tem uresni-čevale in utrjevale svojo vlogo v družbi ter pomagati, da bodo državljani in dr-žavljanke svoje zamisli in potrebe uspe-šno uresničevali in zadovoljevali tudi v okviru nevladnih organizacij. Problemi nevladnih organizacij so v Mariboru predvsem nerazumevanje in nepozna-vanje javnosti vloge NVO, slabo razvita podpora, nezadostna finančna sredstva ter slaba povezanost nevladnega sektor-ja in odsotnost usklajenega delovanja in skupnega nastopanja. Trenutno stanje je zagotovo možno izboljšati v kolikor se bomo vpleteni deležniki ne le poslušali ampak tudi slišali.”

Brigita Čanč, direktorica Medobčin-skega urada za varstvo okolja in ohra-njanje narave MOM: “V komisijo za razvoj nevladnih organizacij sem bila imenovana s strani župana verjetno iz razloga, ker naša služba že vrsto let v okviru letnega proračuna sofinancira programe društev na področju varstva okolja in ohranjanja narave. Sofinan-ciranje programov se izvaja na podlagi pravilnika, ki ga je sprejel Mestni svet MOM. Sofinanciramo predvsem pro-grame, ki so vsebinsko v podporo Ob-činskemu programu varstva okolja in ohranjanja narave. Osebno menim, da se z delovanjem neprofitnih nevladnih organizacij pomembno oplemenitijo javna sredstva, ki jih namenimo sofi-nanciranju njihovih programov. Tudi v bodoče bom delovala na tem področju. V prvi fazi bi bilo potrebno, da se po-dročje delovanja NVO dobro predstavi mestnemu svetu. Prav tako bi bilo smi-selno, da se za sofinanciranje programov sprejme čim bolj poenoten pravilnik, z jasnimi kriteriji sofinanciranja in poro-čanja. Seveda pa bo potrebno upoštevati tudi specifiko posameznih področij.”

Borut Osonkar, Zavod PIP: “V KRN-VO sem bil imenovan s sklepom o usta-novitvi in sicer za zagotavljanje admini-strativno tehnične pomoči. Komisija je formalno županovo posvetovalno telo, a je hkrati mišljena kot institucionalna točka, kjer so v dialogu predstavniki lo-kalne samouprave in predstavniki nevla-dnih organizacij. Gre za to, da se začnejo nevladniki in lokalna samouprava orga-nizirano in strukturirano pogovarjati o skupnih zadevah, predvsem o razvoju nevladnih organizacij. Želimo doseči, da bodo težave, ki obstajajo na tej rela-ciji, rešene ali vsaj prej rešene. Težave, s katerimi se soočajo nevladne organiza-cije so povezane zlasti s financiranjem in iskanjem prostora za delo, sredstvi za dvigovanje kvalitete dela in izobraževa-nje, NVO pa pogrešajo tudi sodelovanje pri pripravi javnih razpisov in oblikova-nju strategij razvoja NVO po vsebinskih področjih. Upamo, da bomo s komisijo vzpostavili dolgoročno komunikacijo lokalne samouprave z nevladnimi orga-nizacijami.

Gregor Žmak, direktor Urada za šport MOM: “Kot predstvnik MOM se vese-lim sodelovanja v KRNVO, saj so NVO praviloma neodvisne od države in zara-di tega niso podrejene nekim pravilom, kar jim omogoča bolj fleksibilne in ne-posredne oblike dela z ljudmi. Deloval bom na področju športa. V Sloveniji je bil v preteklosti poseg oblasti v športno civilno sfero večji, kot bi si ga civilna sfera želela. Civilna in javna sfera sta bili ponekod eno in isto. To je seveda vodilo v neposreden nadzor in hkrati discipliniranje civilne sfere. S tem se je šport kastriral, saj je civilna sfera verjela, da je zanjo najbolje tisto, kar ji športno ideološka oblast narekuje. Športne zveze so izgubile svoj smisel, saj so se ukvar-jale s politiko, namesto s športom. Na Uradu za šport se nenehno trudimo konstruktivno in korektno sodelovati s civilno sfero. Tako opravljamo tudi strokovne naloge za športna društva in zveze športnih društev, skrbimo za de-lovanje javnih zavodov, zagotavljamo mrežo športnih objektov, sofinanciramo športne programe in strokovne kadre, soorganiziramo športne prireditve ter tako skrbimo za razvoj vseh dejavnikov na področju športa.”

2 oktober 2011

Nevladna - časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju •Izdajatelj: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, Maribor • T: 02 234 21 38, 02 234 21 46 • E: urednistvo@nevladna.org • W: www.nevladna.org • Za izdajatelja: Matevž Kmetec, v.d. direktorja Zavoda PIP • Uredništvo: Borut Osonkar, odgovorni urednik; Bojan Golčar, član uredništva • Oblikovanje in priprava za tisk: Macula Lunea • Tisk: Leykam Tiskarna, d. o. o. • Naklada: 31.000 izvodovČasosopis je del projekta “Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja”

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.

Odbor Državnega zbora za finance in mo-netarno politiko ni potrdil predloga zako-na o poroštvu države za posojilo v višini 440 milijonov evrov za gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6).

Po predlogu, ki ga je državni zbor 28. sep-tembra na izredni seji ocenil kot primer-nega za nadaljnjo obravnavo, bi TEŠ pri Evropski investicijski banki (EIB) najel 440 milijonov evrov posojila, za katerega bi jamčila država. S predlogom zakona o poroštvu države pa se ni strinjalo sedem članov odbora, medtem ko ga je podprlo pet članov. Poroštvu sta nasprotovala po-slanca SD Luka Juri in Matevž Frangež ter Alojzij Potočnik (Zares). Izpostavili so sume o nepravilnostih pri vodenju projek-ta in vprašanje ekonomičnosti projekta oz. cene elektrike glede na alternative in odlo-čitev države o prehodu na obnovljive vire energije.

Nevladne organizacije Greenpeace v Sloveniji, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija

za trajnostni razvoj, Ekologi brez meja, Slovenski E-forum in Brez izgovora Slo-venija ter Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije takšen razplet pri obravnavi za-kona pozdravljajo.

»Razplet pri obravnavi zakona o držav-nem poroštvu za gradnjo TEŠ 6 je prva, a zelo pomembna zmaga javnega inte-resa pri tem projektu. Upamo, da gla-sovanje na Odboru za finance ni zgolj posledica bližajočih se volitev, temveč da pomeni resen premik pri odnosu po-litičnih strank do vprašanja državnega poroštva za projekt TEŠ 6. Pričakujemo, da bo v bodoči sestavi Državnega zbora prevlada javnega interesa v primeru TEŠ 6 še močnejša. Verjamemo, da je zavrni-tev poroštva znak, da se stranke in nji-hovi poslanci odpovedujejo nadaljnje-mu vlaganju v energijo premoga in da bodo prihodnja prizadevanja usmerili v zelene tehnologije, ki prinašajo nova de-lovna mesta in razvoj povsod po Slove-niji,« so v odzivu na odločitev poslancev zapisale nevladne organizacije.

Projekt TEŠ 6 (za zdaj) ustavljenDruštvo Focus

Od julija delujoča Komisija za razvoj nevladnih organizacij (KRNVO) je prvi tovrstni organ v Sloveniji, ki ga je na pobudo Zavoda PIP ustanovil mariborski župan Franc Kangler. Njena glavna naloga je izboljšanje položaja nevladnega sektorja in posledično kakovosti življenja Mariborčanov in Mariborčank. Kako gledajo na svoje članstvo v komisiji in za kaj se zavzemajo, smo vprašali vsakega izmed devetih članov komisije, ki jo sestavljajo nevladniki in predstavniki občine.

Skupni cilj je izboljšanje položaja NVO v Mariboru

Jasmina Cehnar

»Prepričanje, da so biogoriva v vsakem primeru ogljično nevtralna, je splošno sprejeto, a napačno. Potencialne posle-dice teh napak v izračunih so ogromne,« trdi znanstveni odbor Evropske agencije za okolje (EEA). Evropska komisija se je strinjala, da bo za sedem let zamrzni-la pravila, ki uvajajo kazni za posredne vplive posameznih biogoriv, saj se strinja, da je znanstvena negotovost glede tega vprašanja prevelika. Deset organizacij, med njimi Svetovna banka in Program Združenih narodov za hrano, je vlade pozvalo, naj ukinejo politiko subvencio-niranja biogoriv, saj dražijo cene hrane. Poročilo znanstvenega odbora EEA pa gre še korak naprej, saj ugotavlja, da so politiki naredili temeljno napako, ko so trdnim in tekočim biogorivom pripisali preveč prihrankov izpustov ogljika.

Osnovna predpostavka glede biogoriv je, da izpustijo le toliko ogljika, kot ga rastli-na shrani med rastjo. Presežek so le izpu-sti, ki ga povzroči kmetijstvo pri neposre-dni pridelavi biogoriv. Toda znanstveni odbor EEA trdi, da je napaka osnovne teorije to, da ni primerjave z scenarijem »business as usual« pridelovanja rastlin. »Rastline res vežejo nase ogljik, toda to razmišljanje prinaša osnovno napako, ker ne upošteva, da bi ogljik vezale tudi rastline, ki bi na enakih površinah zrasle tudi, če ne bi gojili rastlin za biogorivo,« pravi poročilo. Edini resnični prihranki ogljika so torej tisti, ki nastanejo zaradi razlike v količini gojenih rastlin.

Odbor je zato pozval Evropsko unijo, naj znova oceni svojo politiko zakonodaje o biogorivih in kar največ iztrži od pame-

tne uporabe biogoriv, ki so se izkazala z največjim prihrankom ogljika: »Zakono-daja, ki spodbuja nadomestitev fosilnih goriv z biogorivi, ne glede na vir biomase, lahko povzroči celo povečanje izpustov ogljika in pospešitev globalnega segre-vanja.«

Evropski okoljski biro (European Envi-ronmental Bureau EEB), je sporočil, da novo poročilo le potrjuje ugotovitve raz-iskave iz leta 2010 »Bioenergy: a carbon Accounting Time Bomb«. »Industrija nam kar naprej prigovarja, da je znanost glede tega toliko negotova, da ni smisel-no menjati politike. A obe raziskavi ka-žeta, da je negotovo edino to, ali biogo-riva sploh prinašajo prihranek izpustov ogljika, ali ne,« je povedal direktor politik EEB Pieter Depous.

Cilji za biogoriva temeljijo na napačnih izračunihUmanotera

Obstoječi cilji glede uporabe biogoriv in ostalih vrst bioenergije temeljijo na nepravilnih izračunih izpustov ogljika in bi jih morali popraviti, ugotavlja poročilo 19 vrhunskih evropskih znanstvenikov.

3www.nevladna.org

Poziv Vladi Republike Slovenije k priznanju palestinske državeSpoštovani g. predsednik Vlade RS Borut Pahor,

Septembra 2011 bodo palestinske oblasti v Združenih narodih poskušale doseči priznanje neodvisne Palestine. Za ta prizadevanja so se palestinske oblasti odločile po propadlih mirovnih pogajanjih med Izraelom in Pale-stino septembra 2010. Mirovna pogajanja že vrsto let ovira nasilje na obeh straneh ter po mednarodnem pravu nezakonita gradnja izraelskih naselbin in zidu na zasedenih ozemljih Zahodnega brega ter nezakonita humanitarna blokada Gaze. Zaradi izključujoče izraelske politike so Palestinci podvrženi institucionalizirani rasni diskriminaciji, ki po merilih ZN ustreza aparthei-du, izgnani so iz svojih domov in ozemlja ter prepuščeni revščini, nasilju in smrti. Postali so ujetniki na svojem ozemlju in mnogi nimajo dostopa do svoje lastnine, šol, služb in sorodnikov, pogosto pa niti do hrane in osnovnih potrebščin, ki jih potrebujejo za preživetje.

Čeprav sta Izrael in ZDA mnenja, da je palestinska iniciativa za priznanje neodvisne Palestine unilateralna in zato tudi nevarna, mednarodna sku-pnost – tako svetovni voditelji kot civilna družba - meni drugače. Pot k miru lahko vodi preko t.i. rešitve dveh držav, zato je po zadnjih podatkih več kot 100 držav podprlo palestinsko neodvisnost. Tovrstni diplomatski korak bo omogočil Palestincem dostop do mednarodnih institucij, ki lahko pripomorejo k njihovi svobodi in priznal njihovo pravico do samoodločbe. Izraelski vladi pa s tem mednarodna skupnosti sporoča tudi, da je njihova politika izključevanja in etničnega čiščenja nesprejemljiva.

Slovenske nevladne organizacije se zavedamo, da priznanje palestinske dr-žave ni enostavna rešitev. Vendar verjamemo, da predstavlja pot iz začara-nega kroga dolgoletnih neuspešnih pogajanj in je nujen pogoj za mir na Bližnjem vzhodu. Priznanje palestinske države je etična in politična odgo-vornost mednarodne skupnosti, kamor spada tudi Republika Slovenija.

Ob tem želimo poudariti tudi, da za pot k miru in uspešni t.i. rešitvi dveh držav priznanje palestinske države ni dovolj. Gre za diplomatski korak, ki je nujen, a ne zadosten pogoj za končanje apartheida in nezakonite izraelske okupacije. Največja mreža palestinske civilne družbe The Palestinian BDS National Committe opozarja, da morajo simbolno priznanje nujno spre-mljati gospodarske, politične in vojaške sankcije, saj le te lahko dokončno prisilijo Izrael k spoštovanju mednarodnega prava in s tem končajo nezako-nito izraelsko okupacijo.

Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas po-ziva Vlado Republike Slovenije, da:

- v skladu z mednarodno skupnostjo prizna neodvisnost palestinske dr-žave in pravico Palestincev do samoodločbe, ki je korak k uresničeva-nju rešitve t.i. dveh držav in upanje k miru na Bližnje vzhodu

- omeji politični podporo gospodarskemu sodelovanju z Izraelom in za-vzame jasna ter odločna stališča pri nadaljnjem vzpostavljanju gospo-darskih in političnih stikov med Izraelom in Slovenijo ter ta stališča javnosti tudi primerno pojasni;

- omeji trgovino z orožjem z izraelsko državo- v skladu s humanitarnim pravom obsodi izraelsko pobijanje civilistov

v vseh oboroženih konfliktih nad Palestinci; - pozove Izrael k ustavitvi gradnje naselij na okupiranih območjih Gaze

in k odprtju meja;- pozove Izrael k takojšnjemu izvajanju 23. člena 4. Ženevske konven-

cije, ki zahteva popolno odpravo blokade ozemlja za prost prehod po-šiljk hrane oz. humanitarne pomoči.

David LimonPredsednik

Humanitas, društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti

Izjavo podpore podajajo:- Človekoljubno dobrodelno društvo UP Jesenice- Društvo Edirisa Slovenije - društvo za razvojno sodelovanje in huma-

nitarno pomoč- CEE Network for Gender Issues, Ljubljana- Matafir, Društvo za medkulturne povezave- Društvo humanosti Lesoit - Maasai Adventure School- Ustanova “SKUPAJ” – Regionalni center za psihosocialno dobrobit

otrok - Zavod Voluntariat - SCI Slovenia- Humanitarna organizacija Merhamet- Zavod za globalno učenje in razvoj projektov

Poslano:- G. Borut Pahor, Predsednik Vlade RS- G. dr. Danilo Türk, Predsednik RS- G. Samuel Žbogar, Ministrstvo za zunanje zadeve RS- Ga. Janja Klasinc, Predsednica Odbora DZ za zunanjo politiko RS- Poslanci Državnega zbora- Slovenski poslanci Evropskega parlamenta

Slovenske NVO pozvale vlado k priznanju PalestineKot so sporočili iz Humanitasa, se slovenske nevladne organizacije vlado pozvale k priznanju Palestine. NVO se zavedajo, da priznanje palestinske države ni enostavna rešitev, vendar verjamejo, da “predstavlja pot iz začaranega kroga dolgoletnih neu-spešnih pogajanj in je nujen pogoj za mir na Bližnjem vzhodu”. Menijo tudi, da je priznanje palestinske države “etična in politična odgovornost mednarodne skupno-sti, kamor spada tudi Slovenija”.

Poziv so nevladne organizacije poslale premieru Borutu Pahorju, predsedniku re-publike Danilu Türku, zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju, predsednici odbora DZ za zunanjo politiko Janji Klasinc ter poslancem DZ in slovenskim poslancem Evropskega parlamenta.

Poziv objavljamo v celoti.

Koroški nevladniki na podlagi analize stanja ustanovili nevladniški Strateški svet

Namen analize je bil oris stanja nevla-dnega sektorja v regiji, predvsem pa nji-hovih potreb in pogojev, izzivov, pove-zovanja in sodelovanja društev, njihovih zvez, zasebnih zavodov in ustanov v re-giji. Hkrati s tem pa opredelitev ključnih problemov na področju zakonodaje, ki ureja nevladni sektor na loklani/regio-nalni ravni.

Analiza kaže, da skupno na Koroškem deluje 815 nevladnih organizacij, od tega je 793 registriranih kot društvo, osemnajst kot zasebni zavod in štiri so ustanove. Največ nevladnih organizacij je v Mestni občini Slovenj Gradec (204), najmanj pa v občini Ribnica na Pohorju (12). Razporeditev nevladnih organizacij po posameznih občinah je različna. Gle-de na število prebivalcev po posameznih občinah jih ima največ občina Radlje ob Dravi, sledita ji občina Muta in Slovenj Gradec, najmanj pa jih je v občini Mi-slinja. V celotni Sloveniji so nevladne organizacije najbolj aktivne na področju športa in rekreacije, na drugem mestu je zastopano področje kulture in umetno-sti. Koroška pri tem ni izjema. Izstopa dejavnost športa in rekreacije (42,03%), sledi pa kultura in umetnost (37,68%). Zelo malo pa je v regiji nevladnih orga-nizacij, ki so registrirana za delovanje na področju varstva okolja, pravnega sveto-vanja in zagovorništva, mednarodnega sodelovanja ter poslovnega, poklicnega ter stanovskega združenja.

Eden najpomembnejših kazalnikov raz-vitosti nevladnega sektorja predstavlja

število oz. delež zaposlenih v organizaci-jah. Podatki na Koroškem pa kažejo, da skoraj 90 % društev, zasebnih zavodov in ustanov nima zaposlenih. Njihovo delo-vanje sloni izključno na prostovoljnem delu njihovih članov. Le redke nevladne organizacije imajo redno zaposleni ali vključeni v javna dela ali druge oblike plačanega dela (projektno, honorarno ali preko študentske napotnice). Pri ugotavljanju potreb po dodatnih znanjih pa rezultati analize kažejo, da večina čla-nov in/ali njihovih zaposlenih strmi k izboljšanju znanja na področju priprave projektov na različne razpise (EU skla-di, nacionalni razpisi, razpisi lokalnih skupnosti …). Izkazujejo pa tudi velike potrebe po dodatnem izobraževanju in usposabljanju na področju projektnega menagementa, vodenja in upravljanja organizacij, usposabljanja na področju prava, financ, davkov ter komuniciranja in odnosov z mediji.

Daleč najpogostejša težava pri delovanju nevladnih organizacij v regiji je pove-zano s financami. Večini organizacij je glavni in najpomembnejši finančni vir članarina, šele nato sledi podpora lokal-ne skupnosti ali države, sponzorska sred-stva in donacije ter denar pridobljen na različnih javnih razpisih in kot zadnje, prihodki pridobljeni iz naslova opra-vljanja dejavnosti. Kot ključne težave pri svojem delovanju navajajo, pomanj-kanje informacij in znanj o možnostih pridobivanja sredstev iz naslova javnih razpisov, pomanjkanje ustrezno usposo-bljenih kadrov, nezadostno število pro-

stovoljcev in premajhno povezanost ter sodelovanje z drugimi organizacijami. Pri ugotavljanju potreb po dodatnih informacijah in pomoči nevladnemu sektorju v regiji se je izkazalo, da jih večina potrebuje konkretno pomoč na področju prava in pravnih aktov ter drugih dokumentov, ki jih organizacije potrebujejo za svoje nemoteno delovanj. V nadaljevanju, konkretno pomoč išče-jo na področju financ (izplačevanje na-grad, davki, računovodstvo, spremljanje in vrednotenje prostovoljskih ur …) in na drugih področjih zakonodaje (delo z otroki, cestnem prometu, sklepanju po-godb …).Z namenom povečanja prepoznavnosti in krepitve vloge nevladnih organizacij v regiji, so v regionalnem stičišču NVO »Korociv.si«, skupaj z zunanjim izvajal-cem Nov’no razvoj, razvoj lokalnih sku-pnosti, na osnovi te analize pristopili k celovitejši obravnavi stanja nevladnega sektorja ter opredelitvi možnih smeri razvoja s pripravo strategije nevladnega sektorja. V ta namen je bil oblikovan Strateški svet, ki ga sestavlja 12 predstavnikov, ki so jih predlagale nevladne organizacije iz 12 koroških občin. Člani strateškega sveta predstavljajo osnovno delovno skupino, ki bo na nekaj delovnih sestan-kih aktivno prispevala k oblikovanju strategije. V procesu priprave pa bodo potekale tudi širše delavnice z zainte-resiranimi nevladnimi organizacijami v regiji.

Projektna ekipa Korociva.si je v poletnih mesecih zadala nalogo izdelati analizo stanja in potreb nevladnih organizacij v Koroški statistični regiji. Analiza je služila kot osnova za izdelavo Strategije nevladnih organizacij na Koroškem z akcijskim načrtom izvajanja, kot izvršno delovno skupino pa so ustanovili nevladniški Strateški svet. Katja Podhovnik, Korociv.si, Koroško regionalno stičišče NVO

Ko gre dobiček k nevladnim organizacijam

Na takšen princip delovanja stavi tudi SKUP – Skupnost privatnih zavodov, ki deluje na področju povezovanja intere-sov nevladnih organizacij. V letošnjem letu namreč pripravlja spletno trgovino, ki bo NVO in OSE omogočala skupen nastop na trgu. Gre za projekt, ki so ga snovalci poimenovali Brez dobička in kjer bodo lahko ponudniki in kupci z družbeno odgovornimi nakupi po-membno prispevali k reševanju perečih družbenih problemov - del plačane ku-pnine bo namreč namenjen programom NVO, OSE ali posameznikom. “Cilj Brez dobička je spodbujanje socialne-ga podjetništva, povečanje zaupanja v darovanje za NVO in OSE, promocija teh organizacij, prav tako pa spodbuja-nje transparentnosti poslovanja naših ponudnikov in prejemnikov donacij, “o programu, ki nastaja po vzgledu tu-jih spletnih trgovin pravi Živa Avsenak, vodja projekta Brez dobička. Projekt so-financirata Ministrstvo za javno upravo ter podjetje Brez dobička - inovativne družbene storitve.

KDO SE LAhKO PRIDRužISpletnemu mestu se lahko pridružijo vsi, ki v takšnem načinu prodaje vidijo nek potencial, pravi vodja projekta. “Pri-čakujemo pester nabor izdelkov in sto-ritev - prehrambenih bio izdelkov, daril, modnih dodatkov, voščilnic, izdelkov iz

recikliranega materiala, na drugi strani pa izobraževalne, svetovalne storitve in kooperantska dela.” Poleg NVO in OSE bodo na svoje prodajno mesto na med-mrežju sčasoma skušali povabiti tudi vedno več gospodarskih družb in samo-stojnih podjetnikov, ki se bodo morali družbeno odgovorno obnašati. “To po-meni, da bodo del svojih prihodkov od prodanega izdelka namenili za družbe-no koristne projekte po lastni želji,” me-hanizem razlaga Avsenakova. Možnost izbire, komu nameniti vnaprej določen delež kupnine, bodo imeli tudi kupci.

DOBRA BORZA“Prejemniki sredstev bodo morali za-dostiti določenim pogojem, ki jih bomo formulirali preko Dobre borze. Gre za portal, ki nam omogoča preglednost po-rabe in učinkovitost poslovanja podjetij. Financirali bomo samo projekte, ki bodo zaupanja vredni, svojo transparentnost poslovanja pa bodo morali tudi dokaza-ti,” še pojasnjuje. Pogovori s prijavitelji še potekajo, tudi Dobra borza je še v proce-su vzpostavljanja, tako da vseh potanko-sti pripravljavci projekta še nimajo opre-deljenih. Načelo pa je, da se bodo lahko ponudniki sami odločili, kolikšen delež od prodanih izdelkov bo podarjen, prav tako bo ta odstotek javno objavljen ob vsakem izdelku posebej. Prvenstveno pa bo denar namenjen družbeno koristnim

projektom in mladim podjetnikom, ki potrebujejo zagonska sredstva za social-no podjetništvo. Slednjim bodo sredstva namenjena kot nepovratna ali v obliki mikrokreditov. “Tudi naše stranke bodo lahko ravnale družbeno odgovorno, saj bodo imele možnost zaokroževanja cen izdelka navzgor, razliko pa podariti jav-no koristnemu projektu,” še eno poseb-nost izpostavi Avsenakova.

Po besedah sogovornice so NVO in OSE za sodelovanje v projektu kar za-interesirane, okoli dvajset organizacij se jim je tudi že formalno pridružilo, med njimi največ dnevnih centrov, organi-zacij s področja ekologije, zaposlovanja ranljivih skupin, medijev in psihičnega zdravja. “Če se primerjamo z državami v zahodni Evropi je socialno podjetništvo še v povojih, pričakujemo pa, da se bo v prihodnosti razvijalo. Ko se je začela gospodarska kriza, so se tudi v Sloveniji pojavile spremembe v vrednotah, tudi na področju podjetništva, države in ne-vladnega sektorja se je pokazala potre-ba po socialnem podjetništvu,” v uspeh projekta verjame Avsenakova.

Spletno mesto www.brezdobicka.si bo začelo delovati te dni, predstavljeno bo tudi na Dnevih socialne ekonomije, ki bodo 13. in 14. oktobra, v Ljubljani.

Družbena odgovornost tudi v podjetništvu postaja zmeraj pomembnejši dejavnik. Zaradi vrednot kot so solidarnost, vzajemnost, odprtost in trajnostni razvoj zmeraj več podjetnikov del denarja iz svoje dejavnosti namenja družbeno koristnim projektom nevladnih organizacij (NVO) in organizacij socialne ekonomije (OSE), izboljšuje delovne pogoje zaposlenih in podobno. Družbeno odgovorno ravnanje podjetju prinese dobro javno podobo, kar z zvestobo cenijo tudi kupci.Jasmina Cehnar

Društvo »MISIJA *S«, nosilec dislocira-ne enote Regionalnega stičišča NVO za Pomurje za območje upravne enote Len-dava, pri svojem delu posveča posebno pozornost opolnomočenju pripadnikov ranljivih družbenih skupin, zlasti Ro-mov in njihovemu društvenemu organi-ziranju in delovanju za enakopravnejšo participacijo v izobraževalnih, delovnih in družbenih procesih nasploh.

V dislocirani enoti Regionalnega stičišča NVO za Pomurje v Lendavi gradimo ra-zvojna partnerstva za izboljšanje socialno ekonomskega položaja romske skupnosti. Poleg vsestranske strokovne podpore pri vodenju administracije romskih društev, skupaj z njimi in tudi z drugimi NVO razvijamo in v romskem naselju Kamen-ci udejanjamo model dobre prakse za iz-boljšanje socialno ekonomskega položaja pripadnikov romske skupnosti.

Razvoj modela dobre prakse v romskem naselju Kamenci ima dva namena. Prvi je ustvarjanje pogojev za razvoj socialno podjetniških dejavnosti Romov, drugi pa je načrtno razvijanje socialnih veščin, ustvarjalnih potencialov in prirojenih talentov mlade romske populacije.

MuZEj, ZELIŠčNI GAj,uSTVARjALNI TABORI IN PRIZNANjE S STRANI SVETA EVROPEV Kamencih je tudi prvi romski muzej v Sloveniji, ki je del prizadevanj za ohra-njanje romskega zgodovinskega spomi-na. Kot rezultat enega izmed projektov je nastal tudi zeliščni gaj, ki prav tako predstavlja del romske kulturne dedi-ščine in sicer tradicije romskega zdravil-stva. V preteklosti so bile romske ženske znane predvsem kot ljudske zdravilke. V gaju stojijo tudi kiparske skulpture izde-lane iz starega železa, ki so jih koncipirali in realizirali akademski kiparji ob sode-lovanju romskih otrok in mladostnikov. V Kamencih vsako leto potekajo (zdaj že tradicionalni) poletni romski ustvarjalni tabori, multinacionalni literarni večeri, mednarodne kiparske kolonije, filmski večeri, predstavitve knjig itd.

Naselje Kamenci je vključeno tudi v Evropsko pot romske kulture in dedišči-ne, ki je projekt Sveta Evrope. Svečana

otvoritev poti je bila v okviru predsedo-vanja Republike Slovenije Svetu Evrope izvedena osmega oktobra 2009 prav v romskem naselju Kamenci.

S strani Sveta Evrope je bil razvojni mo-del iz Kamencev prepoznan kot model odlične prakse, katerega želi Svet Evro-pe, ob sodelovanju ekspertov našega lokalnega romskega razvojnega partner-stva, prenesti tudi v druga romska nase-lja po Evropi.

Konec leta 2010 je bil v Kamencih iz-grajen še Romski kulturno-informacij-ski center z razstavno galerijo in sicer v okviru projekta z akronimom ROKIC: »DROM«.

V okviru projekta bodo vzpostavljeni tudi neobhodni predpogoji za udejanja-nje romskega socialnega podjetništva na področju kulturnega turizma. V rom-skem kulturno-informacijskem centru je tudi izobraževalni inkubator, v okviru katerega člani Romskega akademskega kluba nudijo učno pomoč učencem in dijakom iz Kamencev.

V letošnjem letu pa zaključujemo pro-jekt, namenjen romskim ženskam, z naslovom: »Phuri dej«, romske ženske – ambasadorke romske kulture in dedi-ščine, pri izvedbi katerega sodelujejo tudi lokalne partnerske NVO (Društvo za ra-zvoj podeželja »Stüdenec«, Društvo mla-dih »Most« ter romski društvi »Romano pejtaušago« Kamenci in »Gitano-M« Go-milica). Začenjamo pa z novim tri letnim projektom, poimenovanim »Roma cara-van«, v okviru katerega bo v Kamencih naslednje leto izgrajen še »konjski ranč« ter nabavljeni konji in okolju prijazna prevozna sredstva (»čerga« in kočija) za panoramske vožnje turistov po zaščite-nem območju Natura 2000.

Romsko naselje Kamenci vse bolj po-staja specifično »sorotijme« (romsko) ali »stičišče« (v prevodu) – to je mesto srečevanja preteklosti in prihodnosti po eni strani, po drugi strani pa mesto srečevanja ljudi različnih narodnosti, poklicev in kultur.

V letu 2010 je naselje obiskalo preko 5000 obiskovalcev (turisti, udeleženci prireditev).

4 oktober 2011

Izobraževanje v romskem centru Rokic- Drom

Kamenci – naselje s prvim romskim muzejem v SlovenijiAgata Sardelič, predsednica Društvo »MISIJA*S«

CNVOS je uspel s tožbo proti Ministr-stvu za javno upravo, s katero je izpodbi-jal sklep ministrstva o dodelitvi sredstev na javnem razpisu. V sklepu namreč ni bilo obrazloženo, zakaj je bilo prijavitelju dodeljeno določeno število točk. Sporo-čilo sodišča je jasno: državni in občinski organi morajo v svojih odločbah o dode-litvi javnih sredstev obrazložiti, zakaj so posamezni vlogi dodelili določeno število točk – zgolj navedba števila točk, prejetih pri posameznem kriteriju, in njihov se-števek ne zadoščata.

Upravno sodišče je v tožbi CNVOS zoper Ministrstvo za javno upravo razsodilo, da se razveljavi sklep ministrstva in mu hkrati naložilo, da mora svojo odločitev ponovno obrazložiti na takšen način, da bodo prijavitelji jasno vedeli in lahko tudi preverili, zakaj njihovi projekti niso bili izbrani za financiranje. Sodišče je prav tako zavrnilo navedbe ministrstva, da takšna obrazložitev pri delitvi sredstev na javnem razpisu ni potrebna in da za-došča, da se v sklepu navede zgolj število dobljenih točk pri posameznem kriteriju.

Upravno sodišče je v sodni glede obra-zložitve sklepa o dodelitvi javnih sredstev pojasnilo, da »mora obrazložitev omo-gočiti preizkus odločitve, s tem da na-vede konkretne razloge in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka (beri: fi-nancer) ocenila, v kakšni meri prijavljeni program izpolnjuje vsakega od razpisnih

kriterijev posebej«. Prav tako je sodišče pritrdilo CNVOS, da »zgolj številčne oce-ne izpolnjevanja kriterijev še ne predsta-vljajo ustrezne obrazložitve«.

V praksi to pomeni, da mora financer v svoji odločbi navesti, zakaj je določen predlog projekta ali programa, ki ga je NVO prijavila, ocenil npr. samo s 5 toč-kami od 8, in torej argumentirano poja-sniti, v čem točno je bila pomanjkljivost oddanega predloga, da je izgubil 3 točke. Pojasnilo mora biti takšno, da ga je mo-goče preveriti, sicer izdaja takšne odločbe ni skladna niti z Zakonom o splošnem upravnem postopku niti z Ustavo Repu-blike Slovenije.

Nevladne organizacije naj bodo zato od-slej pozorne na sklepe o dodelitvi javnih sredstev, ki jih dobijo s strani državnih ali občinskih organov. V kolikor iz sklepa ni razvidno, zakaj pri ocenjevanju niso do-bile vseh točk, in ni eksplicitno navedeno, v čem je bila njihova vloga pomanjkljiva, je takšna odločba zelo verjetno nezako-nita in je zoper njo smiselna pritožba (iz razloga pomanjkljive obrazložitve).

CNVOS hkrati poziva vse svoje člane in ostale nevladne organizacije, da mu v analizo in morebitno nadaljnje skupno reakcijo posredujejo tiste sklepe o finan-ciranju, za katere menijo, da niso zadovo-ljivo obrazloženi (npr. ne vsebujejo poja-snila o dodelitvi števila točk).

Ocenjevanje na javnih razpisih mora biti pregledno in obrazloženoCNVOS, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj NVO, Ljubljana

Podobni sveti so pogosti v mnogih evropskih državah, pomembni pa so zaradi zagotavljajanja stalne prisotnosti vprašanja razvoja nevladnih organizacij na agendi državne politike. Svet vlade RS bo obravnaval strateška vprašanja razvoja nevladnega sektorja, tako da bo spremljal položaj nevladnih in prostovoljskih orga-nizacij, predlagal ukrepe in spremljal jav-ne politike, ki se nanašajo na razvoj ne-vladnega sektorja kot celote v Republiki Sloveniji, dajal pobude za sprejetje pred-pisov in ukrepov, potrebnih za razvoj ne-vladnih in prostovoljskih organizacij itd. To v praksi pomeni, da bo Svet tisti, ki bo razmišljal, kaj nevladni sektor za svoj razvoj še potrebuje, katero zakonodajo je potrebno spremeniti, da bi to dosegli, katera zakonodajo se trenutno sprejema in bi lahko namenila več prostora nevla-dnim organizacijam, oblikoval bo stra-tegijo razvoja prostovoljstva, ki bi naj za prostovoljske organizacije in prostovoljce opredelila še dodatne ugodnosti, ipd.

Za samo delovanje sveta je zelo po-membna njegova sestava. Svet mora na eni strani biti dovolj operativen, sesta-vljati ga torej morajo takšni predstavni-ki, ki se dnevno srečujejo s problematiko nevladnega sektorja, na drugi strani pa mora biti tudi politično močan, da lah-ko svoje odločitve izvrši (npr. predlaga spremembo zakonodaje). Zato ne pre-seneča, da so nevladni predstavniki, ki so jih nevladne organizacije izbrale čez poletje, prvo skrb namenili prav imeno-vanju valdnih predstavnikov.

Tako so pred kratkim na vlado naslovili pobudo, da naj jo v Svetu zastopajo mi-nistrstva in službe pristojna za ključno zakonodajo glede NVO in temeljne ra-zvojne politike, ter tista, ki najbolj aktiv-no sodelujejo z nevladnimi organizaci-jami in hkrati prednjačijo pri njihovem vključevanju v mrežo izvajalcev javnih storitev. Hkrati so vlado pozvali tudi, naj kot svoje predstavnike v Svetu imenuje državne sekretarje in predstojnike vla-dnih služb oziroma vsaj generalne direk-torje direktoratov. Šele v tem primeru bo namreč Svet resnično lahko predstavljal ustrezno mesto za političen dialog med vlado in nevladnimi organizacijami ozi-roma forum, primeren za razpravo o državnih razvojnih prioritetah in strate-ških usmeritvah.

Pričakovanja nevladnih organizacij do Sveta so v tem trenutek mešana. Seveda smo nevladniki zadovoljni, da se končno tudi v Sloveniji delajo koraki proti vzpo-stavljanju struktur za sodelovanje med vlado in nevladnimi organizacijami. Hkrati pa se vendarle bojimo, da to ne bi bil le še eden izmed mnogih svetov, ki bi obstajal le na papirju, v praksi pa učin-kov ne bi bilo. Glede na to, da pa je ta Svet prvi, ki mu predseduje predstavnik nevladnih organizacij, je žogica tudi na nevladnikih. Morali se bomo torej dogo-voriti, katere so naše prioritete, obliko-vati ustrezna gradiva in biti aktivni, da bo posledično aktiven celoten Svet.

Kaj bo nevladnikom prinesel Svet za razvoj nevladnih in prostovoljskih organizacij?

Tina Divjak, NVO predstavnica

Vlada Republike Slovenije naj bi v kratkem ustanovila Svet za razvoj nevladnih in prostovoljskih organizacij kot posvetovalno telo vlade. Svet bo sestavljen iz predstavnikov različnih ministrstev, predstavnikov nevladnih organizacij in predstavnika akademske skupnosti.

Senka Vrbica, pravna svetovalka v PIC, tako preučuje najrazličnejše pobude, ki s tega področja prihajajo iz nevladnega sektorja, združenj na lokalnem nivoju in posameznikov. In takih pobud ni malo, saj so ljudje na fizične posege v prostor v njihovi neposredni bližini najbolj obču-tljivi. “Ko ti gre nekaj blizu lastnega vrta se predramiš, zato je na tem področju tudi največ civilnih iniciativ. Mislimo, da je brezplačno pravno svetovanje na po-dročju varstva okolja in urejanja prostora nujno, saj si civilne iniciative ne morejo privoščiti odvetnikov, sploh pa ne speciali-stov za to področje,” je še prepričana. “Gre za pomoč pri širših zadevah, ne pri so-sedskih sporih,” takoj na začetku poudari sogovornica. Svetovanje je tako namenje-no tistim, ki imajo pomisleke denimo pri gradnji nove soseske, postavitvi daljnovo-da ali bazne telekomunikacijske postaje, stolpnice, sečnje zaščitenega gozdnega območja sredi naselja, ipd. V Pravno in-formacijskem centru obravnavajo vsako predstavljeno problematiko, ki jo objek-tivno ovrednotijo, v primeru možnosti pravnega ukrepanja pa tudi napišejo prav-no mnenje in priporočilo. A kot ugotavlja Senka Vrbica, ljudje v zvezi s problemi pri

urejanju prostora praviloma prepozno reagirajo, ker zanje negativne spremem-be v okolju zaznajo šele, ko se objekti že začnejo graditi in je za pravno ukrepanje običajno prepozno. “Zato skušamo poleg svetovanja voditi tudi izobraževalno-osve-ščevalno dejavnost. Želimo doseči, da so ljudje pozorni in vključeni že v prostorsko načrtovanje, da spremljajo dogajanje v lo-kalnem okolju,” še enega od namenov pro-jekta izpostavi pravna svetovalka. Opozori tudi na to, da imajo Slovenci pri vplivanju na prostorsko načrtovanje, zlasti na ob-činski ravni, izjemno malo manevrskega prostora, saj so prostorski plani javnosti predstavljeni šele, ko je končni osnutek že na mizi, vsebinske pripombe pa praktično niso več možne.

POMAGAjO NVO PRI PISANju AMANDMAjEVPristojnost PIC je tudi pravno svetovanje nevladnim organizacijam, ki potrebujejo pomoč pri predlogih za spremembo zako-nodaje. “Velikokrat imajo organizacije na dokumente, zakone in zakonske predpise v javni razpravi, kaj pripomniti, vendar tega ne znajo formulirati. Ali pa želijo or-

ganizacije pri svojem delovanju kaj doseči, za kar bi bilo potrebno spremeniti zakono-dajo, zato zanje pripravimo pobudo, kako bi se lahko določen predpis spremenil,” še eno od svojih nalog razlaga Vrbica.

Sicer pa v PIC po pravni nasvet najpo-gosteje pridejo okoljske organizacije in turistična društva, ki so zelo aktivni nad-zorniki dogajanja v lokalnem okolju, pa tudi športna društva, ki delujejo v naravi. NVO, civilne iniciative ali posamezniki, ki potrebujejo pravni nasvet s tega področja, lahko pristopijo tako, da PIC kontaktirajo na telefonski številki 01 521 18 88 ali po elektronski pošti pic@pic.si. Projekt je fi-nanciran do julija naslednjega leta.

Kot še opaža Vrbica zavedanje možnosti za tovrstno svetovanje še ni tako razširjeno. “Ne morem reči, kakšni so bili efekti, za-enkrat še ni povratnih informacij o učin-kih,” še o uspešnosti projekta pravi pravna strokovnjakinja s področja varstva okolja in urejanja prostora ter znova poudari, da nestrinjanje ljudi z določenim posegom v prostor do izraza pride zelo pozno v po-stopku, ko je možnosti za pravno ukrepa-nje zelo malo.

Predramiš se, ko so v bližini tvojega vrta

Jasmina Cehnar

Pravno - informacijski center nevladnih organizacij – PIC v okviru Mreže za prostor od letošnjega leta izvaja brezplačna pravna svetovanja na področju urejanja prostora. Svetovanja so namenjena posameznikov in nevladnim organizacijam.

5www.nevladna.org

Od leta 2007 Šparavčeva deluje v Dru-štvu za razvijanje nenasilnih odnosov (ZRNO), ki ga je ustanovila skupaj z devetimi soborkami - prostovoljkami. Njihov zadnji uspeh je, da so septembra s pomočjo Belega obroča, pristojnih ministrstev in Simobilove akcije Žur z razlogom, v njihovih prostorih na Po-breški cesti odprli prenovljeno prijazno sobo. Namenjena je obravnavi otrok, žrtev kriminalnih dejanj, v manj ura-dnem in za otroke bolj prijaznem oko-lju, kjer jim je prihranjeno travmatično podoživljanje bolečih izkušenj ob več-kratnem zasliševanju. Gre za že enajsto tovrstno sobo v Sloveniji, ki v Mariboru obstaja že pet let.

Kako deluje vaša prijazna soba?

»Varna soba je namenjena prepreči-tvi sekundarne viktimizacije. Da ne le otrokom, ampak tudi ženskam, žrtvam nasilja pred pristojnimi organi ni po-trebno vedno znova ponavljati svoje nesrečne zgodbe. Soba služi tudi za sti-ke pod nadzorom, ko se srečujejo otro-ci in starši, ki zaradi različnih razlogov ne živijo skupaj, starši pa niso izgubili starševske pravice. Zaslišanj otrok in žensk s strani policije je manj, redno pa je rabljena za stike. Trenutno se dogo-varjamo za stike, kjer je eden od staršev v zaporu, saj je otroku tja neprijetno zahajati. Ta prostor je dovolj nevtralen, prijeten, zagotavlja intimnost, možnost igre.«

Kaj pa sicer počne vaše društvo?

»Osnovno jedro sta dva programa, in-dividualno svetovalno delo za pomoč žrtvam nasilja in skupinsko delo, kjer se uporabnice srečujejo enkrat teden-sko. Pomembno področje našega de-lovanja je preventivno delo z mladimi, vključenimi v izobraževalni sistem. Mladi prostovoljci imajo po šolah de-lavnice, izvajamo pa tudi predavanja in delavnice za starše in učitelje. V Podra-vski regiji pa smo tudi edina NVO, ki ima program za povzročitelje nasilja. Kadar povzročitelj dobi ukrep prepo-vedi približevanja, policija in center za socialno delo te moške pogosto usmeri v naše društvo.«

Je prevzgoja nasilnih moških uspe-šna?

»Najhuje je tam, kjer partner nasilje izvaja načrtno, dolgotrajno, kjer žrtev postane izolirana, z nizko samopodo-bo, pogosto ekonomsko odvisna. Tukaj nasilnež zadovoljuje vse svoje potrebe z zlorabo drugega. Velikokrat pa gre tudi za enkratno nasilno dejanje, takih primerov smo imeli lani kar nekaj. To sta dve različni življenjski situaciji, pri obeh gre za zlorabo moči. Namen dela z obema vrstama povzročiteljev nasilja pa je isti - kdorkoli že povzroča nasilje, mora prepoznati, da je njegova upora-ba zavestna odločitev, da ne gre za ‘joj mi je ušlo, saj nisem hotel’, torej kup priročnih izgovorov. Naš namen je oza-veščanje in učenje komunikacijskih ve-ščin - kako izražati svoje potrebe, želje, čustva. S tem imamo vsi probleme.«

NAjBOLjE jE, DA SE V SVETOVANjE VKLjučITA OBA

Žrtve nasilja najbrž še prav posebej.

»Proces okrevanja je dolgotrajen, seve-da. Tako pri žrtvah kot tudi spreminja-nje neželenih vedenj pri povzročiteljih. Naši programi so namenjeni zaščiti žrtve, in v ta sklop spada tudi preven-tivno delo z moškimi - ko povzročitelj neha uporabljati nasilje, s tem hkrati ščitimo partnerico in otroke, ki živijo z njim. Najboljše je, ko se v svetovanje vključita oba, seveda ločeno in z drugo svetovalko.«

Pa nasilne ženske?

»Redkokdaj srečamo zvezo, kjer je ženska fizično toliko močnejša, da se je partner lahko boji. Obratno pa je pri nasilju moškega nad žensko, kjer se velikokrat zgodi, da partner žensko enkrat udari, a takrat tako, da zaleže za vedno. Prihodnjič že s pogledom doseže, da ravna, kot on hoče. Obratni primeri so redki, sama sem se srečala le z enim, ko je partnerica obvladala bo-rilne veščine in je partner poiskal po-moč. So pa ženske lahko do partnerja verbalno zelo nasilne, kadar je odnos slab, sta običajno verbalno nasilna oba. Pomembno je, da partnerje ozavestimo, kakšna je razlika med enakopravnim partnerskim odnosom in kaj je izkori-ščevalski, nasilni odnos.«

In kakšna je ta razlika?

»O nasilju govorimo, ko je eden zakr-čen, ko se boji, ga je strah. Marsikateri partner, ki je partnerico kdaj že udaril, ne ve, da ta ne izraža svojega mnenja, ker se ga boji. In kako je lahko zanjo tak odnos osrečujoč, kako se lahko imata oba fajn, če je enega strah...«

Žrtve in nasilneži težko poiščejo po-moč?

»Prvi stik je težak. Obstaja zavora. Človek ne ve, koga bo srečal, kaj lahko pričakuje, česa bo deležen. Je pa naše osnovno vodilo, da kdorkoli pride, je vreden spoštovanja kot vsak drug člo-vek, če ne drugega, zmore pogum, da želi nekaj narediti. Včasih kdo pravi, da je prišel, ker je ‘moral’, ampak konec koncev je imel izbiro ne priti.«

Koliko je nasilje povezano z alkoho-lizmom?

»Še en stereotip. Alkohol na vsakogar vpliva drugače. Če je nekdo tlačil jezo, alkohol zagotovo lahko spusti zavoro in nasilje izbruhne. Večina uporabnikov, ki uživa alkohol in pride v program, ugotovi, da je temu tako.«

Niso vsi nasilni moški, niso vsi nasilni alkoholiki, niso vsi reveži in niso vsi neizobraženi... Še kakšen stereotip?

»To, da so partnerji nasilni, ker si je ženska udarcev sama prosila, kaj pa toliko govori. Veste, ni problem zdrav prepir, konstruktivno izražanje jeze, problem je tam, kjer je moč neenako-merno porazdeljena.«

Poleg žrtve in povzročitelja imamo tudi tretjo stran, opazovalca. Se je senzibilnost za prepoznavanje in re-akcijo ob nasilju kaj povečala?

»Se je. Velikokrat nas ljudje pokličejo, kaj naj naredijo, ko se srečajo z nasiljem v svojem okolju.«

KAj NAREDITI, KO SE SREčAMO Z NASILjEM

Kakšen je vaš nasvet?

»Odločitev za reakcijo je zmeraj v rokah posameznika, ki se sooča z dilemo ali je pripravljen nekaj narediti in prevzeti odgovornost. Včasih je dovolj pozvo-niti na vratih, drugič je treba poklicati policijo, včasih deluje, če v bloku, kjer se dogaja nasilje, v nabiralnike damo zloženko z informacijo, kam se lah-ko žrtve, ki jih je pogosto strah, sram, obrnejo. Tudi če sama, kot opazova-lec, prijavim nasilje, to nima smisla, če partnerica pred policijo to zanika. Kaj prijaviti je zato velikokrat stvar zdrave pameti. Tudi sama žrtev, ki pri nas išče pomoč, je velikokrat v dilemi ali nasilje prijaviti. Najpomembneje pa je, da ji nudimo oporo in jo vzpodbujamo, da ukrepa v svojo varnost. Povsem druga-če pa je, kadar so žrtve nasilja otroci,

četudi le kot opazovalci. Takrat nas vse, brez izjeme, k ukrepanju zavezuje tudi zakonodaja.«

Kako vidite socialno in psihično sliko v Mariboru, v obdobju, ko se pred RK daljšajo vrste za pomoč in kot domine padajo podjetja?

»Težko podam oceno, vem pa, da se veliko ljudi, ki prihajajo k nam, sreču-je tudi s socialno stisko. To je situacija, ki dodatno otežuje pot iz kroga nasilja. Že tako je težko, ljudi je običajno strah nove situacije. Če odhaja iz nasilnega partnerskega odnosa, pa je strah, kako bo žrtev nasilja živela in skrbela za otroka toliko večja, pa čeprav je že prej prevzemala večino skrbi za družino, saj je bil partner nezaposlen, ji jemal denar in bil nasilen. Materialne težave stisko le poglabljajo. Mnogim moškim je težko, ker so izgubili službo in že z vidika arhetipske vloge lovca ne morejo poskrbeti za svojo družino, hkrati pa medtem, ko je partnerica v službi, ne poskrbijo za otroke ali gospodinjstvo. Vedno pogosteje iščejo pomoč tudi lju-dje zaradi nasilja otrok nad njimi. Čuti se stiska, ki pritiska na vzdušje v mno-gih družinah v mestu.«

VSE NAŠE STORITVE SO ZASTONj

Imate kaj povečano povprašanje po vaših storitvah?

»Nimamo neomejenih zmožnosti. Naj-pogosteje k nam uporabnike napoti po-licija in centri za socialno delo. In že to pomeni veliko dela. Pri nas ni čakalnih dob - ko je človek v največji stiski, mu skušamo v najkrajšem možnem času pomagati. Ko gori, ne moreš 14 dni ča-kati z gašenjem. Pogosto se ljudje bo-jijo stopiti na pot reševanja neugodnih situacij, razmišljajo o stroških. Zato je pomembna informacija, da so vsi naši programi za uporabnice in uporabnike brezplačni.«

Bi bilo v takšnih razmerah potrebnih več NVO, ki bi delale na področju na-silja?

»Zagotovo. Na to opozarjamo že kar nekaj let, a ni tako preprosto zagnati NVO. Potreben je dober program, na-čela na katerih utemeljiš svoje delova-nje, da o primernih prostorih in finanč-nih sredstvih niti ne govorim. Potreben je tudi usposobljen kader, na področju sociale je stroka prva in tu je manko.«

Verjetno se ljudje težje odločijo za delo ali prostovoljstvo na tem podro-čju, saj tovrstna pomoč izvajalcem prinaša določena psihična bremena?

»Potreben je jasen odnos do tega dela, hkrati pa se je treba znati razbremeniti bremen, ki jih prinaša. Pomagamo si z intervizijo, to so skupinska srečanja, ki so namenjena razbremenitvenim teh-nikam in hkrati reševanju problemov, ki nastajajo pri delu. Občasno potre-bujemo tudi supervizijo z usposobljeno supervizorko.«

Si svetovalke, prostovoljci kdaj te tež-ke življenjske zgodbe vendarle preveč ženejo k srcu?

»Takšni ne morejo delati. Ko uporabni-ca joče, moja naloga ni, da jočem z njo. Ko greste, recimo žalostni k prijateljici, želite, da vas sliši, razume, njena naloga je tudi, da vas poskuša razvedriti, dvi-gniti, da ne bo padala z vami v brezno. Nasploh pa delo v individualnih pro-gramih z žrtvami, povzročitelji nasilja, terja kar nekaj znanj in usposabljanj. O ja, s programom je veliko dela, a tudi zadovoljstva.«

Nasilja ne opravičuje noben izgovor

Jasmina Cehnar

jelka Šparavec se že nekaj let organizirano bori s posledicami nasilja v domačem okolju. je koordinatorica in svetovalna delavka že od leta 1999, ko je začela delovati v mariborski enoti Društva za nenasilno komunikacijo.

Delavci največkrat izpostavijo težave kot so neplačevanje socialnih prispev-kov, nadur, plač, omenjajo pa tudi gro-žnje s strani delodajalcev, uničevanje dokumentacije in ponarejanje pod-pisov. Cilji projekta se navezujejo na Resolucijo o migracijski politiki Re-publike Slovenije in na njena temeljna načela - načelo solidarnosti, načelo spoštovanja prava in človekovih pravic ter načelo enakopravnosti, svobode in vzajemnega sodelovanja, ki se nanaša predvsem na integracijsko politiko. Na ZSSS so prepričani, da bo projekt pri-speval k enakim možnostim na trgu dela skozi celotno obdobje izvajanja, da se bo okrepila socialna vključenost ciljnih skupin in da bo projekt prispe-val k povečanju dostopa do zaposlitve in usposabljanja za osebe iz ranljive ciljne skupine. Vrednost projekta je skoraj tristo tioč evrov, sofinancirata ga Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS ter Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja od decembra 2010, zaključil pa se bo decembra 2013, izvaja pa se na področju osrednje Slovenije, Podravja in savinjske regije. Izvajalci načrtujejo vsaj 4500 svetovanj in informiranj ter minimalno 600 poglobljenih svetovanj in spremljanj. S projektom pa so se od-prla tudi nova delovna mesta, in sicer za koordinatorja zagovornikov pravic migrantov, prosilcev za azil in begun-cev ter za dva svetovalca zagovornikov.

MIGRANTOM POMAGAjO PROSTOVOLjCIZagovorniki pravic migrantskih delav-cev so prostovoljci, ki delujejo v okviru projekta. »So tiste osebe, ki posame-znika ne pošiljajo od urada do urada z namenom, da se znebijo odgovornosti, temveč jim prisluhnejo in so sami tisti, ki se z njimi podajo v preprijemanje kljuk in odločno iskanje pravice,« so zapisali na Slovenski filantropiji.

Tanasić je prepričan, da delodajal-cem, ki izkoriščajo migrantske delavce »sploh ni mar, ne le za pravice delav-cev, ampak za človeško dostojanstvo in integriteto nasploh ter ne nazadnje za življenja teh ljudi in njihovih družin«. Preseneča ga, da delodajalci brezobzir-no izkoriščajo delavce in pri tem gredo do skrajnih točk. »Kot je videti, velja za take delodajalce edino moralno na-čelo »cilj opravičuje sredstva«, a njihov edini cilj je denar, čim več denarja in popolna skorajda suženjska ubogljivost zaposlenih,« je povedal Tanasić. Pre-pričan je, da morajo pristojni državni organi vpeljati sistemske spremembe, ki bi omogočile visoko kaznovanje de-lodajalcev, poplačilo dolgov delavcu in zaščito delavca pred morebitnimi po-vračilnimi ukrepi delodajalca.

Kot primer dobre prakse za dosega-nje večje discipline delodajalcev v ne-katerih država Evropske unije navaja predpis, ki določa verižno odgovornost delodajalcev. »Za plačilo plač in drugih obveznostih ni odgovoren le delodaja-lec (podizvajalec), pri katerem je dela-vec zaposlen, ampak tudi podjetje, ki je tega podizvajalca najelo in tako naprej do glavnega izvajalca del. To je odličen način notranje kontrole v verigi različ-nih izvajalcev« pojasnjuje Tanasić. Kot primer neučinkovitosti sedanje sloven-ske zakonodaje navaja primere: DARS (avtocestni odsek pri Trebnjem), MOL

- GREP (ŠC Stožice), Luka Koper in dodaja, da je primerov kršitev delavcev nešteto.

MED BOLNIŠKO OSTAL BREZ SLužBESlovenska filantropija je objavila pri-mer delavca, katerega podjetje je v času njegovega bolniškega staleža šlo v ste-čaj in je ostal brez službe. Odvisen je od zdravniške pomoči in od zdravil, ki jih mora redno jemati. Prijavljen je na Zavodu za zaposlovanje, vendar je nje-gova pravica do denarnega nadomestila in pravica do osnovnega zdravstvenega zavarovanja v mirovanju, dokler ne bo ratificiran sporazum o socialnih pravi-cah med Slovenijo in BIH. Ker je zaradi izgube službe izgubil osnovno zdra-vstveno zavarovanje, je prekinjeno tudi njegov zdravljenje v rehabilitacijskem centru. Nima nobenih prejemkov, sicer mu pripada odpravnina zaradi izgube službe iz poslovnih razlogov, ki pa je še ni prejel. Velika verjetnost je da je tudi ne bo, saj je podjetje v stečajnem postopku. Zanj je nujno, da podaljša dovoljenje za začasno prebivanje v RS.

Delavcu najprej pomaga zagovornik pravic migrantskih delavcev, ki preveri, kako je treba oddati prošnjo za podalj-šanje začasnega prebivanja iz drugih upravičenih razlogov.Napoti ga na Am-bulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, organizira spremstvo za delavca na Upravno enoto in ga spremi na INFO točko Zavoda za zaposlova-nje, da pridobi točne informacije glede pravic iz naslova dela. Delavcu nudi pomoč pri pisanju prošnje na Oddelku za tujce za urgentno reševanje vloge za podaljšanje dovoljenja za začasno pre-bivanje.

V pomoč se vključi tudi Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Zdravnik napiše prošnjo Uradu za tuj-ce za podaljšanje in urgentno reševanje vloge za podaljšanje dovoljenja ter pro-šnjo na Zavod za zdravstveno zavarova-nje, da se delavcu vrne bolniški stalež. Ambulanta podpre delavca v postopku ocenjevanja stopnje invalidnosti, ki ga izvaja invalidska komisija. Zagovornik se nato dogovori z Restavracijo dela, da delavec po zelo ugodni ceni prejme hrano. Delavcu še pomaga, da dopolni dokazila, ki so potrebna za podaljšanje dovoljenja za bivanje in ga pospremi na matično banko, da dobi bančni izpis o razpoložljivih sredstvih. Na koncu po-stopka skupaj z delavcem obišče zdrav-nika, ki ga je operiral, da napiše še eno potrdilo o zdravstvenem stanju pacien-ta in razlogih, zakaj pacient mora nada-ljevati zdravljenje v Sloveniji.

Zagovorniki pravic migrantskih delavcev

Mojca Vtič

Slovenska filantropija in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) sta vzpostavili sistem pomoči migrantskim delavcem. Projekt se imenuje »Integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil«, glavni vzrok težav migrantskih delavcev pa, po besedah Marka Tanasića, predstavljajo brezobzirni delodajalci, ki jih zanima zgolj dobiček.

6 oktober 2011

Zato moramo pljuniti v lastno skledo in si priznati, da mediji pogosto pla-vamo nekje v oblakih, daleč vstran od zanimivih, pristnih in nezaigranih zgodb, ki jih piše realno življenje.

Nastanek neformalne skupine Lingsium, ki združuje istospolno usmerjene v Mari-boru, ima svoje zametke v letu 2004, ko je nastala pod okriljem Mladinskega kultur-nega centra (MKC) Maribor. »V Ljubljani se je formirala skupina Legebitra in spra-ševali smo se, zakaj ne bi podobne zade-ve imeli še v Mariboru,» o prvih korakih organiziranja mariborske lezbične geje-vske biseksualne in transeksualne (LGTB) skupnosti pripoveduje Andrej Brdnik, predstavnik Lingsiuma, ki v mestu ob Dravi organizira različne roza prireditve, najbolj znani pa so lingsiumovci po svoji vsakoletni Akciji strpnosti, ko javnosti na nevsiljiv način sporočajo, da si istospolno usmerjeni želijo prijetnega sobivanja brez medsebojnih napetosti in predsodkov. Teh je namreč še zmeraj preveč, pravi Brdnik, aktivist, sicer študent teologije, s katerim smo se pogovarjali o mariborski (LGTB) sceni.

Junija ste na Mariborčane Grajskem trgu že osmo leto zapored pozivali k str-pnosti. Kakšen je bil odziv?»Ljudje so sami prihajali k stojnici in da-jali izjave podpore ali podali podpis za družinski zakonik. Drugi so se nam, ko so uzrli napis geji in lezbijke želimo lep dan, na široko izognili. Bilo je tudi nekaj negativnih reakcij, zlasti tistih posamezni-kov, ki nimajo dovolj poguma, da bi nam svoje pomisleke povedali v obraz, ampak so iz distance kričali neke negativne stvari. Ampak na to smo že navajeni, v splošnem pa se istospolno usmerjenost zmeraj bolj sprejema.«

Kljub temu je LGBT scena v Mariboru praktično mrtva, zakaj se v tem okolju le malo gejev in lezbijk upa javno izpo-stavljati?»Seveda zaradi homofobije. Na Akciji str-pnosti leta 2007 so huligani prišli s kombi-jem do naše stojnice, jo razdejali in nas na-padli. Preden se greš v javnost izpostavljati in skušati osveščati druge se zato vsako leto znova vprašaš, kaj, če se bo vse skupaj ponovilo. Prisoten je nek strah, a ne v taki meri, da bi nas pregnali.«

Tudi v Ljubljani je bilo kar nekaj pri-merov nasilja nad geji, pa je kljub temu LGTB scena močna. Tam je zelo dejavna Legebitra, skupnost ima svoj lokal, roza nedelje, predstavnike v akademskih kro-gih. Prestolnica je resda večja in morda bolj odprta, a kljub temu se zdi, da bi lahko bili mariborski aktivisti bolj de-javni.»Saj se trudimo. Je pa premalo ljudi, ki bili pripravljeni aktivno delati - pet ljudi je pre-malo za delovanje na desetih področjih, zato smo se v Mariboru prisiljeni razvijati postopoma. Absolutno pa si želimo, da bi bil večji roza power, zato bomo z novim šolskim letom po srednjih šolah in fakulte-tah izobesili plakate in upali na odziv, da se zadeva popravi. Pri nas je glavni problem beg možganov. Ljudje, ki so še pripravlje-ni nekaj narediti v aktivistični smeri in se javno izpostavljati, po študiju ostanejo v Ljubljani. Nas recimo veliko mariborskih gejev in lezbijk podpira, sami pa se ne upajo izpostavljati, ker svoje usmerjenosti niso razkrili svoji družini, na faksu ali pa preprosto nimajo dovolj poguma.«

Je zato kaj več dogajanja na medmrežju?»Tudi ne. Preko mavričnega foruma smo skušali oživiti sceno, se pogovarjali o usta-novitvi društva, ampak ljudje tudi tam niso aktivni.«

Težava torej ni samo v zaprtem okolju ampak tudi v skupnosti sami?»Seveda. Tudi sami smo se že spraševali, kaj delamo narobe in kaj naj naredimo, da bi se ljudje na naše akcije bolj odzivali, da bi prišli na dogodke, a žal še nismo prišli do odgovora.«

Kakšne mariborske parade ponosa po-temtakem v kratkem ne moremo priča-kovati?»Akcija strpnosti je naša mala parada ponosa. Čez dve leti, ko se bo odvila že

desetič, upamo, da bomo lahko naredili en pravi mali pride, prinesli mavrične za-stave, dobili dovoljenja in naredili ‘giro’ po mariborskih ulicah.«

Kot sva ugotovila štajerski geji in lezbijke še težje stopajo iz omar. Lingsium skuša to premostiti. S kakšnimi dejavnostmi to počnete?»Mladim, ki imajo težave s ‘coming outom’, z nesprejemanjem, nudimo svoje izkušnje, možnost pogovora, razložimo jim možne poti za razkritje istospolne usmerjenosti. Organiziramo tudi različna srečanja, film-ske in športne večere, izobraževanja, pa tudi neformalna druženja. Pred leti smo recimo Maribor polepili s plakati z LGBT vsebino, ki pa so bili v roku dveh dni potr-gani s sten. Ampak nič hudega, mi bomo ostali pozitivni, homofobi pa se bodo en-krat naveličali uničevanja.«

Se pa ukvarjate zlasti z mladimi. Kako potekajo svetovanja?»Preko spletne pošte se dogovorimo bodisi za osebni stik bodisi si samo dopisujemo, saj se nekateri ne upajo izpostavljati.«

Pred leti je skupina deklet v Lingsiumu izdajala lezbično revijo L magazin. Za-kaj je ta mesečnik ugasnil?»Tega pa ne vem, revija je delovala pod prejšnjim vodstvom.«

Danes imate kaj ženskih predstavnic v Lingsiumu?»Lezbijk nam kar primanjkuje, ne vem zakaj ne pridejo. Morda jim zadostujejo družabna omrežja na spletu.«

Izdajate še kakšno drugo publikacijo?»Zaenkrat ne, jo pa načrtujemo. Načrtov imamo na splošno ogromno in želimo si, da jih bo možno kdaj uresničiti.«

Kaj so bližnji plani, ki se ta hip zdijo ure-sničljivi?»Naslednje leto bomo skušali organizirati internacionalni tabor z izobraževalnimi LGTB vsebinami. Gre za delavnice, preda-vanja, druženje 120 mladih v katerem od centrov šolskih in obšolskih dejavnosti.«

Kje pa se skupina Lingsium srečuje?»Najpogosteje v Galeriji Media Nox in v Kulturnem inkubatorju na Koroški cesti, sicer pa po različnih mestnih lokalih, v mestnem parku.«

O kakšnih rožnatih prostorih v Maribo-ru lahko govorimo?»Nekaj prostorov, kamor se LGBT popula-cija zateka in kjer čuti eno varnost, obsta-ja. Da bi se pa kak lokal opredelil kot ‘gay friendly’, kot se je v Ljubljani Cafe Open, pa še ne. Imamo pa v prihodnjih mesecih v načrtu, da bomo lastnike mariborskih lokalov vprašali ali so se pripravljeni opre-deliti nam v prid.«

Ampak nekateri lokali so v neformal-nem smislu gejem že prijazni?»Da, to so Astoria, Čajek, Cantante, Bari-sta. V teh lokalih dva fanta ali dve punci, ki si javno izkazujeta ljubezen, obravnavajo enako kot druge goste.»

O svojih prostorih pa ne razmišljate?»Sedaj, ko se je MKC preselil v nove pro-store v Pekarni, obstaja upanje za malo pi-sarno v enem kotu, z mizo in stolom, kjer bi imeli udobje zasebnosti in bi lahko mor-da tja koga povabili. Zavedamo se, da je s prostori v Mariboru težko, veliko društev čaka, a imamo srečo, da smo pod MKC, ki je naša velika mama in nam pomaga.«

Od kod pridobivate denar za svoje aktiv-nosti?»Prijavljamo se na občinske in državne razpise. Na evropske zaenkrat še ne. Sicer pa imamo finance zelo omejene, tako da lahko z njimi komaj pokrijemo stroške varnostnika na Akciji strpnosti.«

Kako se vam lahko mladi pridružijo?»Tako, da nam pišejo na elektronski naslov lingsium@yahoo.com.«

Ostajajo pozitivni

Jasmina Cehnar

Mariborska roza scena je v mestu ob Dravi zadnja leta zaspala, da skupnost istospolno usmerjenih vendarle imamo, nas enkrat letno z Akcijo strpnosti spomni skupina Lingsium

VODILO: junija 2011 se je zaključil enoletni projekt, namenjen krepitvi dela humanitarnih nevladnih organizacij, ki so ga izvajale ustanova »SKuPAj«, Platforma SLOGA ter slovaška nevladna organizacija People in Peril. Prav tako je prišlo do ustanovitve humanitarnega odzivnega centra – hOC, prvega koordinacijskega telesa nevladnih organizacij v Sloveniji, ki delujejo na humanitarnem področju

Dosežki projekta so bili predstavljeni na zaključni mednarodni konferenci, ki je potekala konec maja v Ljubljani. Dogodek je bil posvečen izpostavlja-nju ključnih izzivov, s katerimi se pri izvajanju svojih dejavnosti soočajo nevladne organizacije z območja sre-dnje Evrope, ter iskanju rešitev in ra-zvojnih možnosti zanje. Na konferenci so humanitarni delavci iz Slovenije, Slovaške, Madžarske in Avstrije, kot bistveno težavo pri izvajanju njihove dejavnosti, izpostavili predvsem po-manjkljivo medsebojno povezovanje ter pomanjkanje zadostnih izkušenj in znanj za izvedbo terenskih akcij večje-ga obsega. Prav tako se organizacije iz naštetih držav, zaradi svoje majhnosti in manjše prepoznavnosti, soočajo s problemom neenakopravnega obrav-navanja v razmerjih do večjih soro-dnih organizacij iz zahodnoevropskih držav ter pomembnih donatorjev, s tem pa s težjim sklepanjem partner-stev in pridobivanjem nujno potreb-nih sredstev za svoje delo. Potrebo po okrepitvi manjših humanitarnih orga-nizacij je zaznala tudi Evropska komi-sija, ki je v sklopu svojega Oddelka za humanitarno pomoč finančno podprla omenjeni projekt.

Projektne partnerke so se med projek-tom prepoznanih težav lotile z izvedbo usposabljanj za humanitarne delavce ter številnih osveščevalnih aktivnosti. Dve humanitarni delavki sta se imeli priložnost udeležiti pripravništva v Gruziji in na Haitiju, slovenski osnov-nošolci pa so prek delavnic in ustvar-jalnega natečaja spoznavali pomen mednarodne solidarnosti. V okviru projekta je bil v slovenski jezik prvič preveden humanitarni priročnik pro-jekta Sphere, ki bo pomembno prispe-val k dvigu kakovosti dela naših orga-nizacij z vidika spoštovanja mednaro-dno sprejetih standardov na področju

humanitarne dejavnosti.

hOC - huMANITARNI ODZIVNI CENTER

Med rezultati projekta velja posebej izpostaviti ustanovitev Humanitar-nega odzivnega centra – HOC, prve-ga koordinacijskega telesa nevladnih organizacij v Sloveniji, ki delujejo na humanitarnem področju. HOC, ki de-luje pod okriljem Platforme SLOGA, je vzpostavljen z namenom informira-nja, povezovanja, krepitve in koordi-niranja nevladnih organizacij pri odzi-vih na humanitarne krize. Pomembno dimenzijo delovanja predstavljajo tudi zagovorniške aktivnosti, sodelovanje s političnimi odločevalci ter povezova-nje s slovenskimi in tujimi akterji, ki delujejo na področju mednarodne hu-manitarne pomoči.

V okviru enoletnega projekta je cen-tru uspelo izvesti številne aktivnosti, ki so prispevale predvsem k ozavešče-nosti javnosti o mednarodnem hu-manitarnem dogajanju in h krepitvi slovenskih NVO. HOC k širjenju oza-veščenosti prispeva predvsem z re-dno nadgradnjo spletne strani HOC (www.humanitarni-center.si) ter iz-dajo mesečnih in aktualnih e-novic o mednarodni humanitarni pomoči, re-levantnih dogodkih, aktualnih uspo-sabljanjih ter razpisih za humanitarne projekte in delovna mesta. V okviru projekta je prišlo tudi do izdaje pr-vih slovenskih informativnih brošur o mednarodni humanitarni pomoči in delovanju HOC. Ob relevantnih dogodkih in razpisih s humanitarne-ga področja, center poskrbi tudi za srečanja in razprave članic HOC ter ostalih zainteresiranih organizacij in posameznikov.

Vsi zainteresirani so bili v okviru cen-tra deležni usposabljanja o trenutni praksi v mednarodnem humanitar-nem prostoru in obstoječih mednaro-dnih standardih, med večje dosežke v okviru krepitvenih dejavnosti HOC pa se zagotovo šteje tudi organizacija že omenjenega pripravništva na Haitiju, kjer je predstavnica Platforme SLOGA opravljala usposabljanje pri nemški nevladni organizaciji HELP.

MEDNAS: SPORAZuM O SODELOVANju MED MZZ IN PLATFORMO SLOGA/hOC

Relevanten korak je HOC naredil tudi v procesu sodelovanja s političnimi odločevalci, zlasti s pripravo in pred-stavitvijo osnutka Sporazuma o sode-lovanju med Ministrstvom za zunanje zadeve RS in Platformo SLOGA/HOC na področju mednarodne humanitar-ne pomoči.

Pomemben del projekta pa predsta-vlja tudi sklenitev Dogovora o osno-vanju regionalne mreže sorodnih humanitarnih organizacij iz central-noevropskih držav. Namen mreže je sklepanje partnerstev med sorodnimi organizacijami, kar bo omogočilo or-ganiziranje humanitarnih akcij večje-ga obsega, prav tako pa služila tudi skupnim usposabljanjem, izmenjavi dobrih praks in drugim aktivnostim, namenjenim izboljšanju učinkovitosti delovanja organizacij.

Projektni partnerji bodo tudi v priho-dnosti tesno sodelovali pri nadaljnjih aktivnostih na področju mednarodne humanitarne pomoči, predvsem s ci-ljem zagotavljanja trajnosti že dose-ženih rezultatov in nadaljnje krepitve nevladnega humanitarnega sektorja.

Številni uspehi evropskega in slovenskega humanitarnega projekta

Iva Antončič, Ustanova »SKUPAJ«, Janja Mikulan, Platforma SLOGA

S Tadejem Buzetijem, novinarjem in urednikom, sva se v sklopu vsesloven-ske akcije »Vsak dan novinar – en dan nevladnik« odpravila v Center Sonček Murska Sobota. Tam sva med čisto za-res pravimi sončki preživela čudovit dan na terenu in imela priložnost doži-veti čar poslanstva, ki ga Zveza društev za cerebralno paralizo v VDC izvaja po vsej Sloveniji.

Namen akcije »vsak dan novinar – en dan nevladnik« je bil, da se novinarji za en dan prelevite v nevladnika, na lastni koži doživite izkušnjo nevladni-štva in na podlagi le-te pomen ter po-slanstvo nevladnih organizacij. Kako ste se počutili v tej vlogi?

»Ko govorimo o nevladnih organizaci-jah ne smemo preveč zapasti v misel-ni kalup v smislu, da smo prestopili v drugo vlogo. Novinarji bi morali biti vsakodnevno nevladniki. In tako, kot s(m)o se počutili ob tej priložnosti, bi se morali na delu pogosteje. Zato moramo

pljuniti v lastno skledo in si priznati, da mediji pogosto plavamo nekje v obla-kih, daleč vstran od zanimivih, pristnih in nezaigranih zgodb, ki jih piše realno življenje. Ob akciji »Vsak dan novinar – en dan nevladnik« sem poskušal do-jeti to bistvo. Bistvo nezaigranih zgodb, razmišljanja in doživljanja uporabnikov v Sončku. Še enkrat več so me navdušili s svojo bistroumnostjo, humorjem in skromnostjo. So zanimivi, veliko bolj kot večina ljudi, ki jih poznam.«

Bistvo akcije je približati novinar-jem svet nevladnih organizacij in jim preko akcije zagotoviti večjo vidnost v medijih. Se vam zdijo takšne akcije dobra zamisel za povezovanje medijev in NVO?

»Absolutno. Mediji in nevladne orga-nizacije bi morali često hoditi z roko v roki. Na margini se dogajajo zanimive in slikovite zgodbe, ki lahko skozi me-dije spreminjajo določene stvari v sis-temu. To je najpomebnejše. Da se skozi

oči javnosti odslika realnost in da se v tej odslikavi potem zgodi dejanska spre-memba. Tudi če samo v glavah ljudi. To je že lahko osnova za nekaj velikega.«

Kakšen nasvet bi kot urednik dali ne-vladnim organizacijam, da bi postale bolj vidne v medijih? Kaj je pomemb-no, da se neka novica uvrsti v objavo? »Javnost in novinarji imajo radi zgodbe, ki jih človek »požre«. Verjamem, da jih imajo NVO veliko na zalogi. Pomemb-no je, da si vzamejo čas za to, da ohra-njajo stik z novinarji in uredniki ter da jih zalagajo z informacijami, iz katerih lahko nastanejo zanimive zgodbe. Vsak normalen urednik ali novinar bo tako zgodbo z veseljem pograbil in jo delil s širšo javnostjo.«

Kam naj se za pomoč obrnejo tisti, ki nimajo denarja za klasične inštrukcije, za katero vemo, da je potrebno odšteti kar nekaj denarja. Rešitev je prostovoljna pomoč pri učenju.

Novinarji bi morali biti vsak dan malo nevladniki

Matejka Horvat, Regionalno stičišče NVO Pomurja, Murska Sobota

7www.nevladna.org

Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon vabi 18. in 19. oktobra 2011 v Maribor, v Pekarno (dvorana Gustaf) na srečanje »Konferenca kontra demenca«.Pred sedmimi leti se je vlada Republike Slovenije z nevladnimi organizacijami nehala igrati »Osnutek sporazuma o sodelovanju med nevladnimi organizacijami in Vlado Republike Slovenije« ( www.dodogovor.org ). Nevladnice in ne-vladniki, ki delujemo na mladinskem polju, smo od takrat do danes neprekinjeno potiskani na rob in preko njega, zmaguje pa »doktrina« mladinskega centra kot javnega zavoda, mladinski sveti so večinoma le pomanjšana odslikava strankarskih bojišč, zakon o študentskem delu pa omogoča vedno bolj zatohel okop mlademu podjetništvu in karieri-stom v panogi menedžmenta, imenovani parlamentarna demokracija.

Naraščajoči (brezobzirni in k materijalnemu stremeči) individualizem, poglabljajoča se odtujenost in brezvoljnost mla-dih, brisanje njihovega zgodovinskega spomina, spreminjanje osveščene javnosti v občinstvo medijskega spektakla, podrejanje univerze potrebam netrajnostne logike »gospodarjenja« in »razvoja«, piramidizacija nevladja imenovana »mreženje«, za ustvarjalnost in dejavnost uničujoče naraščanje tehničnega administriranja na vseh ravneh, neustavljiv pohod podjetniške logike (na primer »socialno podjetništvo«), kopičenje moči in denarja v rokah starejših, nadaljnje poglabljanje razlik med bogatimi in revnimi, šolanje kot privilegij premožnih, deprivilegiranost brezposelne mladine (ta je itak odrinjena in zanimiva predvsem kot potrošniška masa), rešitev stanovanjskega problema mladih parov samo skozi redno uslužbenost in podpis kreditne pogodbe z banko, zasvojenost mladih v sistemu, ki povzroča zasvojenosti, ker ga zasvojenosti poganjajo... Našteti so nekateri izzivi za neizogibna razmišljanja, ki nas v Pohorskem bataljonu sprožajo k dejavnostim.

V gorišču naše osredotočenosti so majhne nevladne organizacije in dejavna prihodnost tiste manjšine kritičnih in ustvarjalnih mladih ljudi, ki se ne vdajajo brezbrižju zabave in trošenja, samonikla mladinska in medgeneracijska, kulturna in socialna prizorišča, njihov nastanek, obstoj in razvoj, položaj ljudi, ki v njih izgorevajo, neformalne skupine mladih, mlade posameznice in posamezniki, ki se ogibajo »popularnim receptom« na poti k samouresničenju.

Mladinska politika, ki jo baje modro in skozi demokratično razpravo z dejavnimi v mladinskem polju usmerja Ministr-stvo za šolstvo, sloni na treh stebrih. Prvi so Mladinski sveti (vključno s strankarskimi podmladki), drugi so mladinski centri pretežno piramidalno zmreženi v Mami, tretji steber pa je nevladniški; v njem smo tudi mi, Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon. Vladna stran (Urad za mladino) bo imela možnost predstaviti svojo vizijo. Po-udarjamo: konferenca, ki jo organiziramo je srečanje vseh dejavnih v mladinskem polju. Novinarke in novinarji pre-vladujočih in robnih medijev bodo dobili stole z blazinicami, odločno pa bo onemogočeno razglašanje veroizpovedi, predvolilna propaganda in reklamiranje kolonjske vode za po britju.

ProGraM Konference v dvorani GUstaf

PonedeljeK, 17. oKtober 2011

Ob 19h »Iz arhiva DPZN«, otvoritev dvodnevne multimedijske instalacije s projekcijo performansa Marka Bre-clja in glasbenim nastopom (Tovariš Strmoglavljeni in Dani Kavaš) ter druženjem z zainteresiranim novinarstvom.

toreK, 18. oKtober 20119.00 – 10.00 Zbiranje, zajtrk, kava, čik in druge duhovne vaje

10.00 – 14.00 »NE-SNAŽNA MREŽENJA«. Ob 10h performans »M3c z omako« (Marko Brecelj in Marko Kovačič). Ob 10.15 zgodovina povezovanja, nedavni in sveži primeri, motivi za mreženja, vloga vladnega sektor-ja, igra za ljubi kruhek in napuhek (vmes kavačik zdravduhvzdravem telesu pavza).

Zaenkrat povabljena govorca: Peter Tomaž Dobrila, Robert Levičar.

14.00 – 16.00 Odmor za kosilo in druženje.

16.00 – 18.00 »PREDRAZPADNI POLOŽAJ NA METELKOVI IN V PEKARNI?« Kaj se dogaja z dvema največjima samoniklima prizoriščema , kako je z ustvarjanjem, vključevanjem, civilnim dialogom, preplavljanjem omejenosti? Upravljalski model v KC Pekarna: prihodnost nevladovanja? (vmes kavačik pavze, dajanje prve pomoči poškodovanim in pobiranje-dajanje avtogramov ter prstnih odtisov).

Zaenkrat povabljeni govoriti: Nataša Serec (KUD Mreža), Miha Zadnikar (Metelkova), Borut Osonkar (Zavod PIP – regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, skupina za upravljanje KC Pekarna), Borut Wenzel (Odbor za Pekarno).

18.00 – 21.00 Odmor, odnos težje ranjenih, večerja, post, namestitev v hostlu

21.00 - ... koncert v Gustafu: NEUROLEPTIC TRIO (Subotica)

sreda, 19. oKtober 20118.00 – 10.00 Zajtrk, kava, čik (Hostel Pekarna, dvorana Gustaf)

10.00 – 13.00 »URSM: KJE SMO IN KAM GREMO?« Ter kako se je vse skupaj začelo? Zapiranje? Odpiranje? Priori-tete? NVO? ....

GOST in zaslišanec: mag. Peter Debeljak (direktor, Urad RS za mladino)

13.00 – 14.30 Odmor za kosilo z druženjem (Hostel Pekarna)

14.30 – 17.30 »PRIHODNOST NEVLADNIŠKEGA POVEZOVANJA« predstavitev raziskave UPB in vpetosti konfe-rence vanjo (vodil jo bo dr. Rajko Muršič). Poskus povzemanja konference oziroma priprava Osnutka priporočil (teden dni kasneje se bomo sestali predvidoma na Metelkovi in osnutek oblikovali v Pripo-ročila).

17.30 – ... Prigrizek, razhodna nemoderirana razprava, objemi, usekovanje, mahanje (pod vedrim nebom).

Izvršni moderator vseh razprav bo Marko Brecelj. Usmerjal ga bo Moderatorski kolegij. V njem bodo vsaj: Želko Pe-licon (Kud F. P.), Arijana Markučič Brecelj (DPZN), Samo Vesel (MC Postojna), Rajko Muršič (UPB), Gregor Kosi (Pekarna).

Dodatne informacije: Gregor Kosi, Pekarna – magdalenske mreže, 02 300 6851, 041 560 308

društvo Zdrava PotV prihodnjem letu želimo izdati Glasilo Društva Zdrava pot, zato vas naprošamo vse, ki bi želeli sodelovati v tem glasilu (proza, poezija, likovni prispevki, itd...), da nam vaše izdelke posredujete na meil: terenci.dzp@gmail.com oz. jih prinesete v dnevni center na Krekovi ulici 12 a. S skupnimi močmi bomo prišli do cilja :) Vabljeni k sodelovanju!

Konferenca bo poskusila vzpostaviti točko združevanja dveh doslej nepove-zanih polov, tehnoloških navdušencev, ki se ukvarjajo s sodobnim tehnolo-škim delom elektronske demokracije in družboslovnih teoretikov. Organi-zatorji konference upajo, da bodo skozi združevanje zainteresirani posamezniki na enem mestu pridobili informacije o funkcionalnih družboslovnih koncep-tih in uspešnih tehničnih izvedbah, se srečali s sodelavci na tem področju in tako pripomogli k razvoju celotnega področja. Na prvi konferenci bo tako moč prisluhniti Gorazdu Božiču, vod-ji Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT), direktorju urada Vlade za komunicira-nje Darijanu Koširju, Vuku Cosiću in drugim.

Program je razdeljen v več sklopov, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki elek-tronske demokracije. V prvem sklopu bo govora o nadzoru spletnih komu-nikacij (Gorazd Božič), razvoju nove spletne pokrajine, svetu odprtih podat-kov ter prednostih takega pristopa do podatkovnih zbirk (Gašper Žejn) in na-boru aplikacij za organizacijo političnih spletnih kampanj (Andraž Tori).

Drugi sklop je namenjen predstavitvi dobrih praks iz Slovenije. Ekipa Urada Vlade za komuniciranje bo predstavila projekt Predlagam Vladi, Vuk Cosić se bo sprehodil čez ustvarjanje spletnih projek-tov in vrednot, ekipa E-demokracija.si pa bo predstavila projekt Vprašaj s klicajem.

V tretjem sklopu boste lahko prisluh-nili gostom dveh okroglih miz. Na prvi se bodo komunikacijski strokovnjaki iz različnih sfer (Anela Bešo iz društva Asociacija, Eldina Knez iz ministrstva za promet in Aljaž Pengov Bitenc iz Ra-dia Kaos) pogovarjali o uporabi družab-nega spleta, na drugi pa se bodo z gosti (dr. Matej Kovačič iz urada protikorup-cijske komisije, mag. Andrej Tomšič iz urada informacijskega pooblaščenca in Lenart J. Kućič, medijski analitik), ozr-li na prihodnost pravno-ekonomskega razvoja spletne pokrajine.

Organizatorji trdijo, da je konferenca idealno stičišče in informacijsko sredi-šče za zaposlene v javni upravi na po-dročju oblikovanja politik in strokov-njake za odnose z javnostmi kot tudi za študente družboslovja in naravoslovja.

Več informacij na spletnem mestu kon-ference www.e-demokracija.si/kamp.

Prva konferenca o elektronski demokracijiEkipa E-demokracija.si in javni zavod Arnes prirejata konferenco o elektronski demokraciji E-dem 11, na kateri bodo ugledni slovenski strokovnjaki z različnih področij predavali o polju elektronske demokracije in participacije. Konferenca bo potekala 19. oktobra 2011 v Tehnološkem parku Ljubljana.

Dogodek je bil del »The Climate Reali-ty Project« Nobelovega nagrajenca Ala Gora. V okviru »24 Hours of Reality« so v enem dnevu prikazali aktualno realnost podnebne krize vsepovsod po svetu. Novo multimedijsko predavanje Ala Gora so vsako uro objavili v drugem časovnem pasu, predstavitve so snema-li, ljudje pa so pripovedovali zgodbe o

življenju z realnostjo podnebnih spre-memb. Ob koncu dogodka so na sple-tni strani http://climaterealityproject.org/ našteli 8.6 milijonov ogledov. Na omenjeni spletni strani si lahko ogleda-te predstavitve iz vsega sveta.

etc. 469, 20.9.2011

24 ur podnebne realnosti14. in 15. septembra se je po svetu odvil dogodek »24 hours of Reality«. V 24 časovnih pasovih so sodelujoči prek svetovnega spleta poslali eno sporočilo: čas za ukrepanje proti podnebnim spremembam je zdaj.

nas: Pomagajmo zbirati plastenke za rastlinjakIris Schroeder-Lavrič, posest V Pravljici, se je skupaj s somišljeniki odločila za postavitev velikega rastlinjaka iz plastenk. Za ta namen rabijo veliko literskih ali poldrugi liter velikih praznih plastenk, ki naj bodo nestisnjene in s pokrovom. Ker zbira-nje še urejajo, pridejo pobudniki zbiranja plastenke zaenkrat iskati kamorkoli v Ljubljano, kjer je zbranih vsaj 30 plastenk, drugje pa po dogovoru. Kontakt je 040 223 693 (Iris) ali vpravljici@gmail.com.

Dne 13-14. oktobra 2011 bo v prostorih Hotela Mons, Pod za Brdom 4, Ljubljana potekala konferenca “2. Dnevi socialne ekonomije 2011 - Financiranje in konku-renčnost socialne ekonomije”.

Dneve organiziramo SKUP - Skupnost privatnih zavodov, ŠENT - Slovensko zdru-ženja za duševno zdravje, Dobra borza ter Premiki - zavod za svetovanje, promo-cijo in razvoj dostopnega turizma in so nadaljevanje 1. dnevov socialne ekonomije iz leta 2010.

Vsebine konference v letu 2011 so osredotočene na financiranje socialne ekono-mije, inovativne primere dobrih praks financiranja ter pomen konkurenčnosti za socialno ekonomijo. Prisotni bodo tudi strokovnjaki iz tujine.

Več informacij: Program ter prijavnica, prijavite se lahko preko e-prijavnice.Udeležba je brezplačna.

Število prijavljenih (udeleženci/predavatelji) do 10. oktobra 2011 je 51. Lepo povabljeni,

Konferenca “2. dnevi socialne ekonomije - Financiranje in konkurenčnost socialne ekonomije” - 13-14. oktober 2011, Hotel Mons, Ljubljana

8 oktober 2011

Potrebujete pravni nasvet v zvezi z delovanjem vaše nevladne organizacije? Imate vprašanje ali dilemo glede statusnih zadev, delovne zakonodaje, davčnih predpisov, statusnih oblik ipd. ali potrebujete pomoč pri reševanju pravnih za-gat? Za nasvete se lahko obrnete na Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, kjer vam bodo pravniki posredovali brezplačne odgovore. Svetovanje poteka po telefonu, pisno ali osebno (ob predhodni najavi).Brezplačno svetovanje za nevladne organizacije vam nudimo tudi s področij ra-čunovodstva, prijav na razpise, stikov z javnostmi in drugih zadev povezanih z vašim delom v nevladni organizaciji. Pokličite nas na 02 234 21 38 ali pišite na info@nevladna.org.

Plačujete za računalniške programe? Porabljate skromna finančna sredstva za nakup dragih računalniških programov in operacijskih sistemov? Uporabljate piratske programe? Temu se lahko izo-gnete. Uporabljajte odprto kodne programe, ki so na voljo brezplačno in lahko popolnoma nadomestijo znane plačljive računalniške programe. Na Regionalne stičišču nevladnih organizacij Podravja smo pripravili nabor računalniških pro-gramov in operacijski sistem, ki zadovoljuje potrebe dela za NVO. Poimenovali smo ga OKNO (odprta koda za nevladne organizacije) in je brezplačno na voljo na DVD-ju ali snemljiv s spletne strani www.nevladna.org. Več informacij na 02 234 21 38 ali info@nevladna.org.

Izdajate lastne publikacije?Če izdajate lastne publikacije in bi jih želeli razširiti naokrog nam o tem pošljite obvestilo. Objavili ga bomo v naslednji številki tega časopis, v našem rednem elektronske informatorju in naši v spletni knjižnici.

Iščete stike ali ponujate partnerstvo?Na spletnem portalu www.nevladna.org vpišite na oglasno desko oglas, s katerim želite kaj poiskati ali ponuditi drugim organizacijam (partnerstvo, oprema, kadri itd.) ali opozoriti na zanimiv dogodek, ki ga pripravljate. Za pomoč se obrnite na 02 / 234 21 38 ali info@nevladna.org.

Kdo smo in kje nas najdeteZavod PIP je neprofiten zavod zasebnega prava za opravljanje dejavnosti s po-dročja pravnega svetovanja in pravne pomoči, svetovanja potrošnikom, alterna-tivnega reševanja sporov, informiranja in svetovanja za mlade in informiranja o Evropski uniji. Značilnosti delovanja zavoda pri izvajanju svetovalnih, izobra-ževalnih in raziskovalnih storitev se odražajo v strokovnosti in neodvisnosti. Posebno pozornost posvečamo varovanju človekove osebnosti in dostojanstva. Tako je skupni imenovalec vseh dejavnosti Zavoda PIP zagotavljanje pomoči in informacij vsem, ki jih potrebujejo.• pravno svetovanje in brezplačna pravna pomoč s soglasjem Ministrstva za

pravosodje• javna služba svetovanja potrošnikom na državni ravni na podlagi koncesije

Vlade Republike Slovenije in svetovanje potrošnikom na regionalni ravni• informiranje o Evropski uniji v okviru informacijske mreže Europe Direct

(www.evropejec.si)• stičišče nevladnih organizacij Podravja (www.nevladna.org)• spodbujanje aktivnega državljanstva mladih (www.aktivendrzavljan.si)• alternativno reševanje sporov.

PIP center Maribor, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor. T 02 234 21 46, F 02 234 21 47, pip@zavodpip.si, www.zavodpip.si. PIP center Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota. T 02 535 27 60, F 02 535 27 61, info@zavodpip.si, www.zavodpip.si. Delamo vsak delavnik med 8.00 in 16.00.

Naročite se na naše elektronske informacije:info@nevladna.org

9.30 – 10.00 Nagovor častnega pokrovitelja Franc Kangler, župan MOMPozdravna nagovora mag. Peter Debeljak, direktor URSM

Matevž Kmetec, direktor Zavoda PIP

10.00 – 11.20 25 let participacije slovenske mladine Andrej Kirbiš, FF UMPotencial aktivnega državljanstva Dr. Andrej Fištravec, Zavod RS za šolstvoMladi v prednosti: »Orodja aktivnega državljanstva« Tadej Beočanin, MSAPerformativna dimenzija državljanstva ali državljanstvo kot glagol Dr. Žiga Vodovnik, FDV

11.20 – 11.40 ODMOR ZA KAVO IN ČAJ

11.40 – 13.00 Kako uporabiti nove medije za vpliv na politične akterje? Igor Ranc, Zveza ŠKIS Kako opolnomočiti mlade za udeležbo v političnih procesih? Nina Milenković Kikelj, MSS

Kako pridobiti in ohraniti mlade v mladinskih organizacijah? Jože Gornik, CNVOS; Katarina Bervar Sternad, PIC

13.00 – 14.00 ODMOR ZA PRIGRIZEK

14.00 – 15.20 Kako uporabiti nove medije za vpliv na politične akterje? Igor Ranc, Zveza ŠKIS Kako opolnomočiti mlade za udeležbo v političnih procesih? Nina Milenković Kikelj, MSS

Kako pridobiti in ohraniti mlade v mladinskih organizacijah? Jože Gornik, CNVOS; Katarina Bervar Sternad, PIC

15.20 – 15.50 Refleksija

»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2 007-2013, razvojne prioritete: »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«, prednostne usmeritve: »Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja«.

KONFERENCA NEVLADNIH ORGANIZACIJ PODRAVJA26. oktober 2011, Dvorec Betnava

Viteška dvorana, Streliška ulica 150, Maribor

Vljudno vabljeni na konferenco nevladnih organizacij, ki jo organizira Regionalno stičišče ne-vladnih organizacij Podravja (Zavod PIP Maribor).

PROGRAM KONFERENCEPričetek ob 9. uri

• Podpora nevladnim organizacijam na lokalni ravni

• Predstavitev nevladniških pobud in projektov

• Vključevanje nevladni organizacij v pripravo regionalnih razvojnih programov

• Predstavitev Sveta vlade RS za razvoj nevladnih organizacij in prostovoljstva

• Socialno podjetništvo – V pričakovanju januarja 2012

• Predstavitev komisije za razvoj NVO v Mariboru

• Posvet ob pripravi lokalnega programa kulture za NVO na področju kulture v Mariboru

Prijave za udeležbo na konferenci lahko oddate najkasneje do 21.10.2011 na elektronskem naslovu: info@nevladna.org, po faxu: 02 234 21 47 ali po pošti: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, 2000 MariborUdeležba na konferenci je brezplačna.