Upload
dinhkhuong
View
233
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Gimnazija Celje – Center
Kosovelova 1
3000 Celje
RAZISKOVALNA NALOGA
PREDMET: SOCIOLOGIJA
NOGOMET - KLUBSKA IDENTITETA
Mentor: Sergej Vučer, prof.
Avtor: Urban Žohar
Štore, marec 2013
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
2
ZAHVALA
Zahvala mentorju za sodelovanje, koristne napotke in pomoč.
Zahvala vsem odraslim, ki ves čas verjamete vame.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
3
POVZETEK
Raziskovalna naloga prikazuje kratko zgodovino nogometa, ki se je začela na
Kitajskem z usnjeno žogo in točno določenimi pravili. Kasneje se je nogomet širil po
svetu, se v srednjem veku močno uveljavil v Italiji, Franciji in Angliji. Tu se leta 1863
zapišejo nova pravila in ustanovijo FA. Z Dunaja in Prage nogomet doseže tudi
Slovenijo, kjer se igra pojavi najprej v večjih središčih zaradi srednješolskih institucij.
Danes je nogomet razširjen po celem svetu in velja za globalni šport in posel.
Priljubljen je med revnimi in bogatimi, med mladimi in starimi. Preko medijev prihaja v
domove in navdušuje milijone ljudi. Velik pomen za nogomet imajo klubi, kjer se
posamezniki na lokalni ravni prvič srečujejo z vključevanjem v skupine, torej s
sekundarno socializacijo. Tu se učijo različnih vlog in pravil ter interakcije z vrstniki,
se identificirajo z vzorniki in razvijajo pripadnost.
Ključne besede: nogomet, globalizacija, socializacija, nogometni klub, pripadnost
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
4
KAZALO
1 UVOD ........................................................................................................................
1.1 Opredelitev problema ..........................................................................................
1.2 Namen raziskovalne naloge ................................................................................
1.3 Hipoteze ..............................................................................................................
1.4 Metodologija ........................................................................................................
2 TEORETIČNI DEL.....................................................................................................
2.1 Zgodovina nogometa...........................................................................................
2.1.1 Nogomet v srednjem veku ............................................................................
2.1.2 Začetek modernega nogometa .....................................................................
2.1.3 Nogomet v Sloveniji ......................................................................................
2.2 Nogomet in globalizacija .....................................................................................
2.3 Socializacija in nogomet......................................................................................
2.3.1 Nogomet in pomen skupine ..........................................................................
2.3.2 Vloga trenerja................................................................................................
2.3.3 Nogometni klub .............................................................................................
2.3.4 Pripadnost .....................................................................................................
3 EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................
3.1 Intervju s trenerjem..............................................................................................
3.2 Anketa ................................................................................................................
3.3 Analiza pridobljenih podatkov in ovrednotenje zastavljenih hipotez ....................
3.4 Lastno mnenje.....................................................................................................
4 ZAKLJUČEK .............................................................................................................
VIRI IN LITERATURA ..................................................................................................
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
5
SEZNAM OKRAJŠAV
UEFA The Union of European Football Associations
FIFA Fédération Internationale de Football Association
Man. United Manchester United
EU Evropska unija
SML Slovenska mladinska liga
SKL Slovenska kadetska liga
NK nogometni klub
ZDA Združene države Amerike
FA The Football Association
NŠ nogometna šola
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
1
1 UVOD
1.1 Opredelitev problema
Odločitev, da bo tema moje raziskovalne naloge nogomet, je bila logična. Z njim se
ukvarjam že od malih nog in je športno področje, ki me v življenju najbolj zanima.
Postati dober nogometaš so bile moje sanje, ki se žal ne uresničujejo, sem pa z
treningi in druženji v klubu skozi otroštvo in najstništvo pridobil druge kvalitete ter
vrednote, ki so me osebnostno oblikovale.
Med množico različnih športov nogomet zagotovo izstopa. Dogaja se na lokalnem,
regijskem in državnem nivoju, nogometni zanesenjaki pa lahko zaradi tehnologije in
globalizacije spremljajo druga državna prvenstva in lige, svetovno prvenstvo in
olimpijske igre.
Nogomet velja za najbolj popularen šport in je najbolj pomembna postranska stvar na
svetu. Razvijati se je začel v zelo zgodnjem razvoju človeka in je doživljal v pravilih
mnoge spremembe. Največja se je dogodila v letu 1965 z Bosmanovim pravilom. Le-
ta je prinesel sprostitev trga delovne sile in ukinitev omejitve števila tujih igralcev v
klubih. Posledica tega je njihovo veliko število tujih igralcev v klubih, kar je vplivalo na
igro in na položaj domačih igralcev. Začelo se je kupovanje najboljših igralcev in
postopoma je zaradi tega nastala velika razlika med bogatimi in revnimi klubi.
Nogomet je tudi svetovni fenomen, saj v moderni družbi težko najdemo
posameznika, ki se še ni srečal s tem športom. Tako v revnejših predelih sveta, kot
so brazilske favele, ali pa v premožnejših velemestih, kot je španski Madrid, nogomet
mladostnikom in tudi odraslim predstavlja nekaj vsakodnevnega. Večini pomeni
sprostitev, uživanje prostega časa ali pa druženje s sovrstniki, posameznikom, ki pa
igrajo v organizacijah (klubih), pa se ponuja pot tudi v profesionalno kariero.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
2
Z vključitvijo v klube posameznik pridobiva nove izkušnje v interakciji z drugimi, se
uči nenapisanih pravil, ki veljajo v življenju, pridobiva izkušnje, vrednote, sprejema
obveznosti in tako ustvarja svojo lastno identiteto.
1.2 Namen raziskovalne naloge
V raziskovalni nalogi bom prikazal zgodovino nogometa, kakšen vpliv ima na
nogomet globalizacija in mediji, kako je s pripadnostjo oz. kateri so vzroki za
združevanje in pripadnost v nogometnih klubih, govoril bom o odnosih v klubih na
lokalnem nivoju in iz intervjujev s trenerji povzel njihov pogled na nogomet in klubsko
pripadnost.
1.3 Hipoteze
H1: Globalizacija je povzročila, da v klubih igra vse več tujih nogometašev, le redki
klubi pa si lahko privoščijo najboljše. Posledica tega je večanje razlike med majhnimi
in velikimi klubi. Z globalizacijo nogomet postaja sredstvo za preživetje, saj in daje
možnost prehoda klubom in nogometašem v številne druge dejavnosti in vire
zaslužka.
H2: Nogomet, kot igra z žogo, je ena najpogostejših dejavnosti oz. iger, s katero se
soočamo v zgodnjem otroštvu in se vanj vključujemo zaradi potrebe po druženju s
sovrstniki oz. je vključevanje povezano z vplivom družine.
H3: Posameznik v klubu čuti pripadnost, pri tem pomembno vlogo igra kapetan
ekipe. Ekipo povezuje uspeh.
H4: V višjih ligah posameznik s svojim sodelovanjem v klubu kaže večjo željo po
napredku k profesionalni karieri.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
3
1.4 Metodologija
Za pisanje raziskovalne naloge sem uporabil sekundarne vire, podatke pa pridobival
z metodo spraševanja. Vsaka od uporabljenih metod ima svoje prednosti in
pomanjkljivosti za moj raziskovalni problem.
Sekundarni viri
Primarna metoda uporabljena za pridobivanje podatkov, je bila analiza sekundarnih
virov, iz katerih sem pridobil predvsem teoretične podatke za to raziskovalno nalogo.
Zavedal sem se, da vsi podatki v današnjih virih niso verodostojni, zato sem po
pogovoru z mentorjem izbral dela priznanih sociologov in strokovnjakov na področju
športa. Količina podatkov je bila zelo obsežna. Dela sem moral večkrat prebrati, da
sem lahko razumel bistvo informacij.
Metoda spraševanja - intervju in anketa
Strukturiran intervju je metoda spraševanje, kjer se vprašanja vnaprej pripravijo in ne
omogočajo dodatnih vprašanj. Pri izvedbi intervjuja sem se le-teh držal. Vprašanja
sem s pomočjo različnih intervjujev z nogometaši sestavil sam, pridobival pa sem
podatke, ki so bili pomembni za dokazovanje mojih hipotez. Ob tem se zavedam
dejstva, da so odgovori g. Simona Vidoviča subjektivni in jih ni mogoče razširiti na
celoto, nam pa dajejo bolj podroben vpogled v nogomet s strani aktivnega
profesionalca, ki je opazovalcu od zunaj nedostopen. Z intervjujem lahko zajamem le
majhen vzorec pri svojem raziskovanju, saj bi za večjega uporabil preveč časa.
Zavedam se tudi, da bi se odgovori lahko razlikovali v drugačnem okolju. Opravil sem
tudi kratek intervju z dr. Mitjem Bračičem. Njegov pogled daje dodatno razsežnost
mojim spoznanjem.
Vprašalnik metoda je bil anketni vprašalnik, ki sem ga sestavil sam. Je zaprtega tipa,
vprašanja in odgovori pa relativna moji temi. Sklepam, da bodo predstavili realno
sliko pridobljenih podatkov.
Na vprašalnik bodo odgovarjali mladinci in kadeti NK Celje, NK Šampion Celje, ki
nastopajo v 1. SML, mladinci in kadeti NK Šmartno on Paki ter igralci NK Šoštanj–
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
4
Mozirje, ki nastopajo v 2. SML Vzhod ter mladinci NK Kovinar Štore, NK Šentjur ter
NK Šmarje pri Jelšah, ki pa igrajo v Medobčinski nogometni zvezi Celje.
Ankete so rešili posamično, pričakoval pa sem tudi ankete, na katerih so neresni
odgovori. Te sem iz svoje raziskave izločil. Vprašanja sva z mentorjem izoblikovala
tako, da so bila lahko razumljiva in jasno postavljena, zato dodatnega pojasnjevanja
ni bilo potrebnega.
Metoda introspekcije
Kot zadnjo metodo pridobivanja podatkov sem izkoristil svoje lastne izkušnje.
Nogomet treniram že od sedmega leta (prehajal sem skozi vse selekcije) in me
zanima vse v zvezi z nogometom. Včlanjen sem v navijaško zvezo Real Madrid
Slovenija, opravil sem izpit za nogometnega sodnika, igram v 3. Slovenski članski
ligi, šolanje pa bom nadaljeval na Fakulteti za šport kot bodoči trener. Igral sem tudi v
1. SML v NK Celje in tako spoznal delovanje slovenskega prvoligaša. Moje mnenje je
subjektivno in ga pod nobenim pogojem ne morem razširiti na celoto. Lahko pa
kritično ovrednotim določene dele mojega raziskovalnega področja.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
5
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Zgodovina nogometa
Nogomet so izumili na Kitajskem, Rimljani in Grki so ga prevzeli, Britanci pa
popularizirali (Macdonald 1977, 9 v Osvald 2012).
Korenine nogometa segajo v antične kulture, v vse predele sveta. Igro, podobno
današnjemu nogometu, so igrali na Kitajskem v času dinastije Han (220-206 pr. n. št)
kot del vojaškega učnega progama. Takratna pravila se niso dosti razlikovala od
pravil v nogometu danes. Žoga je bila usnjena, napolnjena s človeškimi lasmi in
perjem. Vsaka ekipa je imela 6 igralcev, ki so skušali žogo spraviti v odprtino,
sestavljeno iz bambusovih palic. Uporabili pa so lahko vse dele telesa, razen rok
(Uradna FIFA stran, Zgodovina nogometa).
Različna oblika igre z žogo se je razvila tudi na Japonskem. V tej igri ni bilo
konkurenčnega elementa, saj so se igralci postavili v majhen krog in si podajali žogo,
brez da bi jim ta padla na tla (Uradna FIFA stran, zgodovina nogometa).
V Srednji Ameriki so kulture (Azteki in Maji) tudi gojile igro z žogo. Ekipe so
poskušale žogo spraviti skozi kamniti obroč. Ker neodločen rezultat ni obstajal, je
lahko igra trajala tudi po več tednov. Sama igra je imela večji pomen kot na Daljnem
Vzhodu, saj so Maji žrtvovali zmagovalce (oz. del moštva), pri Aztekih pa je to usodo
doživela poraženo moštvo (Uradna FIFA stran, Zgodovina nogometa).
Tudi v Evropi se je razvila igra z žogo. Grki (bolj natančno Špartanci) so že 800 let pr.
n. št. igrali pranogomet, vendar razen dimenzije igrišča ter števila igralcev (12) ta igra
ni imela veliko skupnega z današnjim nogometom. Ta igra velja za predhodnico
rugbyja (Liddell 1940, Wilson 2005 v Šelekar 2010).
Igro Grkov so nato preoblikovali Rimljani. Igrišče so razdelili na dva dela in ga omejili
s črtami. Cilj ekipe je bil najdlje zadržati žogo na svoji polovici, med tem ko je
nasprotna ekipa poskušala žogo odvzeti in prenesti na svojo polovico. Igralci
nasprotne ekipe so lahko rušili le igralca z žogo, kar je povzročilo nastanek
podajanja. Igro so podobno kot Kitajci uporabljajo v namen pripravljanja vojakov.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
6
Rimljani so to igro razširili preko celotnega cesarstva, med drugim tudi v Anglijo
(Nardo 1999 v Šelekar 2010).
2.1.1 Nogomet v srednjem veku
Igro ki so Rimljani prinesli na britansko otočje, se je popularizirala predvsem med
angleškimi in škotskimi kmeti.
Oblika igre, najbližja današnjemu nogometu, ima korenine v 14. stol. v Angliji.
Razvijala se je povsem ločeno od iger v Italiji in Franciji. Šele leta 1863, s prvimi
pravili in nastankom Angleške nogometne zveze (prvo profesionalno združenje
nogometnih ekip na svetu), se je igra prelevila v takšno, kot jo poznamo danes.
Nogomet v Angliji je bil podoben današnjemu, le da je bil bolj nasilen in krut.
Dovoljeno je bilo brcati in udarjati nasprotnika, zato poškodbe niso bile nič
posebnega, v najhujših primerih pa je prišlo celo do smrtnih žrtev. Sama igra je od
začetka potekala med prebivalci sosednjih vasi. Cilj igre je bil pripeljati žogo čez
mestna vrata nasprotne ekipe. Število udeležencev je bilo neomejeno, zato je bila
tudi organizacija minimalna ali pa je sploh ni bilo. Poleg poškodb igralcev so
posledice nosile tudi vasi, saj je med igro nastalo veliko materialne škode (na hišah,
poljih …).
Angleški kralji so si iz generacije v generacijo prizadevali ukiniti nogomet,
udeležencem te igre pa celo zagrozili z zaporno kaznijo. Vendar je »ball play«
(takratni izraz za to igro) postajal vse bolj priljubljen, toda samo na podeželju.
Plemstvo se s to igro ni kaj prida ukvarjalo. Tako je šele l. 1633 kraljevi dvor preklical
prepoved igranja nogometa, svojo odobritev pa je izdala tudi anglikanska cerkev
(Magoun 1929 v Osvald 2012).
Ravno nasprotno kot v Angliji je bila v Italiji (17. stol) »calcio« (pomeni igra brcanja)
plemiška igra. Vsako moštvo je imelo 20 do 40 igralcev, cilj igre pa je bil spraviti žogo
preko zadnje nasprotnikove črte. Pojavile so se prve taktične zamisli, saj so bili igralci
razdeljeni v 4 linije. Zanimivo je, da se žoga v tej igri ni smela ustaviti, saj je v
nasprotnem primeru sledila prekinitev (danes je to pravilo v ameriškem nogometu oz.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
7
rugbyju). Prepovedana je bila igra z roko, razen za določenega igralca (vratarja).
Poleg njega pa je v igri sodelovalo tudi 6 sodnikov. (Halpern 2008 v Osvald 2012).
2.1.2 Začetek modernega nogometa
Kljub napredku ''nogometa'' v Italiji predstavlja Anglija zibelko modernega nogometa.
Sprememba »iz podeželske igre za zabavo« v šport, ki se je igral tudi na najbolj
priznanih šolah v Angliji (Oxford, Cambridge …), se je zgodila v 19. stol. Prav na teh
šolah so menili, da igranje nogometa povzroča izboljšanje izobrazbe. Krepila naj bi
se sposobnost sodelovanja, podrejanja in zvestobe. Vendar pa so na vsaki šoli gojili
svojo vrsto nogometa, s svojimi pravili. Tako so se leta 1863 zbrali predstavniki
klubov in šol, da bi dokončno določili pravila nogometa (institucionalizacija). Na tem
sestanku je sledila popolna ločitev nogometa od rugbyja in nastala je prva nogometa
zveza na svetu - FA. Določena so bila temeljna pravila nogometa, ki veljajo še danes
(prepovedani položaj, omejeno igrišče, mere gola in žoge, prepovedana igra z roko –
izjema je vratar …) (Harvey 2005 v Šelekar 2010).
Skozi leta so igri dodajali še elemente kot so ''corner'', prosti strel, sodniki pa so tudi
prvič smeli uporabljati piščalko. Leta 1871 je FA že priredilo prvo tekmovanje – »FA
club«, ki so ga osvojili nogometaši kluba Wanderers. S tem so Angleži povzročili
globalni razrast nogometa (ustanovitve nogometnih zvez v Argentini, Italiji, Nemčiji,
na Nizozemskem, Finskem …).
Od leta 1885 pa se v nogometu pojavljajo prvi plačani nogometaši oz. prvi
profesionalci, kar pomeni, da je nogomet začel postajati tudi vir dohodka (Osvald
2012).
1904 se je na svetu pojavila najbolj prepoznavna organizacija v modernem nogometu
– FIFA. Ustanovile so jo Francija, Španija, Belgija, Švedska, Švica, Danska in
Nizozemska, prve neevropske članice pa so se jim pridružijo šele leta 1909 in 1913
(Južna Afrika, ZDA, Argentina, Čile). Ta organizacija je onemogočila Britaniji, da bi
imela popolni monopol nad razvojem nogometa, njena glavna naloga pa je bila
organizacija prvega svetovnega prvenstva. Slednje je potekalo v Urugvaju 1930,
zmagovalci pa so bili gostitelji. Funkcija FIFE se je v današnjem času povečala.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
8
Sedaj poleg organizacije številnih prvenstev in turnirjev skrbi še za promocijo
nogometa, preprečuje kršitve temeljnih pravil, nadzira nogometne zveze ter rešuje
kakršnekoli spore med organizacijami.
Evropa je dobila svojo nogometno zvezo (UEFA) šele 1954. Tako kot FIFA je bila tudi
UEFA ustanovljena v Švici. Delovanje UEFE poteka pod okriljem FIFE in njenih
pravil. Naloga UEFE je organizacija evropskih klubskih tekmovanj in evropskih
nogometnih prvenstev, skratka skrbi za nogomet na evropskem področju (Osvald
2012).
2.1.3 Nogomet v Sloveniji
V Slovenijo je nogometna igra prišla z Dunaja (začetek 20. stoletja), ki je bil pravo
nogometno središče, in in Prage. Od tam se je širil v bližnja in daljna središča in
mesta. Oblast je po organizacijski strani utirala pot nogometu preko šolske telovadbe,
t. i. igralnih popoldnevov.
V Sloveniji se nogomet najprej pojavi v večjih središčih oz. tam, kjer so bile
srednješolske institucije. Pisni viri pravijo, da so dijaki radi igrali t. i. mejni ali nemški
nogomet. Prvič se takrat pojavi tudi beseda »football«. Pomenil je igro, kjer so se
igralci poskušali v tem, kdo bo žogo brcnil dalje in višje (Stepišnik 1968 v Šelekar
2010).
Iz srednješolskih letnih poročil je razbrati, da je k nam zelo kmalu prišel angleški
nogomet, ki je navdušil dijake. Le- ta se prvič omenja leta 1906 v poročilu gimnazije
Maribor, kasneje pa še drugje. Leta 1908 so dijaki ljubljanskih gimnazij vsako
popoldne štiri ure v dveh skupinah, ki so se menjavale, igrali nogomet. Igro so
nadzorovali profesorji, ki jih je nogomet zanimal.
Tehnika igranja je bila preprosta: igrali so po »horuk« sistemu, streljali samo s
»špičko«. Igrišča niso ustrezala pravilom, število igralcev je bilo 22. Prve nogometne
copate in usnjeno nogometno žogo je Stanko Bloudek prinesel iz Prage leta 1909
(Stepišnik 1968 v Šelekar 2010).
Srednješolski nogomet se je med mladimi hitro širil izven šolskih poslopij. Nastajali so
prvi nogometni klubi, ki so se poimenovali po delih, kjer so igralci
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
9
stanovali. Prvi nogometni klub so potihoma ustanovili dijaki 1. Državne gimnazije v
Ljubljani leta 1907. Ko so to želeli povedati na glas, so izvedeli, da je izvenšolski
nogometni klub ustanovil tudi Stanko Bloudek. To je bil začetek nogometnih klubskih
dejavnosti v Sloveniji (Pavlin 2000 v Šelekar 2010).
2.2 Nogomet in globalizacija
Globalizacija je proces, ki je del vsakdanjega življenja in različno vpliva na
pomembne vidike družbene realnosti. Njen vpliv na družbo razumemo v globalnem
(svetovnem) in regionalnem (lokalnem) smislu. Po eni strani gre za enakost (vsem
dostopni proizvodi istih blagovnih znamk, gledanje istih televizijskih programov …) in
vedno večje razlike (vedno bolj pomembna je nacionalna pripadnost) (Rowe v 2003,
282 v Osvald 2012).
V nogometu se globalizacija kaže: v mobilnosti igralcev, svetovnem nogometnem
trgu, vlaganjih kapitala v klube in v vpletenosti medijev.
Nogomet je globalna igra. To utemeljujem z dejstvom, da je priljubljen v razvitih in
nerazvitih državah. Je tudi globalen posel, kar je razvidno iz naslednjega: Ker je EU
sprostila trg delovne sile, UEFA pa pravila glede števila tujih igralcev, je postal trg z
prehodi nogometašev odprt. Navajam primer iz britanske Premier League.
Nogometni klub Arsenal v določenem trenutku v prvi postavi ni imel niti enega igralca
angleškega porekla. V četverici britanskih klubov, ki so se pred leti uvrstili v prvo
šestnajsterico in kasneje trojica (Arsenal, Chelsea, Manchester United) v polfinale
Lige prvakov, bi med vsemi nogometaši težko sestavili eno samo enajsterico iz
britanskih nogometašev.
Dobri in nogometno talentirani posamezniki iz različnih koncev sveta tako postajajo
dobro tržno blago za uveljavljene klube ali pa za bogate tranzicijske bogataše, ki so
lastniki klubov (Bližnji Vzhod, Rusija, Ukrajina). Tem posameznikom nogomet
omogoča osebni uspeh in dobre zaslužke, ki se ne morejo primerjati z zaslužki
kolegov, ki ostanejo v lokalnih klubih. Tako nogometna globalizacija povzroča velike
razlike med tistimi, ki so nadarjeni in imajo srečo, in tistimi, ki imajo vsega manj.
Najbrž pa se z vidnim uspehom zveznikov spodbujajo »investicije« mladih igralcev v
svoj talent.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
10
Pomembno je, da zna posamezna država nogometne globalizacijske vplive (koristi
za nogometno igro in državo samo) pravilno izkoristiti. To naredi s premišljeno
kombinacijo domačih sposobnosti z mednarodnimi vplivi.
Šport, še posebej pa nogomet, je tudi nekakšen »pomočnik« globalizacije. Zanimiv je
za širšo javnost in medije. Družbo in nogomet globalizacija druži z ekonomijo, ki je s
procesom globalizacije najbolj povezana. Ker se v nogometu dogajajo veliki športni
dogodki (svetovna prvenstva, Liga prvakov, Liga Europa), oglaševalci to izkoriščajo.
Tako pridejo do širokih množic in različnih družbenih razredov.
Vsi večji nogometni dogodki pa so tudi veliki medijski dogodki, saj jih lahko s
televizijskimi prenosi gledajo milijoni gledalcev. Ti pričakujejo spektakle in nogometne
junake, s katerimi se mnogi identificirajo in jih imajo za ikone.
Večjim klubom (Chelsea, Manchester United, Real Madrid …) pomeni nogomet
predvsem posel in so tržno usmerjeni. Mnogi so postali blagovne znamke. S prodajo
svojih izdelkov (zastave, dresi, kape, šali …) ogromno zaslužijo in še iščejo načine in
poti, da prodrejo na nove trge. Prodajajo in kupujejo pa tudi igralce. Navajam primer,
kako klub išče nove trge, kjer bodo lahko širili prodajo: Leta 2005 je Manchester
United kupil Ji Sung Parka iz PSV Einhovena. Postal je prvi Južni Korejec v
zgodovini Man. Uniteda. Potezo mnogi smatrajo kot marketinško, saj je Park veljal za
povprečnega igralca, v Angliji je pa tudi igral zgolj stransko vlogo. S to potezo je
Manchester United prodrl na azijski trg in postal najbolj priljubljen evropski nogometni
klub v Aziji. V letošnji sezoni so Parka prodali, njegovo vlogo pa je nadomestil
japonec Shinji Kagawa – njegov dres je 4. najbolj prodajan od vseh igralcev v
angleški Premier League.
Kako se lahko kupljeni nogometaš identificira s klubom, je važna njegova dobra
predstava na igrišču ali pa je pri vsem pomemben le denar, pa je na tem mestu
primerno vprašanje.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
11
2.3 Socializacija in nogomet
Samo v stiku z družbenim okoljem in v interakciji z drugimi ljudmi se ljudje naučimo
delovati kot družbena bitja, ki lahko izoblikujemo svojo osebnost. Gre za procese
socializacije, ki nam omogočajo vključevanje v družbeni svet.
S tem se naučimo prevzemati in opravljati vloge, oblikujemo načine govora in
komunikacije, mišljenja, čustvovanja in vrednotenja.
Primarna socializacija poteka v otroštvu v okviru družine. Otrok spoznava temeljna
družbena pravila in razvija svojo osebnost. To otrok osvaja z različnimi procesi
učenja: posnemanjem, igro vlog, identifikacijo. Pomembna pa so tudi čustvene vezi,
ki se vzpostavljajo med otrokom in starši.
Za sekundarno socializacijo pa je značilno vključevanje v bolj zapleteno mrežo
različnih skupin ali organizacij, ki so zunaj domačega okolja (izobraževalni sistem,
vrstniška ali poklicna skupina). Posameznik se tako preko interakcije z drugimi uči
prilagajati sprejetim načinom ravnanja v skupini in sprejemati dejstvo, da temelji
družbeno življenje na pravilih (Barle in drugi 2001).
Na posameznika vplivajo vse skupine, v katere vstopa. Zagotovo imajo športne
aktivnosti pomembno mesto v socializacijskem procesu. Pri športu je pomemben
vzgojni vidik, prevzemanje različnih vlog, podrejanje (neformalni) avtoriteti, učenje
socialnih veščin, združevanje in povezovanje z vrstniki, ki preraščajo v prijateljstva.
Vse to je pomembno za šolske otroke (ti se življenja v skupini šele učijo) in kasneje
tudi za mladostnike (občutek varnosti in pripadnosti, prijateljstvo).
Ukvarjanje s športom ugodno vpliva tudi na družinske odnose. Gre za bolj sproščeno
in zdravo življenje, starši so tisti, ki so veseli in ponosni, da se otrok ukvarja s
športom, in pogostokrat »krivci« za vstop v določen šport in tisti, ki podpirajo
tekmovalnost.
2.3.1 Nogomet in pomen skupine
Po Maslowu se človek povezuje v različne skupine in vstopa v različne medsebojne
odnose. Vzrok za to povezovanje so biološke in socialne, primarne in sekundarne
narave.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
12
Posameznik jih je lahko vedno znova oblikoval ali prekinjal. S tem je zadovoljeval
svojo osnovno potrebo – potrebo po druženju. To vodi v nastanek družbenih skupin,
za katere je najpomembnejša notranja kohezivnost. Kohezivna skupina večkrat vpliva
na posameznika, da na tekmi preseže samega sebe, mu vliva samozaupanje in ga
podpira (Doupona in Petrovič 1996 v Ferletič 2004).
V nogometu potekajo odnosi med igralci (posamezniki) in ekipami (lahko so klubske
ali nacionalne). Z vstopom v skupino posameznik pridobiva vedenjske vzorce,
prevzema različne vloge, se uči socialnih veščin in sodelovanja, se prilagaja
skupinskim zahtevam, prevzema kulturo. Vsak igralec deluje kot del svojega moštva
in se postavlja po robu nasprotnemu. Interakcija posameznik - skupina je pomembna
za uspeh skupine in posameznega člana. Pomembni so tudi medsebojni odnosi.
Med skupinami pride do nasprotovanja bodisi zaradi kulturne, politične, etnične,
ekonomske ali socialne razlike. Tako je v nogometu nastal poseben odnos med klubi,
ki mu pravimo rivalstvo. Takšen odnos se v največji meri pojavlja med ekipami, ki
igrajo v istem mestu (npr. NK Celje in NK Šampion Celje v lokalnem okolju ter derbi
za mesto Manchester med Manchester City-jem in Manchester Unitedom, ki je
poznano praktično po celotnem svetu). Velika rivalstva pa nastajajo tudi glede na
izvor klubov. Nekateri so ustanovljeni s strani manjšin, šibkejšega ekonomskega sloja
(v večini predstavniki delavskega sloja ), ostali s strani bogatih, države oz.
dominantne kulturne ali etične skupine. Tipični primer takšnega rivalstva predstavlja
španski El Clasico med Real (kraljevi) Madridom ter katalonsko Barcelono.
2.3.2 Vloga trenerja
V ekipi je vloga trenerja zelo pomembna. S posamezniki mora trener v skupini doseči
homogeno stanje, ki ga mora krepiti in vzpodbujati ter tako dosegati enotnost in
zastavljene cilje. Strokovno pripravljeno delo in optimalna fizična ter tehnično-taktična
priprava igralcev je pomembna. Še pomembnejša pa je klima, ki bo omogočila, da
bodo lahko vsi na igrišču prikazali svoje znanje (Doupona in Petrovič 1996 v Ferletič
2004).
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
13
Otrok vstopa v skupino z lastnimi osebnimi stališči, značilnostmi in obnašanjem, ki ga
pridobi v družini. Tako je družina tista, ki največkrat določa način reševanja čustvenih
napetosti, užaljenosti, uspehov, ki bi jih moral trener dobro poznati. Trener mora pri
svojem ravnanju to upoštevati, saj drugače ogroža dobre odnose s posameznikom in
celotno ekipo.
Pa še na nekaj ima trener vpliv. Pri najmlajših lahko začne graditi notranjo, še
posebej socialno povezanost.
2.3.3 Nogometni klub
Ena izmed organizacijskih oblik združevanja ljudi v družbi so društva (športna) ali
klubi, v katerih pride do združevanja zaradi interesa, potrebe po gibanju.
Pod pojmom »klub« danes razumemo ne le objekte, ampak tudi ljudi, ki klubu
zagotavljajo eksistenco (igralci, trenerji in drugi) (Bon 2007).
Pri nas se nogomet dogaja v številnih nogometnih klubih. Ti niso pomembni le zato,
ker vzgajajo dobre bodoče nogometaše, ampak opravljajo še mnoge druge in
pomembne naloge. Te so lahko športne, vzgojne, organizacijske. Za vsak nogometni
klub je tako pomemben prihod vsakega igralca. Vzroki, da posamezniki vstopajo v
klub, so različni. Lahko je to uspešnost kluba, trener, dobra ekipa.
2.3.4 Pripadnost
Pripadnost veže posameznika na organizacijo. Z njo poskuša posameznik navezati in
vzdrževati odnose z drugimi ljudmi. Gradi se postopoma in je odvisna od dobrih
izkušenj, ki jih ima posameznik v organizaciji, in je pogoj za uspešnost. (Meyer in
Allen 1997 v Mervič 2003).
Znanstvena in praktična spoznanja kažejo, da so odnosi in procesi, ki potekajo v
športni skupini, pomembni za športni izid. Interakcija članov in skupine je element za
doseganje uspehov. Pri velikih fizičnih naporih, ko mora posameznik pokazati fizično
in psihično moč, ima skupina in odnosi v njej pomembno vlogo oz. celo odločilno
vlogo (Petrovič in Doupona 1996 v Mervič 2003).
Dva avtorja (Ivanchevic in Matteson), ki sta raziskovala pripadnost športni ekipi,
menita, da na uspešnost oziroma učinkovitost športne ekipe vplivajo tri značilnosti
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
14
športnikov (torej posameznikov): gre za športno znanje oz. razvitost talenta, druga je
psihofizična vzdržljivost. Oboje je možno izboljšati. Tretja je predanost športu
oziroma pripadnost ekipi. Ta je sestavljena iz osebne in kolektivne pripadnosti. Prva
izhaja iz notranjosti posameznika in je subjektivne narave. Če posamezniku
zmanjkuje notranje pripadnosti, jo mora pridobiti, saj lahko le tako svoje želje in cilje
uskladil z vrednotami skupine. Cilji in vrednote posameznika se morajo skladati s cilj
in vrednotami ekipe. In takšne kvalitete športnikov lahko prispevajo k uspešnosti in k
zmagam ekipe. Zato trenerji za »kapetana« ali za neformalnega vodjo izberejo
tistega igralca, ki bo zmogel in znal motivirati in vzpodbuditi ter voditi ekipo k
skupnemu cilju;: k dobri igri in zmagi (Ivanchevic in Matteson 1990 v Mervič 2003).
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
15
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Intervju s trenerjem
V sredo, 20. februarja 2013, sem opravil strukturiran intervju z g. Vidovičem,
trenerjem mladinske selekcije NK Celje. Ker menim, da sem z odgovori dobil vpogled
v različna področja mojega raziskovanja, zato ga navajam v celoti.
Sam sem vas imel priložnost spoznati kot trenerja NK Celje. Ste pa najbrž
začeli kot nogometaš. Mi lahko na kratko opišete vašo nogometno in trenersko
pot?
Kot igralec sem igral v NK Aluminij do svojega 22. oz. 23. leta starosti, nato sem se
podal v trenerske vode, prav tako v NK Aluminij. Začel sem s selekcijo U 10 in nato
po korakih do kadetske ekipe. Bil sem tudi vodja NŠ NK Aluminij. Istočasno sem
sodeloval v delu z reprezentanco medobčinske nogometne zveze Ptuj in mlajšimi
reprezentancami Nogometne zveze Slovenije. Po šestih letih dela kot trener v NK
Aluminij sem s trenerskim delom prenehal in nato po treh mesecih sprejel povabilo za
mladinskega trenerja v Celju.
Vsak dobri trener ima za seboj veliko izkušenj, ki so pomembne pri njegovem
delu. Kje menite, da ste pridobili največ izkušenj?
Nekaj kot igralec, ogromno kot trener mlajših reprezentanc NZS, ko sem sodeloval s
selektorji, največ pa jih prinese delo in še enkrat delo.
Zaradi katerih razlogov se mladi odločijo za prihod v NK Celje?
To bi moral vprašati mlade nogometaše, najverjetneje pa zato, ker je v tem okolju to
klub na najvišjem nivoju, tako organizacijsko kot tekmovalno.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
16
V današnjem nogometu prestop nogometaša ne predstavlja prav nič
posebnega. Kateri so po vašem mnenju razlogi, da igralci ostajajo v klubu, in
zakaj se odločajo za menjavo klubov?
Gotovo je to spešnost v posamezni sredini in s tem povezano uresničevanje lastnih
interesov. Zapustijo ga verjetno tisti, ki s čim niso zadovoljni ali je to zanje previsok
nivo in gredo v nižje rangirane klube, ali pa zamenjajo klub z namenom, da bodo
drugje lažje uresničili svoje interese.
Kaj menite o pripadnosti klubu? Ali jo sami opazite in kje vidite razloge zanjo?
Danes je pripadnosti zmeraj manj. Sam kot igralec do članske ekipe sploh nisem
pomislil na menjavo kluba. V tistih časih so bili prehodi zelo redki. Danes mladi vidijo
samo lasten interes in se z veliko težavo podredijo ekipi. Obstajajo pa seveda tudi
izjeme.
Kdo je pomemben, da se v ekipi čuti pripadnost skupini?
»Ljudje«, vse se začne in konča pri ljudeh (osebnostno). V enaki meri trener, igralci
in klub s svojo organizacijo.
Tako kot pripadnost je pomembna tudi povezanost ekipe. Kateri dejavniki
povezujejo ekipo?
Danes na žalost v največji meri rezultat. Prava povezanost se pokaže, ko v ekipi kaj
»zaškripa«, ko ni rezultata, ko pride do kakšnega spora med igralci ali na relaciji
trener - igralec.
Nogometaši v klubu želijo osvojiti zastavljene cilje. Kaj si po vašem, s
sodelovanjem v klubu, igralci želijo doseči?
Uspeti v nogometu oz. postati profesionalni nogometaš.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
17
Kakšne pritiske čutite kot trener mladinske selekcije? Ali tudi igralci čutijo
kakšne vrste pritiskov?
Pritiski so prav gotovo prisotni na obeh straneh. Klub ima želje, igralci in njihovi starši
imajo želje in potrebe, trener ima svoje želje in potrebe. Kjer so različni interesi, so
tudi pritiski.
Športniki se morajo z namenom, da bi dosegli želene rezultate, marsičemu
odpovedati. Izvajate tudi vi pritisk na igralce? Kako se odpovejo nešportnemu
življenju (ponočevanju, fast foodu …)?
Pritiska je zmerom manj, ker sem se z leti naučil, da ''polovičarja'' ne spreobrneš,
tisti, ki pa ima željo po delu in ve, da je samo delo tisto, ki te nekam pripelje, pa tako
ne rabi kontrole. Kot trener imam določena merila oz. pravila, ki se jih morajo igralci
držati, če želijo biti del ekipe. Teh pravil se poskušam dosledno držati. Za nekatere je
to že velik pritisk.
Danes si družbe ne moremo predstavljati brez medijev. Kako na igralce vplivajo
mediji? Ali se to, kar vidijo na televiziji, kaže kasneje na igrišču?
Zelo! Na žalost je v medijih prikazana le ena stran, uspeh. Kako se do tega pride in
koliko truda in odrekanja je potrebnega, pa …
Gotovo imate tudi vi verjetno kakšnega nogometnega idola. Koga med
nogometnimi strokovnjaki najbolj cenite in kako bi opisali vašo vlogo oz. vlogo
trenerja?
Najbolj cenim tiste, ki znajo stati »pokončno«, sprejemati odločitve in za njimi stati
tako v trenutku uspeha kot v trenutku neuspeha.
3.2 Anketa
Anketo sem sam in s pomočjo prijateljev razdelil med mladince in kadete NK Celje,
NK Šampion Celje, ki nastopajo v 1. SML, mladince in kadete NK Šmartno on Paki
ter NK Šoštanj - Mozirje, ki nastopajo v 2. SML Vzhod ter mladince NK Kovinar Štore,
NK Šentjur ter NK Šmarje pri Jelšah, ki pa igrajo v Medobčinski nogometni zvezi
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
18
Celje. Razdelil sem 135 anketnih vprašalnikov, vrnjenih je bilo 108. Nekaj jih je bilo
neresno izpolnjenih, tako da sem v statistično obdelavo sprejel 102. Prejete ankete
sem razdelil na 2 dela. Prvi del so predstavljali nogometaši 1. lige (53 anket), drugi
del pa nogometaši 2. ter 3. lige (49 anket). Želim prikazati razliko med klubi, ki so
tako organizacijsko kot tekmovalno na najvišjem državnem nivoju, ter klubi iz lokalnih
okolij.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
19
1. Prikaz, kako so nogometaši ponosni, da so člani kluba
1. SML in 1. SKL Nižje klubske lige
Diagrama prikazujeta razliko, ki kaže, da so v višjih ligah bolj ponosni člani ekipe kot
v nižjih.
2. Prikaz obdobja vključevanja v nogomet
1. SML in 1. SKL Nižje klubske lige
Iz diagramov je mogoče je razbrati, da se večina v klube vključi kot predšolski otrok
oz. otrok v nižjih razredih osnovne šole.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
20
3. Razlogi za igranje nogometa
Pri obeh skupinah je opazen isti razlog za vključevanje v nogometni klub, t. j. družina
in vrstniki.
4. Prikaz, zakaj se posamezniki odločijo za prihod v določen nogometni klub
V tem diadgramu je opazna velika razlika med skupinama, saj je vzrok za prihod v
klub v nižjih ligah druženje in vrstniki ter nogometna igra, v višjih ligah pa visoko
odstopa nogometna igra.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
21
5. Prikaz spremljanja nogometa anketirancev preko medijev
Obe skupuni kažeta na to, da je zanje najbolj zanimivo spremljanje tujih prvenstev,
sledijo mednarodna tekmovanja in z malimi odstotki slovenska liga.
6. Zanimanje za slovenski nogomet
Zanimanje za slovenski nogomet je bolj prisotno v višjih ligah.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
22
7. Zanimanje za gledanje TV- prenosov
Pri spremljanju televizijskih prenosov je najbolj spremljana nogometna igra, sledijo
pomembni derbiji.
8. Pomembnanovicanogometu
Zanimivo dejstvo je, da mi je zgolj en nogometaš obkrožil drugo in pripisal uspeh
kluba. Se pravi, da je glede novic vedno bolj pomemben posameznik kot klub.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
23
3.3 Analiza pridobljenih podatkov in ovrednotenje zastavljenih hipotez
Ko sem prebiral literaturo in iskal vire, se je potrdila moja prva hipoteza. Nogomet
je vedno in povsod igran, prikazan, viden. Globalizacija je postala del nogometnega
vsakdana. Pomemben je pretok delovne sile (nakupi igralcev), denarja (prestopi) in
kulture (kulturni simboli, mešanje kultur, navijači, svetovne ikone).
To utemeljujemo s prehodi najboljših igralcev med klubi, državami, kar lahko preko
različnih medijev spremljajo milijoni ljudi. Klubi postajajo blagovne znamke, širok
posel, kjer se obračajo ogromne vsote denarja, prodajajo različni izdelki, rojevajo
senzacionalistične svetovne novice. Slednje zagotovo lahko vplivajo na
posameznika. Iz intervjuja s trenerjem je moč razbrati, da je uspeh idealiziran in da
se mladi ne zavedajo, kako je potrebno delati in garati, da se do njega pride.
Iz rezultatov ankete je jasno razbrati, da veliko število nogometašev spremlja tuja
prvenstva in mednarodna tekmovanja ter da je zanje največja novica prestop
nogometaša, sledi napoved derbija oz. poškodba nogometaša. Odločilni kriterij za
ogled tekme pa je nogometna igra. Dostopnost ogleda prenosov tekem je ogromna in
jo povezujemo z globalizacijo.
Višje kot se v svojem nogometnem razvoju dvigajo nogometaši bolj se kaže, da so
ponosni na to, da so pripadniki določene skupine. To lahko povežemo z ambicijami
posameznika, ki znotraj ekipe sledijo svojemu cilju. Biti član kluba, ki je višje rangiran,
zagotovo v posamezniku zbuja ponos, v njegovi okolica pa zanimanje.
Nogometaši iz različnih lig se v klube vključujejo v večini kot predšolski otroci oz. v
nižjih razredih osnovne šole. To je čas, ko prehajajo v obdobje sekundarne
socializacije in iz družin prehajajo v druge skupine. Zagotovo imajo tu klubi odločilno
vlogo pri njihovem vključevanju v skupine, pri učenju vedenja v skupini, razvijanju
socialnih veščin, dobrih odnosov in prevzemanju različnih vlog. Odrasli (trenerji), ki
delajo z otroki, pri tem prevzemajo veliko odgovornost. V ekipi morajo doseči notranjo
povezanost, spoštljivi odnos do soigralcev in nasprotnikov, odgovornost pri
doseganju skupnih ciljev in pripadnost.
Na odločitev za športno dejavnost imajo v veliki meri vpliv vrstniki in starši. To je
razumljivo, saj gre za mlade ljudi, ki so se radi identificirajo z vrstniki oziroma nanje z
usmeritvami vpliva družina.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
24
Tudi g. Bračič meni, da se veliko otrok že v zgodnji šolski dobi odloči, da se bodo
ukvarjali s športom, ki jih zanima.
Navaja, da na odločitev, ali se bodo ukvarjali s športom, vplivajo štirje faktorji:
1. Otroci imajo zelo izražena čustva o tem, kdo so in kaj je pomembno v njihovem
življenju.
2. Zaradi pomanjkanja denarja v družini si starši želijo, da bi se njihovi otroci ukvarjali
s športom; lahko so to tudi in pa zaradi pričakovanja fanta oz. deklice.
3. Velik vpliv imajo pozitivne izkušnje pri športni vzgoji in na šolskih tekmovanjih.
4. Otroci veliko pričakujejo od sebe; medtem ko odraščajo, hočejo biti kompetentni,
kontrolirati hočejo svoje življenje, predvsem pa hočejo biti samostojni.
G Bračič pravi: »Inspiracija za ukvarjanje s športom ne prihaja vedno iz želje po
dokazovanju ali po težnji staršev. Včasih se nekdo začne ukvarjati s športom
preprosto zato, ker mu je všeč ali pa iz zelo preprostega adolescentnega razloga, kot
je zaljubiti se, imeti se lepo, hitro teči ali visoko skočiti. Nekaterim pomeni šport od
začetka čisti užitek, druženje s prijatelji in se šele kasneje razvije želja po resnem
ukvarjanju s športom. Ta želja se v bistvu razvije šele, ko smo starejši. Vendar je to
željo zelo težko prepoznati v sebi, saj se dogaja zelo spontano in se nenehno
spreminja. Na primer: najprej se pojavi želja po ukvarjanju s športom, ko se nehamo
ukvarjati s športom, si želimo uspeti v službi, imeti družino in podobno.«
Z raziskavo lahko potrdimo tudi drugo hipotezo. Nogomet je zagotovo športna
dejavnost, s katero se srečujejo v (šoli, klubih) že predšolski otroci oz. mlajši otroci, in
se vanjo vključujejo zaradi potrebe po druženju ali pa je jih v vadbo usmerja družina.
Vzroki za prihod oz. vključevanje v klub so različni. Medtem ko so v nižjih ligah
nekako enakomerno porazdeljeni med nogometno igro, vrstniki in druženjem, se
pokaže, da je v višjih ligah najpomembnejša nogometna igra. Najbrž je to povezano
že z uspehom, saj so posamezniki z dobro igro dosegli članstvo v uspešnejših in
višje rangiranih klubih. Samo igra je namreč tista, preko katere so prepoznani kot
dobri nogometaši in opaženi med nogometnimi trenerji.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
25
V anketi se je pojavil zelo zanimiv vzorec. Pri vprašanju ali čutijo pripadnost klubu v
katerem igrajo, jih je v 1. SML in SKL 85 % odgovorilo z da, 15 % pa z ne. Pri
posameznikih, ki so odgovorili z ne, sem zasledil, da menijo (v večini primerov), da je
trener najbolj pomemben, da se v ekipi čuti pripadnost skupini. Ostali so v 70 %
odgovorili, da je celotna ekipa zadolžena za to nalogo, le redki so bili tisti, ki so
menili, da je za to odgovoren najbolši igralec oz. kapetan. Podoben vzorec se je
razvil tudi v klubih iz nižjih lig. Vendar pa tam igralci menijo, da ima kapetan večji
vpliv na pridadnost skupini.
Trener je v intervjuju povedal, da je pripadnosti ekipi vedno manj, da mladi vse
prevečkrat vidijo le lasten intetres in imajo velike težave, da se podrejajo ekipi. Prava
povezanost v ekipi, meni, se pokaže šele takrat, ko gre kaj narobe. Vzroki so lahko
odnosi v celotni družbi, kjer ni razbrati pomena povezanosti in se podpira
individualizem, ali pa v družini, kjer so bili vzorci vedenja taki, da se posmeznik ne
zmore in ne zna prilagoditi interesom skupine. Vzroki so lahko tudi v klubih oz. v
trenerjih, ki niso sposobni postopoma preko izkušenj graditi povezanost ekipe. Je pa
slednja pomembna za uspeh ekipe. Samo preko posameznika, z osebnimi
značilnostmi in vrednotami, se lahko z uskaditvijo z ekipo pride do kolektivnega
uspeha, ki ga igra, kot je nogomet, potrebuje.
Ob tem je zanimivo, da je anketa pokazala, da mladi menijo, da je za razvijanje
pripadnosti odgovorna celotna ekipa. Za tako vlogo niso prepoznali »kapetana«, ki je
po teoriji, tisti, ki je največkrat najboljši igralec oz. motivator.
Ekipo povezujejo različni dejavniki. Po pogovoru z g. Vidovičem, sem sklepal da bo
to cilj, ki ga ekipa želi doseči. Vendar pa so me tako igralci prvih kot nižjih lig
presenetili. Njihovo mnenje je, da jih najbolj povezuje sodelovanje, se pravi skupne
aktivnosti (treniranje, tekme itd.). V nižjih ligah je bilo več odgovorov ''uspeh'' kot v
višjih, kljub temu da je bilo več anket rešenih v 1. SML in 1. SKL.
Tretjo hipotezo lahko potrdim le delno. Raziskava je pokazala, da čutijo
anketiranci veliko pripadnost klubu, pri tem pa menijo, da je za občutke pripadnosti
odgovorna celotna ekipa in ne kapetan ekipe. Ekipo povezuje medsebojno
sodelovanje.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
26
Zanimalo nas je tudi, kako so nogometaši povezani v ekipah in kako se to kaže. Kot
sem pričakoval je v 86 % ankentirancev odgovorilo, da je odnos v ekipah zelo
povezan. 13 % igralcev meni, da so slabo povezani. Zanimivo je dejstvo, da v
nižjeligaških klubih ni bilo niti enega posameznika, ki bi menil, da ekipa ni povezana,
medtem ko se mi je v višjeligaških klubih pojavil majhen odstotek (5 %), ki menijo da
ekipa ni prav nič povezana. Večina igralcev je mislila na povezanost tako, da si
nudijo medsebojno podporo, si pomagajo tako na igrišču kot izven njega in
sodelujejo v prostem času. Tako se je naslednje vprašanje navezovalo na
preživljanje prostega časa s soigralci iz kluba. 75 % je obkrožilo, da se družijo s
soigralci, saj se z njimi razumejo oz. jim soigralci predstavljajo prijatelje. 25 % je
odgovorilo, da se ne družijo s soigralci. Za to pa so krivili oddaljenost od soigralcev.
Redki so bili tisti, ki so menili, da v ekipi nimajo prijateljev.
Vstop igralcav klub je povezan z določenim razlogom. V NK Celje ter NK Šampion
Celje so le v 30 % odgovorili, da bi radi prispevali k skupnemu uspehu ekipe. Od
ostalih 70 % jih je več kot polovica odgovorila, da želijo postati dobri nogometaši.
Ostali želijo le napredovati v klub v višji ligi (članska selekcija, tujina) ali pa si želijo
postati nogometne zvezde. Za razliko od njih so nogometaši v nižjih klubih v kar 45 %
odgovorili, da želijo prispevati k skupinskem uspehu. Tu ne kažejo izrazite želje po
napredovanju v klub v višji ligi, v 49 % pa jih s sodelovanjem želi postati dober
nogometaš. Anketirancem sodelovanje v klubu pomeni razviti se v dobrega
nogometaša in tako prispevati k skupnemu uspehu. Lahko pa iz intervjuja razberemo,
da je še kako pomemben uspeh v nogometu oz. želja postati profesionalni
nogometaš.
G. Bračič je povedal: »Višji kot so cilji, več moramo narediti, da jih dosežemo, in s
tem smo vse bolj predani športu. Začnemo si graditi identiteto s pomočjo športa.
Veliko jih ostane v športu, ko začutijo slast zmage in uspeha ter s tem ugleda v
družbi. Nekateri se s pomočjo športa tudi dvignejo po družbeni lestvici in nenazadnje
je razlog za ostajanje v športu tudi denar.«
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
27
Zadnjo hipotezo lahko potrdimo. Iz rezultatov ankete je jasno razvidno, da
posamezniki v višjih ligah bolj stremijo k uspehu ekipe oz. kažejo večjo željo po
napredku na svoji nogometni poti.
3.4 Lastno mnenje
Mladi mislijo, da bodo rezultati in uspehi v športu prišli hitro, vendar pa pogostokrat
nisem opazil pretirane želje, da bi sami z delom izboljšali tako svoje, kot ekipne
sposobnosti. Menim, da je uspeh idealiziran. Posledica tega so usipi članstva v
klubih. Ko ni rezultata hitro in ni močne pripravljenosti za delo, se treniranje konča.
Iz osebnih izkušenj lahko potrdim, da sem se tudi jaz počutil bolj samozavestno po
prestopu v NK Celje, in posledično sem bil tudi ponosen na svoj klub. Tudi ostali
nogometaši so mi dali občutek, da so ponosni, ker lahko igrajo na najvišjem
mladinskem nivoju v državi.
V mojem nogometnem razvoju je trener igral veliko vlogo. Vplival je na oblikovanje
moje osebnosti. Z igranjem nogometa, druženji, prijateljstvi, uspehi in razočaranji
sem pobral določene vzorce vedenja, ki gradijo mojo osebnost. Na moje začetke v
nogometu so imeli največji vpliv sovrstniki, vendar sem kasneje nogomet vzljubil.
Starši so spoštovali moje odločitve, še posebej me je vzpodbujal oče. Mnogokrat je
celotna družina način življenja podrejala mojim nogometnim interesom.
Igralce v višjih ligah zanima predvsem nogometna igra oz. upseh. Sam sem se za
odhod v NK Celje odločil tudi na podlagi uspeha kluba oz. igralcev, ki so v barvah
kluba iz Knežjega mesta dosegli visoke uspehe.
Skozi svoj nogometni razvoj sem spoznal, da je trener tisti, ki zagotovo pripomore k
večji povezanosti skupine. On je tisti, ki lahko že v najmlajših skupina poudarja
povezanost. To lahko doseže s pogostejšimi treningi, pogovori in analizami.
Pomembno je, da se vse igralce vključuje v igro, potem so tu še vaje, ki pripeljejo do
razumevanja, da posameznik žoge ne more pripeljati do cilja brez pomoči drugih.
Igralci morajo dobiti občutek, da so določene odločitve tudi njihove. Moje izkušnje pa
mi kažejo tudi to, kako pomembni so dogodki v slačilnici, kjer lahko poleg
spoštovanja do drugih pridobivaš izkušnje, da si kot posameznik vendarle del
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
28
skupine, takrat ko kdo doživlja uspeh ali pa joka. In v nogometnem klubu se res
naučiš tega, da se zmaga le skupaj. Menim, da se povezanost poveča ob trenutkih
uspehov. Ob neuspehih je prisoten pritisk tako na trenerja, kot na igralce, ta pa
spreminja odnose v ekipi.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
29
4 ZAKLJUČEK
Podatki, ki smo jih pridobili preko ankete in intervjuja, so nam ob teoretičnem delu
pomagali bolje razumeti zastavljeno problematiko.
H1: Globalizacija je povzročila, da v klubih igra vse več tujih nogometašev, le redki
klubi pa si lahko privoščijo najboljše. Posledica tega je večanje razlike med majhnimi
in velikimi klubi. Z globalizacijo nogomet postaja sredstvo in daje možnost prehoda
klubom in nogometašem v številne druge dejavnosti in vire zaslužka.
Nogomet je v tem globalnem svetu šport in dobičkonosen posel. Prvo utemeljujemo z
razširjenostjo igre po celem svetu, drugo uresničujejo bogati klubi, ki so postali prave
»male firme«. Kupujejo nogometaše, investirajo v različne posle, prodajajo svoje
izdelke po vsem svetu, obračajo velike vsote denarja. Z možnostjo prenosa velikih
nogometnih dogodkov in lokalnih prvenstev prihaja nogomet tudi v številne domove
in navdušuje številne igralce in navijače.
H2: Nogomet, kot igra z žogo, je ena najpogostejših dejavnosti oz. iger, s katero se
soočamo v zgodnjem otroštvu in se vanj vključujemo zaradi potrebe po druženju s
sovrstniki oz. je vključevanje povezano z vplivom družine.
Nogomet je igra, ki navdušuje številne mlade. Ti že v zgodnjem otroštvu iščejo
dejavnosti, kjer željo uresničevati svoje interese. Nogomet jim v klubih nudi poleg
gibanja še druženje z vrstniki, odpira možnosti za razvijanje talenta in uspeh. Z
vstopom v skupino lastne interese kot posamezniki podrejajo skupinskim ciljem. Kot
individualisti se učijo sodelovanja in novih vedenjskih vzorcev. Lahko gradijo in
oblikujejo pripadnost ter povezanost v skupini. Veliko odgovornost imajo tudi trenerji,
ki s svojo vzgojno funkcijo poskušajo mladim pomagati, da oblikujejo svojo osebnost,
pridobivajo sposobnosti dobre organizacije lastnega časa in zavedanje, da je uspeh
zagotovljen samo s trdim in poštenim delom. Znati morajo sprejemati odločitve in za
njimi tudi stati.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
30
H3: Posameznik v klubu čuti pripadnost, pri tem pomembno vlogo igra kapetan
ekipe. Ekipo povezuje uspeh.
Mladi so ponosni, da sodelujejo v nogometnem klubu, in v večini čutijo pripadnost
klubu, ki ga obiskujejo, oz. ekipi, v kateri igrajo. Povezuje jih medsebojno
sodelovanje, ki izven igrišča prerašča v prijateljstva in skupna druženja. Skoraj za
vse pa je nogomet šport številka ena.
H4: V višjih ligah posameznik s svojim sodelovanjem v klubu kaže večjo željo po
napredku k profesionalni karieri.
Vse se mora nekje začeti. Mnogi nogometni klubi imajo na lokalnem nivoju
pomembno vlogo. Mladi v njih koristno, zdravo in v gibanju preživljajo svoj prosti čas
in zadovoljujejo svoje interese, hkrati pa so jim klubi lahko odskočna deska za njihov
napredek k temu, da so opaženi kot perspektivni in imajo tako možnost postopno z
delom in talentom doseči profesionalno kariero. In na to mnogi računajo, a le redki
uspejo.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
31
VIRI IN LITERATURA
Barla, A. in dr. 2001. Uvod v sociologijo. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Bon, M. (2007). Trener v moštvenih športih. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, fakulteta
za šport.
Ferletič, V. 2004. Vloga nogometa pri socializaciji otrok in mladostnikov. Univerza v
Ljubljani: Fakulteta za družbene vede. http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Ferletic-Vasja.PDF
pridobljeno 13. 2. 2013.
Mervič, I. 2003. Pripadnost organizaciji v športnem klubu. Ljubljana: fakulteta za
družbene vede. http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Mervic-Iztok.PDF, pridobljeno 30. 1. 2013.
Osvald, B. 2012. Ali nogomet izgublja svoj pravi pomen? Ljubljana: Fakulteta za
družbene vede. http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/osvald-barbara.pdf, pridobljeno
12. 2. 2013.
http://www.fifa.com/classicfootball/history/the-game/origins.html, spletna stran FIFA,
pridobljeno 14. 1. 2013.
Šelekar, B. 2010. Oris razvoja nogometa do prve svetovne voljne. Univerza v
Ljubljani: Fakulteta za šport. http://www.fsp.uni-
lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22061460SelekarBostjan.pdf, pridobljeno 15. 2. 2013.
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
32
PRILOGE
INTERVJU
NOGOMET - KLUBSKA PRIPADNOST
Sem Urban Žohar in sem letos maturant. Pri sociologiji izdelujem raziskovalno nalogo
z naslovom NOGOMET – KLUBSKA PRIPADNOST. Prosim vas, da odgovorite na
postavljena vprašanja. Odgovori mi bodo v pomoč pri izdelavi naloge.
Za sodelovanje se vam zahvaljujem.
Sam sem vas imel priložnost spoznati kot trenerja NK Celje. Ste pa najbrž začeli kot
nogometaš? Mi lahko na kratko opišete vašo nogometno in trenersko pot?
Kje menite, da ste pridobili največ izkušenj?
Zaradi katerih razlogov se mladi odločijo za prihod v NK Celje?
Kateri so po vašem mnenju razlogi, da igralci ostajajo v klubu, in zakaj se odločajo za
menjavo klubov?
Kaj menite o pripadnosti klubu? Ali jo sami opazite in kje vidite razloge zanjo?
Kdo je pomemben, da se v ekipi čuti pripadnost skupini?
Kateri dejavniki povezujejo ekipo?
Kaj si po vašem, s sodelovanjem v klubu, igralci želijo doseči? !
Kakšne pritiske čutite kot trener mladinske selekcije? Ali tudi igralci čutijo kakšne
vrste pritiskov?
Izvajate tudi vi pritisk na igralce. Kako se odpovejo nešportnemu življenju
(ponočevanju, fast foodu…)?
Kako na igralce vplivajo mediji? Ali se to, kar vidijo na televiziji, kaže kasneje na
igrišču?
Koga med nogometnimi strokovnjaki najbolj cenite in kako bi opisali vašo vlogo oz.
vlogo trenerja?
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
33
INTERVJU NOGOMET – KLUBSKA PRIPADNOST
Sem Urban Žohar in sem letos maturant. Pri sociologiji pripravljam raziskovalno
nalogo z naslovom NOGOMET KLUBSKA – PRIPADNOST. Prosim vas, da
odgovorite na postavljena vprašanja. Odgovori mi bodo v pomoč pri izdelavi naloge.
Za sodelovanje se vam zahvaljujem.
Ali menite, da se moja ugotovitev lahko razširi na katerikoli šport ali je vzorec
značilen samo za nogometaše? Mi lahko to utemeljite?
Starši v športnike veliko vlagajo. Gre za čas, denar … Spremljajo jih na tekmah in
očitno kažejo svoje zahteve oz. interese (ti včasih ne sledijo sposobnostim mladega
športnika). Zanima me, kaj menite o tem?
Spršujem Vas, kdo je najpomembnejši za to, da se v določeni ekipi oz. skupini čuti
pripadnost? Je pripadnost v današnjem času sploh pomembna? Kako jo lahko po
vaše v ekipi dosežemo?
S čim Vi utemeljujete vedno večji individualizem v ekipnih športih in ali so zaradi tega
kakšne posledice na sami kakovosti nogometne igre?
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
34
VPRAŠALNIK NOGOMET KLUBSKA - IDENTITETASem Urban Žohar in sem letos maturant. Pri sociologiji pripravljam raziskovalnonalogo z naslovom NOGOMET KLUBSKA – PRIPADNOST. Prosim vas, da rešite vprašalnik čim bolj korektno. Vprašalnik je anonimen. Odgovori mi bodo v pomoč pri izdelavi naloge. Za sodelovanje se vam zahvaljujem.
1. Ali si ponosen, da si član lokalnega nogometnega kluba, v katerem igraš? Na lestvici od 1 (nisem ponosen) do 5 (zelo ponosen) obkroži številko, ki potrjuje tvojo izbiro.
1 2 3 4 5
2. Zakaj ste se začeli ukvarjati z nogometom?______________________________________________________________________________________________________________________________________
3. Kdaj ste se začeli ukvarjati z nogometom? Obkroži.A kot predšolski otrokB v nižjih razredih osnovne šole C kot mladostnikČ drugo (zapišite) ____________________________________________________
4. Kdo te je navdušil za igranje nogometa? A lokalni nogometašiB sovrstnikiC legende nogometa Č današnje zvezdeD kdo v družiniE drugo ____________________________________________________________
5. Zaradi česa se odločiš za prihod v določen nogometni klub? A nogometne igreB vrstnikovC uspehe klubaČ druženjaD drugo_____________________________________________________________
6. Ali čutiš pripadnost klubu, v katerem igraš?A čutim pripadnost domači ekipiB nimam občutka pripadnosti klubuC drugo_____________________________________________________________
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
35
7. Kdo je po tvojem tisti, ki je pomemben, da je v ekipi čutiti pripadnost skupini?A trenerB kapetan C najboljši igralecČ celotna ekipaD drugo ______________________________________________________ (zapiši)
8. Kaj vas v ekipi povezuje?A ciljB sodelovanjeC uspehČ nič nas ne povezujeD drugo ________________________________________________________
9. Kakšen je odnos v vaši ekipi? A zelo povezanB slabo povezanC nismo povezaniKako se to kaže?__________________________________________________
10. Ali se tudi v prostem času družiš s soigralci iz kluba? A da Zakaj? ____________________________________________________
B ne Zakaj? ____________________________________________________
11. Kaj bi želel doseči s svojim sodelovanjem v klubu?A postati dober nogometašB napredovati v drugi klubC želim postati zvezdaČ prispevati k skupinskemu uspehuD drugo __________________________________________________ (zapiši)
12. Se čemu zaradi nogometa odpoveduješ?A da _____________________________________________________( zapiši)B neC ne vem
13. Nogomet spremljaš tudi preko različnih medijev. Kaj gledaš? Obkroži več možnosti.A domačo scenoB tuja prvenstvaC mednarodna tekmovanja
14. Ali spremljaš tudi slovenski nogomet?A daB neC občasno
Žohar, U. Nogomet - klubska identitetaRAZISKOVALNA NALOGA, Gimnazija Celje – Center, 2013__________________________________
36
15. Kaj te pri gledanju zanima? Obkroži več odgovorov.A nogometna igraB moj nogometni idolC zveznikiČ pomembni derbijiD prvenstvaE drugo ____________________________________________________________
16. Kaj je zate pomembna nogometna novica?A prestop nogometašaB napoved derbijaC poškodba nogometašaČ drugo__________________________________________________
17. Je nogomet zate številka ena med športi?A da Zakaj? ____________________________________________________
B ne Zakaj? ____________________________________________________