Novi doktorji znanosti s podro~ja geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani

183

Geografski vestnik 79-2, 2007, 183–193 Poro~ila

PORO^ILA

Anton Pol{ak:Razvojni problemi kmetijstva na Kozjanskem s posebnim ozirom nasocialnoekonomske razmereDevelopment problems of agriculture in the region of Kozjansko by specialaccent on socio-economic conditionsDoktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,Oddelek za geografijo, 2006, 478 straniMentor: dr. Marijan M. Klemen~i~Somentor: dr. Matija Kova~i~Zagovor: 20. 10. 2006Avtorjev naslov: Podpe~ pri [entvidu 14, 3225 Planina pri Sevnici, SlovenijaE-po{ta: anton.polsak@siol.net

Monika Benkovi~ Kra{ovec:Vloga centralnih naselij prve in druge stopnje pri razvoju slovenskegapode`eljaThe role of central places of level one and two in development of Slove-nian rural areasDoktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulte-ta, Oddelek za geografijo, 2006, 215 in 65 straniMentor: dr. Marijan M. Klemen~i~Zagovor: 22. 12. 2006Avtori~in naslov: Rakovni{ka ulica 13, 1292 Ig, SlovenijaE-po{ta: monika.benkovic-krasovec@hotmail.com

Izvle~ek: Avtor v delu analizira razvojne probleme kmetijstva na Kozjanskem, ki je manj razvita inrobna pokrajina vzhodnega Posavskega hribovja. Po drugi svetovni vojni je za~elo v razvoju izrazitozaostajati, postalo je sinonim za manj razvito pokrajino. Kot temeljni razvojni problemi kmetijstva soizpostavljeni: te`je naravne razmere, predvsem strmina, premajhna in premalo zaokro`ena posest,pomanjkljiva mehanizacija, zlasti pa slabe socialnoekonomske razmere (staranje kme~kega prebivals-tva, pomanjkanje delovnih mo~i, pomanjkljiva izobrazba kme~kih gospodarjev in nezanimanje mlaj{ekme~ke generacije za kmetovanje). Po drugi strani pa gre za napredek kmetijstva, ki ni opazen le odosamosvojitve Slovenije naprej, ampak se je za~el prej, ve~inoma precej izolirano in to~kovno. Pose-ben poudarek je dal avtor perspektivnosti kmetij in pomenu socialnoekonomskih dejavnikov pri tem.Ugotavlja, da gre za zapleten sistem dejavnikov, ki dolo~ajo vrsto in obseg kmetijske proizvodnje s si-nergijskim delovanjem. Kljub znatnim razvojnim korakom kmetijstvo ne dohaja sodobnih razvojnihzahtev, saj so tega zmo`ne le najve~je in najbolje opremljene kmetije. To je vzrok za vse ve~jo diferen-ciacijo kmetijstva v tr`no usmerjene kmetije in dopolnilne kmetije, ki izgubljajo interes za kmetovanje.Gre za tako imenovani dvosmerni razvoj, ki ka`e, da bo v prihodnje ostalo le malo ~istih oziroma pro-fesionalnih kmetij – razvojnih jeder kmetijstva. Omenjeni razvoj je prikazan v modelu, ki ga je avtorpoimenoval model to~kovnega oziroma razpr{enega razvoja, ki je deloma kozjanska posebnost, ve~i-noma pa splo{na zna~ilnost slovenskega kmetijstva.

Klju~ne besede: Kozjansko, nerazvita obmo~ja, gospodarski razvoj, regionalni razvoj, pode`elje, agrar-na struktura, kmetije, kmetijska zemlja, razvoj kmetijstva.

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 183

Izvle~ek: Osrednji namen raziskave je bila analiza omre`ja centralnih naselij prve in druge stopnjena pode`elju v Sloveniji v letu 2005 in ovrednotenje le-tega z vidika prihodnjega razvoja. Omejitev pred-meta preu~evanja na naselja prve in druge stopnje centralnosti temelji na njihovi veliki vlogi pri ohranjanjuposeljenosti in s tem razvoja celotnega slovenskega ozemlja, predvsem pa pode`elja, katerega velik delje podvr`en procesom depopulacije in posledi~no razvrednotenju kulturne pokrajine. Na osnovi pri-sotnosti izbranih centralnih dejavnosti je bilo z uporabo kvalitativnih metod dolo~enih 490 centralnihnaselij, od tega 358 centralnih naselij prve in 132 druge stopnje centralnosti. Ugotovljeno je bilo, da seje njihovo {tevilo zaradi razli~nih dejavnikov (politi~ne spremembe, zvi{anje `ivljenjske ravni in spre-membe navad v potro{nji prebivalstva, motorizacija ter upravne reorganizacije) v zadnjem desetletjuzmanj{alo, njihova opremljenost pa se je izbolj{ala. Centralna naselja so bila glede na opremljenost s cen-tralnimi dejavnostmi (v raziskavo jih je bilo vklju~enih 31) razvr{~ena v podpovpre~no, povpre~no innadpovpre~no opremljena. Raziskava podrobneje prikazuje {e velikostno strukturo centralnih nase-lij, spremembe v {tevilu prebivalstva v obdobju 1961–2002 in {tevilo delovnih mest v letu 2005. Rezultatika`ejo, da imajo v raziskavo vklju~ena centralna naselja, poleg velikega pomena za ohranjanje poselje-nosti pode`elja, tudi pomembno oskrbno, zaposlitveno, socialno in upravno vlogo. Posebno poglavjedisertacije je namenjeno prikazu vpliva novo nastalih ob~in na omre`je centralnih naselij. Opremlje-nost mnogih naselij se je zaradi pridobitve funkcije sredi{~a ob~ine mo~no izbolj{ala, kar je vplivalona izbolj{anje kvalitete ̀ ivljenja v naselju samem in v okoli{kih naseljih. Izvedena je bila raziskava o raz-vojni usmerjenosti 94. ob~in, ki so v letu 2002 imele manj kot 5000 prebivalcev. Od uspe{nosti razvojnepolitike ob~in je (bo) namre~ odvisen prihodnji izgled pode`elja.

Klju~ne besede: centralno naselje, centralne dejavnosti, pode`elje, razvoj pode`elja, ob~ine, Slovenija.

184

Poro~ila Geografski vestnik 79-2, 2007

Janez Nared:Vplivi regionalne politike na razvoj prostorskih struktur v Sloveniji: teo-rije, modeli in aplikacijaInfluences of regional policy on the development of spatial structures inSlovenia: theories, models, and applicationDoktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,Oddelek za geografijo, 2006, 342 straniMentor: dr. Andrej ^erneSomentor: dr. Marjan RavbarZagovor: 16. 1. 2007Avtorjev naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposkaulica 13, 1000 Ljubljana, SlovenijaE-po{ta: janez.nared@zrc-sazu.si

Izvle~ek: Raziskava ̀ eli pokazati na vlogo regionalne politike pri razvoju prostorskih struktur, obe-nem pa tudi ugotoviti uspe{nost in morebitno razli~no odzivanje posameznih instrumentov regionalnepolitike na strukturne zna~ilnosti problemskih obmo~ij. Ugotovili smo, da so vplivi regionalne politikerazmeroma majhni, kar je posledica pi~lih finan~nih sredstev, ki so namenjena spodbujanju regional-nega razvoja, pa tudi nemo~i celotne regionalne politike v odnosu do vseh razvojnih tokov, ki jih prina{atavklju~itev v Evropsko unijo in zelo agresivna globalizacija. Vendar pa moremo omeniti tudi nekaterenjene uspehe, ki so se kazali predvsem na lokalni ravni, s prehodom na vi{je ravni pa je njihov vplivslabel. Ker cilji regionalne politike v preteklem obdobju niso bili dose`eni, predlagamo nekatere spre-membe, ki bi bodisi okrepile sedanji na~in spodbujanja regionalnega razvoja ali pa tega opustile in seusmerile v dejavno spodbujanje policentri~nega omre`ja mest, ki bi pripeljalo do ve~je konkuren~no-sti posameznih sredi{~, od ~esar pa si nadejamo pozitivnih u~inkov tudi v njihovem neposrednem zaledju.

Klju~ne besede: regionalna politika, regionalni razvoj, vrednotenje, prostorske strukture, ekonom-ska geografija, regionalno planiranje, Slovenija.

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 184

185

Geografski vestnik 79-2, 2007 Poro~ila

Bla` Repe:Pedogeografska karta in njena uporabnost v geografijiSoil geography map and possibilities of its use in geographyDoktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,Oddelek za geografijo, 2006, 432 straniMentor: dr. Franc Lovren~akZagovor: 2. 4. 2007Avtorjev naslov: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geo-grafijo, A{ker~eva cesta 2, 1000 Ljubljana, SlovenijaE-po{ta: blazrepe@yahoo.com

Izvle~ek: Doktorska disertacija se ukvarja s problemom kartografskih prikazov prsti znotraj geograf-skega prou~evanja. Raziskava sku{a poiskati odgovor o na~inu uporabe geografskega znanja o pokrajiniin prsteh pri izdelavi kart prsti. Z raziskavo smo sku{ali izdelati kartografski prikaz, ki bil dovolj dru-ga~en od obstoje~e pedolo{ke karte Slovenije 1 : 25.000 in bi ga poimenovali pedogeografska karta.Pedogeografsko karto smo zasnovali na genetskem pristopu. [tudij pedogenetskih dejavnikov, ki so zaob-jeti in prikazani v virih in literaturi, razli~nih bazah podatkov in kartografskih gradivih ter terenskihopazovanjih, je predstavljal osnovo za prepoznavanje skupin prsti, ki so nastale na prou~evanem obmo~-ju. Metodologijo smo sprva preverili na testnem obmo~ju krajinskega parka Lahinja v Beli krajini, kipa je premajhno, da bi lahko slu`ilo za jedro raziskave. Kriterijem je zadostilo Polhograjsko hribovje,saj nam je `e pregled virov in literature zagotovil raznolikost mati~ne podlage, reliefnih oblik, vodnihrazmer in vegetacijskih zdru`b. Prvi vpogled v prostorske zakonitosti pedogenetskih dejavnikov smo dobi-li z nenadzorovano klasifikacijo slojev podatkov in razvr{~anjem v skupine (cluster analiza), na podlagi~esar smo zasnovali terensko delo. Na podlagi terenskih opazovanj in meritev smo izdelali u~na obmo~-ja in podpise (signature), ki so slu`ili za nadzorovane klasifikacije pedogenetskih dejavnikov. Z uporabomultivariatnega uvr{~anja v skupine (diskriminan~na analiza in maximum likelihood postopek klasifi-kacije) in z uvr{~anjem kombinacij pedogenetskih dejavnikov v znane skupine smo izdelali karto prstiPolhograjskega hribovja in jo primerjali z digitalno pedolo{ko karto 1 : 25.000. Ugotovili smo precej{-nje ujemanje. Karta prsti je slu`ila kot podlaga za izdelavo pedogeografske karte v {tirih razli~nih merilih,ki poleg razprostranjenosti prsti ka`e tudi njihovo povezanost z ostalimi elementi pokrajine. S pedo-geografskim kartografskim prikazom smo dobili novo kvaliteto predstavitve prsti kot nelo~ljivosestavino pokrajine, ki je obenem tudi dovolj razli~na od pedolo{ke karte. Pedogeografska karta je izde-lana z geografskimi orodji na na~in, ki je geografom blizu in lahko razumljiv. Zaradi sinteznega zna~ajaso pedogeografske karte uporabne v geografiji in njej sorodnim vedam, {e posebej pri regionalizacijah.

Klju~ne besede: fizi~na geografija, pedogeografija, pedogenetski dejavniki, geografski informacij-ski sistemi, kvantitativne metode, kartografija, Bela krajina, Polhograjsko hribovje.

Drago Kladnik:Tuja zemljepisna imena v slovenskem jeziku: razvojni vidiki in proble-matika njihove rabeForeign geographical names in the Slovene language: development aspectsand usageDoktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,Oddelek za geografijo, 2006, 472 strani, priloga 357 straniMentor: dr. Jurij KunaverSomentorica: dr. Alenka [ivic - DularZagovor: 5. 6. 2007Avtorjev naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposkaulica 13, 1000 Ljubljana, SlovenijaE-po{ta: drago.kladnik@zrc-sazu.si

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 185

Izvle~ek: V disertaciji so predstavljeni raznovrstni vidiki rabe podoma~enih tujih zemljepisnih imenoziroma eksonimov v sloven{~ini, ki ima v slovenskem ~asnikarstvu dve stoletji, v slovenski atlasni literaturipa `e stoletje in pol dolgo tradicijo. Raziskava izhaja iz mednarodnih usmeritev, ki na rabo vplivajoomejevalno, in iz pravopisnih pravil slovenskega jezika. Prikazana so dolgoletna nasprotja v pogledihna to tematiko med slovenskimi jezikoslovci in geografi, ki jih presegamo {ele v zadnjem ~asu. Pred-stavljeni so dejavniki pojavljanja in {irjenja eksonimov, oblike podoma~evanja tujih zemljepisnih imen,njihovo zapisovanje na zemljevidih, mednarodna telesa, zadol`ena za standardizacijo zemljepisnih imen,Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije in resolucije konferenc Zdru-`enih narodov o eksonimih. Obdelani so tudi glavni vidiki rabe tujih zemljepisnih imen v drugih jezikih.Bolj podrobno je predstavljena problematika rabe podoma~enih tujih zemljepisnih imen v slovenskihatlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu in najnovej{em Slovenskem pravopisu. Opravljena je bila pri-merjalna analiza, ki je tudi podlaga za njihovo na~rtovano standardizacijo. Obravnavano je tudi ustreznopoimenovanje dr`av in nekaterih odvisnih ozemelj.

Klju~ne besede: toponimika, zemljepisna imena, podoma~ena tuja zemljepisna imena, eksonimi,atlasi, kartografija, standardizacija.

186

Poro~ila Geografski vestnik 79-2, 2007

Bo{tjan Kerbler:Povezanost nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji z njihovo social-nogeografsko strukturoThe Relationship Between Succession on Mountain Farms in Sloveniaand their Socio-Geographical StructureDoktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,Oddelek za geografijo, 2007, 385 straniMentor: dr. Marijan M. Klemen~i~Somentor: dr. Matija Kova~i~Zagovor: 16. 10. 2007Avtorjev naslov: Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije, Trnovski pristan2, 1000 Ljubljana, SlovenijaE-po{ta: bostjan.kerbler@guest.arnes.si

Izvle~ek: V slovenski znanosti je nasledstvo na kmetijah v splo{nem slabo raziskano. Najvidnej{i jeprispevek agrarnih ekonomistov in ruralnih sociologov, na podro~ju geografije pa o tej problematiki{e ni bila opravljena poglobljena raziskava. V doktorski disertaciji izhajamo iz spoznanj, da so hribov-ske kmetije zaradi ve~namenskosti kmetijstva najpomembnej{a prvina hribovske kulturne pokrajine,in ker so te kmetije ve~inoma v lasti dru`in, sta njihov razvoj in obstoj odvisna predvsem od nasleds-tva na njih. Ker naj bi na nasledstvo na teh kmetijah vplivali razli~ni dejavniki, smo v doktorski disertacijiprou~ili, kako dejavniki socialnogeografske strukture (dejavniki poselitvene, posestne, demogeografske,proizvodne (ekonomske), tehni~ne in razvojno-inovativne strukture) vplivajo na stanja in odlo~itveglede nasleditve na hribovskih kmetijah v Sloveniji ter na ~asovno opredelitev predaje teh kmetij nasled-nikom. Predpostavljene vplive smo za anketirane hribovske kmetije v alpskem in predalpskem svetuSlovenije ugotavljali na podlagi modelov diskretne izbire, ki se imenujejo tudi verjetnostni modeli inso bili v okviru doktorske disertacije v slovenskem prostoru prvi~ uporabljeni na podro~ju socialne geo-grafije. Spoznanja o vplivih smo primerjali in povezali z ugotovitvami slovenskih in tujih raziskovalcevter mnenji in razmi{ljanji gospodarjev. Oblikovani model verjetnosti nasledstva na hribovskih kmeti-jah v Sloveniji smo povezali tudi s podatki Popisa kmetijskih gospodarstev leta 2000, zaradi ~esar imadoktorska disertacija pomembno aplikativno vrednost.

Klju~ne besede: socialna geografija, agrarna geografija, hribovske kmetije, nasledstvo na kmetijah,verjetnostni modeli.

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 186

187

Geografski vestnik 79-2, 2007 Poro~ila

Matej Ogrin:Prou~evanje {irjenja prometnega onesna`evanja v pokrajini z metododifuzivnih vzor~evalnikovThe studying of road transport pollution in space with the method of pas-sive samplersDoktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulte-ta, Oddelek za geografijo, 2007, 199 straniMentorica: dr. Metka [pesSomentor: dr. Jo`e RakovecZagovor: 23. 10. 2007Avtorjev naslov: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geo-grafijo, A{ker~eva cesta 2, 1000 Ljubljana, SlovenijaE-po{ta: matej.ogrin@siol.net

Izvle~ek: Cestni promet je v drugi polovici 20. stoletja do`ivel veliko rast in v razvitih dr`avah kma-lu postal prevladujo~ prometni podsistem, enako pa se danes dogaja v razvijajo~ih se dr`avah. S strmorastjo porabe goriva pa hitro nara{~a tudi prometno onesna`evanje ozra~ja, ki pri du{ikovih oksidihpovzro~a velik del globalnih izpustov. Z enakimi te`njami kot v razvitih dr`avah se sre~ujemo tudi v Slo-veniji, kjer hitro rasto~i cestni tovorni in potni{ki promet povzro~ata vse ve~ negativnih okoljskih u~inkov.V doktorski disertaciji sem prikazal vpliv prometa na onesna`evanje zraka z du{ikovim dioksidom, kise s cest {iri po pokrajini. Z uporabo difuzivnih vzor~evalnikov sem opravil ve~ merilnih kampanj, rezul-tati meritev pa so pokazali, da ob prometnih cestah ̀ e prihaja do prekomernega onesna`evanja ozra~ja.Izkazalo se je, da je onesna`enje poleg prometnih obremenitev odvisno tudi od morfologije prostoraob cesti. Zato sem prostor ob cesti razdelil v dva tipa, merilo delitve pa je bila pozidava ob cesti. Na dvatipa sem razdelil tudi od cest bolj oddaljena obmo~ja, tu pa je bila merilo delitve poseljenost. V vseh{tirih tipih so se pokazale razli~ne zna~ilnosti onesna`enosti z du{ikovim dioksidom, pre~ni profili kon-centracij, ki sem jih meril na ve~ mestih, pa so pokazali neposreden vpliv prometnega onesna`evanjas ceste v bli`njo okolico. Zna~ilen padec koncentracij du{ikovega dioksida z oddaljevanjem od ceste jepotrdilo tudi modeliranje onesna`enosti zraka s ceste v okolico z disperzijskim modelom.

Klju~ne besede: cestni promet, onesna`evanje ozra~ja, du{ikov dioksid (NO2), difuzivni vzor~evalniki.

Matija Zorn:Recentni geomorfni procesi na re~no-denudacijskem reliefu na prime-ru pore~ja DragonjeRecent geomorphic processes on fluvial-denudational relief on the exam-ple of Dragonja river basinDoktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,Oddelek za geografijo, 2007, 463 straniMentor: dr. Karel NatekSomentor: dr. Matja` Miko{Zagovor: 22. 11. 2007Avtorjev naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposkaulica 13, 1000 Ljubljana, SlovenijaE-po{ta: matija.zorn@zrc-sazu.si

Izvle~ek: Doktorsko delo je prispevek k bolj{emu razumevanju geomorfnih procesov v fli{nih pokra-jinah jugozahodne Slovenije. Predstavljene so meritve erozijsko-denudacijskih procesov v pore~juDragonje. Meritve so potekale od februarja 2005 do maja 2006. Merili smo povr{insko spiranje na trehrazli~nih rabah tal, umikanje strmih golih fli{nih pobo~ij, premikanje gradiva po erozijskem jarku in

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 187

kemi~no denudacijo v pore~ju. V manj{em obsegu smo merili {e `lebi~no in vetrno erozijo. Meritveso bile tedenske, rezultati pa so predstavljeni tedensko, mese~no ter po letnih ~asih in so korelirani z vre-menskimi razmerami (padavinami, temperaturami in vetrom). V pore~ju je najhitrej{e umikanje strmihfli{nih pobo~ij, ki se umikajo skoraj s hitrostjo 5 cm/leto. Premikanje gradiva po erozijskem jarku jeskoraj {estkrat po~asnej{e od spro{~anja fli{a. Skoraj {estkrat po~asnej{a pa je tudi hitrost zni`evanjapovr{ja zaradi povr{inskega spiranja na goli prsti (∼8,5 mm/leto). Zni`evanje povr{ja zaradi povr{in-skega spiranja v gozdu (∼0,4mm/leto) je za faktor 130 po~asnej{e od umikanja strmih pobo~ij, zni`evanjepovr{ja na travniku pa je po~asnej{e za faktor 300 (0,16 mm/leto). Najpo~asnej{a je kemi~na denuda-cija (0,07 mm/leto), ki je kar za faktor 744 po~asnej{a od umikanja strmih fli{nih pobo~ij.

Klju~ne besede: geografija, geomorfologija, erozijski procesi, erozija prsti, umikanje pobo~ij, fli{, re~-no-denudacijski relief, Istra, Slovenija

Janja Turk

Novi magistri znanosti s podro~ja geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani

188

Poro~ila Geografski vestnik 79-2, 2007

Polona Dem{ar Mitrovi~:Slovenija na sti~i{~u prometnih koridorjevSlovenia at the juncture of transport corridorsMagistrsko delo: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,Oddelek za geografijo, 2006, 156 straniMentor: dr. Andrej ^erneZagovor: 1. 12. 2006Avtori~in naslov: Zgornje Pirni~e 11m, 1215 Medvode, SlovenijaE-po{ta: polona.demsar-mitrovic@gov.si

Izvle~ek: Magistrsko delo je poizkus znanstvene prou~itve ume{~enosti slovenskega prometnega omre`-ja v {ir{i, evropski prostor. Promet kot izrazito kompleksen sistem sam po sebi ponuja metodologijoprou~evanja – sistemsko teorijo. Metodolo{kemu pristopu sledi ume{~enost prometnega omre`ja Slo-venije v {ir{i evropski prostor in evropske prostorsko razvojne perspektive s posebnim poudarkom naprometu. Sledi podrobnej{i pregled prometnega omre`ja v Sloveniji. Poseben poudarek je namenjenprikazu pozitivnih in negativnih u~inkov prometa za Slovenijo in mo`nostih za usmerjanje promet-nih dogajanj v Sloveniji kot dr`avi ~lanici EU in njeni zavezanosti k izvajanju skupne prometne politikev smislu transportnih sistemov na makro ravni. Ob dejstvu, da je pan-evropsko prometno omre`je dolo-~eno, je pomembno, da Slovenija usmeri razvoj prometa v obmo~ju V. in X. prometnega koridorja, kipotekata preko Slovenije tako, da bodo negativni u~inki na okolje in prostor zmanj{ani na najni`jo spre-jemljivo raven in da bodo pozitivni u~inki v smislu dodane vrednosti kar najve~ji. Geoprostorsko jepotrebno smiselno navezati regionalno prometno omre`je Slovenije na glavni veji in podveje obeh kori-dorjev, kar bo predstavljalo osnovni skelet za uravnote`en in trajnosten razvoj celotnega slovenskegaozemlja.

Klju~ne besede: promet, transport, intermodalni transport, kombiniran transport, prometno voz-li{~e, panevropsko prometno omre`je, prometni koridorji, dostopnost.

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 188

Izvle~ek: Magistrsko delo obravnava gorovje na mejnem obmo~ju med Slovenijo in Hrva{ko. Geo-lo{ko gledano je to obmo~je prehodna cona med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi. Obmo~je medtema dvema conama je mobilno in ima razli~ne paleografsko-sedimentolo{ke in tudi strukturne eno-te. Za ve~ino tega obmo~ja je zna~ilen kras (apnenec in dolomit), ki je zelo ob~utljiv na vplive modernegasveta, nezaustavljiv razvoj in globalizacijo. Glavni cilj magistrskega dela je bil izdelava osnovne geo-morfolo{ke baze podatkov kot so geomorfolo{ki zemljevidi raziskovanega obmo~ja in geomorfolo{kaanaliza (izpostavitev glavnih morfostrukturnih oblik na obmo~ju in njihova morfogeneza). S kvanti-tativnimi metodami je bilo izvedeno geoekolo{ko vrednotenje Opatove gore, doline potoka Pendirjevke,Budinjaka in Japeti}a.

Klju~ne besede: geomorfologija, geomorfolo{ki procesi, geomorfolo{ke oblike, apnenec, dolomit,geoekolo{ko vrednotenje, Gorjanci/@umberak.

189

Geografski vestnik 79-2, 2007 Poro~ila

Aleksandra Kosani}:Relief Gorjancev in @umberka ter njegovo pokrajinskoekolo{ko vred-notenjeLandforms of Gorjanci/@umberak and its geoecological evaluationMagistrsko delo: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,Oddelek za geografijo, 2007, 109 straniMentor: dr. Karel NatekZagovor: 3. 4. 2007Avtorjev naslov: Istarska 4, 43000 Bjelovar, Hrva{kaE-po{ta: sasakosanic@hotmail.com

Dejan Zorec:Pokrajinsko-ekolo{ki vidik ravnanja z odpadki na obmo~ju PtujaWaste management in the Ptuj area from landscape-ecological point ofviewMagistrsko delo: Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta, Oddelek za geo-grafijo, 2007, 132 straniMentor: dr. Metka [pesZagovor: 5. 7. 2007Avtorjev naslov: Belski Vrh 80a, 2283 Zavr~, SlovenijaE-po{ta: dejanzorec@yahoo.com

Izvle~ek: Namen magistrskega dela je preu~itev ravnanja z odpadki na obmo~ju Ptuja z vidika vpli-vov na pokrajinskoekolo{ke sestavine in izdelava predloga ukrepov za zmanj{anje obremenjevanjapokrajinskoekolo{kih sestavin s ciljem sonaravnega ravnanja z odpadki. S pomo~jo statisti~nih podat-kov o koli~inah in sestavi odpadkov na obmo~ju Ptuja, podatkov o opremljenosti Centra za ravnanjez odpadki Gajke, ki pokriva obmo~je Ptuja, podatkov iz analiz kakovosti podtalnice in izcednih vodaodlagali{~a odpadkov Gajke je ocenjena u~inkovitost ravnanja z odpadki. Izdelana je primerjava s splo-{nim ravnanjem z odpadki na nivoju Slovenije in posameznimi regijami avstrijske [tajerske. V primerjavis Slovenijo je u~inkovitost ravnanja z odpadki le malenkost bolj{a, a z velikim zaostankom za avstrij-skimi regijami. Dodatno obremenjevanje pokrajinskoekolo{kih sestavin na Dravskem in Ptujskem polju,ki ga povzro~a ravnanje z odpadki na obmo~ju Ptuja je nesprejemljivo, saj so posamezne pokrajinskoe-kolo{ke sestavine ̀ e kriti~no ranljive. Najbolj problemati~ne so izcedne vode iz odlagali{~a speljane po

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 189

kanalizaciji v preobremenjeno Centralno ~istilno napravo Ptuj in zaprto odlagali{~e Brstje z nezates-njenim dnom. Poseben poudarek pa je na oceni obremenjevanja podtalnice z vidika neurejenih odlagali{~odpadkov na Dravskem in Ptujskem polju, ki so kljub relativno dobro organiziranemu odvozu {e ved-no velik problem. Obmo~je Ptuja ima s sodobno zasnovanim centrom za ravnanje z odpadki, a ob pogojuintenzivnega dviga ozave{~enosti prebivalcev za odgovorno ravnanje z odpadki in aktivnega uvajanjaprepre~evanja nastajanja odpadkov mo`nosti za zmanj{anje obremenjevanja pokrajinskoekolo{kih sesta-vin in sonaravno ravnanje z odpadki.

Klju~ne besede: pokrajinska ekologija, ravnanje z odpadki, sonaravni razvoj, Ptuj.

190

Poro~ila Geografski vestnik 79-2, 2007

Apolonija Oblak Flander:Demogeografsko prou~evanje narodnih in etni~nih manj{inPopulation geography analysis of national and ethnic minoritiesMagistrsko delo: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,Oddelek za geografijo, 2007, 255 straniMentor: dr. Marijan M. Klemen~i~Somentor: dr. Jernej Zupan~i~Zagovor: 18. 10. 2007Avtori~in naslov: [entjo{t nad Horjulom 51, 1354 Horjul, SlovenijaE-po{ta: flander.oblak@siol.net

Izvle~ek: Magistrsko delo je izrazito metodolo{ko naravnano in se osredoto~a na demogeografskoprou~evanje narodnih in etni~nih manj{ini (skupin in skupnosti), in sicer na podro~ju njihove dina-mike. Tovrstno prou~evanje pred raziskovalce postavlja vpra{anje mo`nosti neposredne uporabedemogeografskih, geografskih, statisti~nih in dru`boslovnih raziskovalnih metod. Njihova neposred-na raba je zlasti ote`ena zaradi variabilnosti pojavov in statisti~ne zaupnosti, ki izhajata iz posebnostipredmeta prou~evanja kot so: pogosta dru`bena in prostorska skritost, pogosta ({tevil~na) majhnostpopulacij, variiranje posameznikov pri opredeljevanju oziroma identificiranju z dolo~eno narodno alietni~no skupino (manj{ino) ter nedostopnost podatkov za njihovo analizo. Pri iskanju virov in naju-streznej{ih metod za demogeografsko prou~evanje narodnih in etni~nih manj{in se kot zelo ustreznaizka`e sekundarna analiza (povezava baz vitalnih statistik s popisoma prebivalstva 1991 in 2002). S po-mo~jo nje je bilo ugotovljeno, da je treba splo{ne demogeografske metode v celotnem procesuprou~evanja za sub-populacije ustrezno prilagoditi. Nadalje je demogeografska analiza na primeru ita-lijanske narodne manj{ine v Sloveniji potrdila, da se negativne posledice demografske krize, ki je zajelaSlovenijo v 80. letih 20. stoletja, izraziteje odra`ajo na primeru izbrane narodne manj{ine, in to kljubrazmeroma visokem nivoju zagotavljanja in varstva njihovih temeljnih (manj{inskih) pravic. Pripad-niki italijanske narodne manj{ine (skupnosti) v Sloveniji se bolj kot z asimilacijskimi procesi ve~inskegaprebivalstva soo~ajo z notranjim demografskim odmiranjem, ki je vezano na poru{eno starostno struk-turo in ekstremno zo`eno bioreprodukcijo.

Klju~ne besede: demogeografija, demogeografska analiza, narodne manj{ine, italijanska narodnamanj{ina, slovenska Istra.

Janja Turk

Slovenska geografa na vodilnih mestih Mednarodne geografske zveze

Dr. Anton Gosar je `e dolga leta aktiven v Komisiji za politi~no geografijo. Na kongresu Interna-tional Geographical Union (v nadaljevanju IGU) v Glasgowu leta 2004 je postal njen podpredsednik,maja leta 2007 pa je prevzel njeno vodenje. Dr. Gosar bo na to mesto ponovno imenovan na zaseda-nju Generalne skup{~ine v okviru kongresa IGU prihodnjega avgusta v Tuniziji.

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 190

Komisija za politi~no geografijo je ena od 36 komisij, ki delujejo v okviru IGU. Komisije so vse-binska telesa omenjene organizacije, zadol`ena za izvajanje njenega programa. Za~etki omenjene komisijesegajo v leto 1984, ko je bila na 25. kongresu IGU v Parizu ustanovljena Delovna skupina za politi~nizemljevid sveta, ki je na kongresu leta 1988 v Sydneyju postala polnomo~na komisija z istim imenom.Na kongresu v Seulu leta 2000 je dobila svoje sedanje ime.

Dr. Gosarja je na ~elo omenjene komisije imenoval Izvr{ni odbor IGU, ki je najvi{je in izvr{ilnotelo IGU. Od nenadne smrti predsednika Adalberta Vallege z Univerze v Genovi leta 2006 ga vodi prvipodpredsednik José Luis Palacio-Prieto z Nacionalne mehi{ke univerze.

Dr. Gosar ni edini slovenski geograf na vodilnem mestu v strukturah IGU. @e dve leti je akademikdr. Andrej Kranjc predsednik Komisije za kras, ki je bila ustanovljena v sedemdesetih letih prej{njegastoletja. Komisijo, ki je v teh letih ve~krat zamenjala ime, so vodili najve~ji krasoslovci. Med njimi jebil tudi akademik dr. Ivan Gams, ki ji je predsednikoval od 1984 do 1988, ko se je imenovala Commis-sion on Human Imapct on Karst. Delovanje dr. Kranjca v komisiji se je za~ela ̀ e pred 12 leti, ko je postalnjen redni ~lan in ~lan upravnega odbora. Na kongresu v Glasgowu je postal njen podpredsednik. S pri-hodnjim letom se izte~e njegovo delovanje v vodstvu komisije, saj ve~ kot trije mandati v upravnemodboru niso mogo~i. Za naslednji kongres komisija pripravlja bibliografijo o publikacijah na temo kra-sa, zato dr. Kranjc poziva vse, ki so v letih 2006 in 2007 imeli objave s tega podro~ja, da mu to sporo~ijo.

V imenu Komisije za priznanja ZGDS ~estitam kolegoma za visoka polo`aja v mednarodni stanov-ski organizaciji in obenem pozivam ostale kolege, da del svoje energije usmerijo tudi v mednarodnodelovanje. Le tako se bo slovenska geografija umestila na svetovni zemljevid geografske vede. Najve~-ji dogodek bo 31. kongres IGU avgusta 2008 v Tuniziji.

Mimi Urbanc

Iz drugega zornega kota: razmislek po sestanku geografov ljubljanske in primorske univerze

Prvi~ po petih letih obstoja geografije na primorski univerzi smo se 15. junija 2007 sestali u~iteljiin sodelavci ljubljanskega in koprskega geografskega oddelka. Ugotovitev, da je poznavanje raziskova-nja in dela pomanjkljivo ter neredko obremenjeno s predsodki, je nadgradilo spoznanje, da informacijskipretok v okviru stroke ni tak, kot bi moral biti. Zveza geografskih dru{tev Slovenije kot posrednik inkoordinator redkeje iniciator aktivnosti v stroki, zaradi svoje narave (prostovoljstvo, {iroka baza ~la-nov, razpr{enost dru{tev) s te`avo spremlja, koordinira in obve{~a o vsebinah, ki zadevajo institucije,ki jim geografija re`e kruh. Informacijski pretok je {e posebno {ibak iz/proti »zahodni periferiji«, kjerdru{tvene organiziranosti (skoraj) ni zaznati. Izbolj{avo na tem podro~ju si geografi Univerze na Pri-morskem srednjero~no obetamo, saj je trenutni predsednik ZGDS tudi deloma »na{e gore list«. Nekajpa bo treba postoriti tudi za poglobljeno informiranje med geografi slovenskih univerz. Zastarelost obve-stil in/ali zamol~anost tem, ki jih je/ni najti na spletu, sta tudi v na{i stroki stalnica. Kako naj si razlagamdejstvo, da prek Tempe (Arizona) zvem za aktivnost ljubljanskih geografov na avstrijsko-~e{ki meji in,vzporedno s tem, za strokovno poglobljeno pohvalo udele`enih {tudenta in asistentke? Kako naj si raz-lagam {e dejstvo, da so {tudentsko-u~iteljski stiki med koprsko in sarajevsko univerzo izjemnopoglobljeni in se izkazujejo tudi v skupnem terenskem delu, a o tem na spletu (ali kjerkoli drugje) nenajdem niti besedice? Zakaj so na »spletnih forumih« stroke (poprej) redke pohvale za dose`ke v ra-ziskovanju ali izobra`evanju povsem zamrle? Zakaj ni nikjer ustrezne informacije, da je bil na ugledenpolo`aj v administraciji Evropskega parlamenta izbran {e pred kratkim (2005) ljubljanski {tudent geo-grafije? Zakaj ne zvem, da je koprska diplomatka izdelala odli~no diplomsko delo o porastu morskegladine v Tr`a{kem zalivu kot mo`ni posledici globalnega segrevanja in da je nek drugi {tudent podrob-no analiziral spreminjajo~e se relikte socializma v Koprskem primorju?

Vse to me navdaja s skrbjo. Bojim se, da bodo mnoge pomembne stvari »zdrsele« mimo nas. Da,zaradi medsebojne ignorance, elektronske dobe in {e ~esa drugega pomembna dogajanja, dogodki, dose`-ki v stroki ne bodo arhivirani. Nikjer! Ne v elektronski (kjer bi itak s~asoma izginili) in ne v hard core

191

Geografski vestnik 79-2, 2007 Poro~ila

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 191

obliki – printu. Bojim se, da po{iljamo na{o pedago{ko in znanstvenoraziskovalno energijo brez haskav vesolje. Namesto da bi nova znanja »o prostoru v prerezu ~asa« posredovali (tudi) prihodnjim rodo-vom. To so storile vse generacije v stroki pred nami! S ponosom so arhivirale dogodke, dela in dose`kegeografov. Tudi tista, ki niso iz{la, bila natiskana v osrednjih in manj osrednjih medijih stroke. Seve-da, najbolj eleganten odgovor varnostnikov »slonoko{~enega stolpa« na nanizane dileme bi lahko bil:»… prav, pa stori ti, avtor korake, da kaj ne bi {lo v pozabo«. Naj bo to prvi korak!

Bojim pa se tudi, da delamo mnoge raziskave vzporedno, drug mimo drugega. Prav tako se bojimgeografskega regiocentrizma in zaverovanosti le v lastno ozko delovno in strokovno okolje. Ko pregle-dujem zadnje {tevilke Geografskega vestnika je objav sodelavcev koprske ali mariborske univerze le zavzorec. Med letoma 2000 in 2007 je v Geografskem vestniku iz{lo 39 zapisov sodelavcev ljubljanskihstrokovnih institucij (45,9 %); le 10,6 % u~iteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru oziroma 5,9 % zapo-slenih na Univerzi na Primorskem. V kvalitativno enako vrednotenem koprskem Annales, kjer so zapisisicer interdisciplinarni, med objavami prednja~ijo predvsem »kopr~ani« (40 % ~lankov) in »zamejci«(17 % ~lankov). Z leti se ta trend stopnjuje. V prvi polovici raziskanega obdobja je Geografski vestnikobjavil 43 %; v drugi polovici pa 56 % prispevkov ljubljanskih kolegov. Podobno se dogaja pri Anna-les: med letoma 2000 in 2003 je bilo izmed vseh prispevkov nekaj ve~ kot polovica ~lankov, ki so jihnapisali sodelavci primorskih in zamejskih raziskovalnih institucij, v drugem obdobju pa kar dobri dvetretjini!

Objave v Geografskem vestniku in Annales – Series historia et sociologia 2000–2006 glede na mati~-no institucijo prvega avtorja (upo{tevani so znanstveni in strokovni ~lanki v obeh publikacijah).

Geografski vrstni Annales – Series vrstnivestnik red historia et sociologia red

Univerza v Ljubljani 16 2 22 4ZRC SAZU 23 1 12 6Ljubljana (druge institucije) 16 2 19 5Univerza na Primorskem 5 7 85 1Univerza v Mariboru 9 4 5 8druge institucije v Sloveniji 6 6 11 7zamejstvo 0 8 36 2ostala tujina 10 5 23 3

Intenzivnej{e sodelovanje/gostovanje/prelivanje (informacij, znanja, kadrov) med stroko in sode-lavci na vseh slovenskih univerzah in raziskovalnih institutih bi zato bilo ve~ kot za`eleno! Rektorskakonferenca je leta 2006 privolila(!) v mobilnost {tudentov med slovenskimi univerzami. ^e sem pra-vilno obve{~en sta v {olskem letu 2006/2007 mo`nost enoletnega oziroma enosemestrskega {tudijav Ljubljani izkoristila dva koprska {tudenta geografije. Povratne mobilnosti ustrezne slu`be niso zabe-le`ile. Pa ~eprav sodi raziskovalna skupina geografov na Univerzi na Primorskem po rangiranju Javneagencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v sam vrh stroke. Odli~nost je zagotovljena v dolo-~enih strokovnih segmentih! V {tudijskem letu 2007/2008 bo na koprski geografiji predavala svetovnopriznana avtorica visoko{olskih u~benikov Ameri~anka dr. Lydia Miheli~-Pulsipher (University of Tennes-see, Knoxville). Ne le zaradi njenega gostovanja so nekatera predavanja v Kopru dokazljivo kvalitetna.Ljubljanski/mariborski {tudentje bi lahko raz{irili znanja in, ob priznanju opravljenih izpitov (brez pre-tiranega dlakocepljenja o vsebinah kurikuluma), za tem diplomirali na mati~ni univerzi. O mariborskiin ljubljanski odli~nosti/enkratnosti na nekaterih drugih podro~jih stroke ne gre izgubljati besed.

Na v uvodu omenjenem sre~anju je beseda nanesla tudi na »bolonjske programe« {tudija geogra-fije na prvi (bachelor: 3 leta) in drugi (magisterij: 2 leti) stopnji (za informiranje o raziskovalni dejavnostije zmanjkalo ~asa). Geografija v Kopru uvaja v {tudijskem letu 2007/2008 v prvem letniku {tudij, ki je

192

Poro~ila Geografski vestnik 79-2, 2007

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 192

skladen z bolonjsko prenovo. Triletni {tudij bo do neke mere usposobil diplomanta za splo{no, strokiustrezno delo, vpis druge stopnje pa bo omogo~il usmeritev v dolo~ene o`je strokovne profile. Kopr-ski {tudij druge stopnje ponuja {tiri specifi~na znanja za vsebine: geografija krasa, geografija Sredozemlja,geografija evropskih integracij ter ekonomska geografija in geografija turizma. Iz ponudbe je mo~ raz-brati, da so slovenskim in tujim {tudentom na voljo vsebine, ki so vsebinsko ustrezno locirane gledena prostor univerze in so na Univerzi na Primorskem raziskovalno izrazito mo~ne in kadrovsko pro-filirane. Na sestanku smo menili, da tako pripravljena »bolonjska prenova« ponuja roko sodelovanjacelotnemu slovenskemu strokovnemu prostoru. Mobilnost {tudentov med slovenskimi {tudijskimi pro-grami na drugi stopnji bi bila, ob ustreznem programiranju prenove na preostalih dveh/treh slovenskihuniverzah (primerljivi kriteriji za oblikovanje ponudbe!), lahko zagotovljena. Interes {tudentov po spe-cializaciji oziroma delovni usmeritvi bi jih namre~ usmerjal na {tudij v posamezna, raziskovalno inkadrovsko mo~na sredi{~a dolo~ene strokovne usmeritve. Razdalje med visoko{olskimi sredi{~i so v Slo-veniji zanemarljive: iz Ljubljane v Koper se po avtocesti prepeljem v 45 minutah; iz Kopra v Mariborpa v manj kot 2 urah.

Ob neklasi~nem pogledu na geografijo, preurejanju kadrovske sestave in neumorni radovednostigeografov (ki ne bi smela zastati!) lahko ponudimo na katerem izmed treh slovenskih sredi{~ geograf-skega raziskovanja in izobra`evanja {e druge, nove, »prodajno uspe{ne« drugostopenjske smeri. Inopustimo stare!? Geografijo lahko vidimo in »prodajamo« – po vzoru zahodnega sveta – tudi kot »Bibli~-no geografijo«, »Politi~no ekologijo«, »Geografijo spolov«, »Geografijo religij in vrednostnih sistemov«,»Geografijo nesre~«, »Histori~no geografijo«, »Geografijo globalizacije«, »Voja{ko geografijo«, »Gor-sko geografijo«, »Geografijo {porta«., »Geografijo tretjega ̀ ivljenjskega obdobja«, »Geografijo seksa«,»Geografijo socializma«, »Enolo{ko geografijo« (izbor je povzet po »ponudbi« Ameri{kega geograf-skega zdru`enja) (http://www.aag.org/sg/sg_display.cfm)/. Skepti~na oziroma pesimisti~na pripomba,~e{ da bo glede na interes {tudentov (pla~ljivost, zahtevnost, kadri) nekaj na{ih, razpisanih {tudijskihusmeritev zagotovo do`ivelo polom »… nazadnje boste ostali v Kopru z enim, v Ljubljani pa s tremi modu-li na II. bolonjski stopnji …« (D. Ogrin), ne more zaustaviti optimisti~ne vizije, ki je lastna mladi geografijiv Kopru.

Anton Gosar

193

Geografski vestnik 79-2, 2007 Poro~ila

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 193

194

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 194