2. d e c e m b e r 2 0 1 5

Valvasorjeva knjižnica Krško letos obeležuje 50 let svojega delovanja, obletnico praznujeta tudi izposojevališči: Kostanjevico na Krki smo odprli pred 15-imi, Senovo pred 10-imi leti. Naše najstarejše izposojevališče na Vidmu deluje že od leta 1983, mladinski oddelek na drugi lokaciji od leta 2007. Ob vseh veselih dogodkih, ko so se odpirala izposojevališča, ko se je Valvasorjeva knjižnica z vsakim novim prostorom še bolj približevala ljudem, pa je treba dodati, da se vodstvo knjižnice, člani Sveta in zaposleni v Valvasorjevi knjižnici Krško ter tudi drugi posamezniki že od leta 1997 trudijo za reševanje prostorske stiske osrednje knjižnice. V letošnjem letu smo pregledali veliko arhivskega gradiva in ugotavljali, kako smo s svojo dejavnostjo in storitvami že desetletja vpeti v življenje v lokalni skupnosti in se tudi prepričali, da delamo veliko dobrega za naše uporabnike vseh generacij, zato z veseljem zremo tudi v prihodnost. Za svoje dosedanje delo smo v letu 2015 prejeli tudi zlato plaketo Krajevne skupnosti mesta Krško. V zadnjih letih smo slišali veliko definicij, kaj je knjižnica, med drugim: je srce mesta, srce, ki ima dobro razvejano ožilje in je dnevna soba mesta, kar radi slišimo tudi za našo knjižnico. Vsekakor smo tudi informacijsko, izobraževalno, socialno in kulturno središče. Za vse dostopen prostor enakih možnosti, saj jo obiskujejo tako otroci kot odrasli ali tisti, ki so že vstopili v jesen življenja. Vsak prihaja s svojimi potrebami, željami in idejami. Razlogov, zakaj nekdo obišče knjižnico ali uporablja njene storitve, je veliko, vse pa povezujemo prizadevni knjižničarji, ki obiskovalce nagovorimo s prijazno besedo, jim znamo prisluhniti, se z njimi veselimo ali preživljamo tudi težje trenutke. Ampak zato je bil potreben dolgoletni trud vseh zaposlenih, saj je glavno vodilo naše knjižnice zadovoljen uporabnik, in to je bil moto tudi vsem kolegicam, ki so knjižnico vodile skozi pet desetletij. Jubilejno leto smo praznovali delovno, saj so skozi vse leto na vseh enotah knjižnice potekale različne dejavnosti in prireditve, ki smo jih letos v veliki meri oblikovali v sodelovanju s posavskimi ustvarjalci. Med drugim smo v letu 2015 v osrednji knjižnici AV oddelek spremenili v prijetno dnevno sobo, v kateri so že potekale različne delavnice in

11

Mestobesed

Novice iz Valvasorjeve knjižnice

bralna srečanja, izdajamo časopis Mesto besed, v katerem smo med drugim predstavili knjižnico, njene projekte, dejavnosti, utrinke iz prireditev in namige za dobro branje. Letos mineva 25 let organiziranega pripovedovanja pravljic in ob tej priložnosti se je v mladinski oddelek naselila Vila Rozalka. Družili smo se na večerih pripovedovanja pravljic za odrasle in prvič izvedli pravljični festival Belin, na katerem so se srečevale vse generacije. Bralni projekt Posavci beremo skupaj, ki ga že peto leto soustvarjamo posavske knjižnice, je letos potekal malce drugače, saj so bralni seznam izdelali bralci sami. V Zdravstvenem domu Krško in na mestni tržnici v Kostanjevici na Krki so dobile novo lokacijo Potepinke iz knjižnice, s katerimi se knjižnica še bolj približuje njenim uporabnikom.Največji projekt Valvasorjeve knjižice Krško v letu 2015 pa je prav gotovo restavriranje originalnega izvoda Dalmatinove Biblije, ki jo je knjižnica po večletnih prizadevanjih pridobila že v letu 2010 in tako poskrbela, da je ta dragocen zaklad slovenske kulturne dediščine ponovno našel svoje mesto v Krškem. Ob pomoči donatorjev nam je v letošnjem letu uspelo, da smo lahko v Centru za restavriranje in konzerviranje Arhiva Republike Slovenije pod strokovnim vodstvom dr. Jedrt Vodopivec Tomažič restavrirali naš izvod Dalmatinove Biblije. Biblija v novi podobi bo prvič na ogled obiskovalcem slavnostne zaključne prireditve ob 50-letnici praznovanja Valvasorjeve knjižnice Krško.

In kako naprej? V prihodnosti želimo uvajati nove in nadgraditi obstoječe storitve, razvijati nove projekte za spodbujanje bralne kulture, še bolj približati storitve knjižnice njenim uporabnikom, nadgraditi domoznansko dejavnost, krepiti sodelovanja z različnimi akterji v lokalnem okolju in širiti knjižnično mrežo. Kot vedno, pa je za nas pomembno, da bi bili naši uporabniki zadovoljni, naši potencialni uporabniki pa da bi prepoznali, kako jim lahko knjižnica popestri in obogati njihov vsakdan.

Urška Lobnikar PaunovićDirektorica

Od Bibli je do Biblosa

Čar zgodbe v KostanjeviciTradicija branja na glas in branja ali pripovedovanja drugim je nekaj, kar se je v sodobnem času izgubilo. V času družbenih omrežij in elektronskih naprav, ko prijateljstva gojimo s pomočjo računalniškega zaslona in v kulturi vse bolj uživamo izolirani od sveta, s slušalkami spregledujemo sladkosti neposredne izkušnje. V letih, ko je bila kostanjeviška

Dalmatinovi Bibliji vrnili nekdanji sijajDolgoletna prizadevanja Valvasorjeve knjižnice Krško so v letu 2010 končno obrodila sadove, saj smo z velikim trudom pridobili originalni izvod Dalmatinove Biblije (Biblia, tu je, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga Testamenta - 1584). Krško se je v preteklosti ponašalo s kar dvema izvodoma v zbirki kapucinske knjižnice, že pred več desetletji pa je po spletu okoliščin ostalo brez obeh. Le kaj je razmišljal oz. kaj je gnalo Jurija Dalmatina, da se je lotil tako obsežnega dela. Srečeval se je z velikim izzivom, saj je prvi celoviti prevod nastajal v času, ko je slovenski jezik v pisani obliki šele dobival svoje prve obrise. S tem prevodom je Slovence uvrstil med enega prvih narodov v svetu, ki so lahko brali Sveto pismo v svojem jeziku. Bil je genialni um svojega časa, ki pa ima svoje občudovalce še danes. Za njim je ostal veličastni prevod, ena redkih knjig, ki so ji prizanesli v dobi protireformacije, ko so množično sežigali protestantske knjige. Dalmatinova Biblija, ki so jo natisnili v 1.500 izvodih v Wittenbergu na Nemškem in jo v sodih tovorili v slovenske dežele, je ostala v uporabi še stoletja, katoliški duhovniki pa so jo s pridom uporabljali pri bogoslužju.Dalmatin verjetno ni mislil, da se bodo o njem še stoletja kasneje učili otroci v šolah in da bodo številne knjige in študije preučevale njegovo življenje in delo, da bodo posebno v Krškem častili njegov spomin v poimenovanju šole, ulice, spominskega parka, natečaja, mu postavili spomenik, ob 400-letnici izdaje Biblije leta 1984 pa slovesno odprli tudi prenovljeno kapucinsko knjižnico. Danes je v Sloveniji v različnih zbirkah ohranjenih okoli štirideset izvodov. Ena med njimi je tudi Biblija, ki je, kot že omenjeno, svoje mesto našla leta 2010 v krški knjižnici, ko smo jo odkupili iz zasebne zbirke in jo tako verjetno rešili pred pozabo in jo ohranili za prihodnje rodove. Takrat smo jo po posvetu s strokovnjaki za antikvarno gradivo skrbno pregledali in primerjali s faksimilirano izdajo. Knjiga je bila v dokaj slabem stanju, vendar smo jo želeli ohraniti predvsem kot spomenik nekega časa. Že takrat smo razmišljali tudi o njenem restavriranju, vendar se je ta priložnost ponudila pet let kasneje ob praznovanju 50-letnice delovanja krške knjižnice. V restavratorskem centru Arhiva Republike Slovenije, ki deluje pod vodstvom dr. Jedrt Vodopivec Tomažič, so

tekom leta 2015 opravili vsa potrebna dela, da je Biblija, sicer prepolna zgodb, ki jih je skozi stoletja nosila s seboj, dobila lepšo podobo. Ure in ure dela zaposlenih v centru so bile vložene v pregledovanje, popisovanje, čiščenje gradiva, obnovo papirnega korpusa, ponovno vezavo in izdelavo platnic. Ob današnjem praznovanju je Dalmatinova Biblija ponovno na ogled obiskovalcem. (P. B.)

p r o j e k t i

V objemu korenin

Knjižnica Kostanjevica na Krki, četrtki ob 18.15

Dobrodošli.

Čar zgodbeB r a l n a s r e č a n j a o b č a j u .

knjižnica vključena v projekt Center vseživljenjskega učenja Posavje, smo v knjižnico pripeljali mnogo dejavnosti in dogodkov, ki so nagovarjali najrazličnejše skupine uporabnikov. Na zimskih bralnih uricah smo se začeli srečevati jeseni 2012, ko jih je oživljala pesnica Katja Plut, naša sokrajanka. Rodilo se je veliko pogovorov, razmišljanj, idej. Tisto leto smo druženja zaključili z dogodkom, ko smo brali za Kostanjevičane - s Kostanjevičani. Tudi ko je prišla nova zima in spet dolgi večeri, se je med uporabniki knjižnice pojavila želja po novih srečevanjih. Tako nadaljujemo ob čaju in najrazličnejših zgodbah in v spominu ostajajo prijetni, počasni večeri, polni besed. Katja je v uvod bralnih uric zapisala, da so si včasih ljudje ob zimskih večerih pripovedovali zgodbe ob domačih opravilih in na ta način izmenjevali modrosti, izkušnje, solze in smeh. V kostanjeviški knjižnici smo obudili ta star običaj z našimi druženji. (A. Ž. J.)

Beremo: Vlasta Moškon Ob dnevu znakovnega jezika smo gostili Vlasto Moškon iz Društva gluhih in naglušnih Posavja. Spregovorila je o težavah, s katerimi se soočajo gluhi in naglušni in o tem, kako lahko branje pomaga pri njihovih težavah in vključevanju v družbo. Društvo, kjer dela, lepo sodeluje z našo knjižnico, saj jim Antonija Amon redno predstavlja knjižne novosti. Posledice tega sodelovanja so zelo oprijemljive (zelenjavni vrt, različni izdelki itd.). Moškonova je spregovorila tudi o ljubezni do branja, predvsem poezije, in o svojem delu v ljubiteljski kulturi. (V. P.)

Literarni večer s Ferijem Lainščkom Zadnji petek v novembru smo gostili pisatelja Ferija Lainščka in v sodelovanju z Gimnazijo Krško sklenili bralni projekt Posavci beremo skupaj. Ker Valvasorjeva knjižnica nima prostora, v katerem bi zmogli sprejeti pričakovano število obiskovalcev napovedanega literarnega večera, smo sprejeli povabilo profesorjev in dijakov Gimnazije Krško, da ga izvedemo kar na njihovi šoli. Pogovor, ki ga je vešče vodila Mirjana Marinčič, nam je približal Ferija Lainščka kot senzibilnega ustvarjalca, Mateja in Jerneja Žarn ter skupina dijakov pa so nam avtorja približali tudi v uglasbeni obliki in s svojima nastopoma še poglobili izkušnjo prijetnega druženja. (R. V.)

Pesem v čašiPoezija je pesnike, ki ne poznajo meja jezika in držav, v Kostanjevici sredi novembra povezovala že v tretje. Januarja smo začeli s prijateljstvom, maja sta pesem navdihovala reka in mostovi, zadnje pesmi so nastale ob čaši vina. Dogodek smo vpeli v dogajanje na Mestni tržnici, ki je bilo v znamenju vina in sira. V prijetnem vzdušju smo lahko prisluhnili pesnikom iz Varaždina, Samobora, Zagreba in domačim ustvarjalcem. Večer so obogatili učenci GŠ Krško. V spomin na druženja je nastala knjižica, kjer so zbrane vse pesmi, ki so nastale ob srečanjih. (A. Ž. J.)

Ustvar jalnice Ustvarjalne delavnice so pomembne pri otrokovem razvoju motoričnih sposobnosti. Izražajo se skozi različne tehnike in gradijo raziskovalni duh. Otroci se odprejo umetnosti in v sodelovanju z drugimi ustvarjajo čudovite izdelke. Vsakič, ko s sodelavkami kujemo nove ideje o tem, kaj bomo ustvarjali, se odločamo predvsem na podlagi materialov, ki so dostopni oziroma so del uporabnih odpadkov, ki ostanejo v vsakem gospodinjstvu ali pa jih lahko najdemo v naravi. S tem želimo tako otroke kot tudi starše usmeriti v ponovno uporabo materialov iz odpadne embalaže. Prav tako pa je lahko tudi sprehod v gozd ali bližnji park velika zakladnica ustvarjalnih materialov. Zato vabljeni vsi, ki radi ustvarjate, da se nam pridružite na naših tematskih ustvarjalnicah. (E. K.)

v Valvasorjevi knjižnici in njenih izposojevališčih izmerimo 3.438 m knjižnih polic

Antonija Amon, Mojca Borošak, Polona Brenčič, Mojca Kerin Maglica, Emilija Kodrič, Renata Komatar, Mojca Kožuh, Urška Lobnikar Paunović, Ljerka Petakovič, Kristina Pirc, Vilko Planinc, K lavdija Šiško Možgan, Urška Šoštar, Erika Umek, Renata Vidic, Milena Vodopivec, Melita Voglar, Darija Založnik, Saša Založnik, A lenka Žugič Jakovina

TRIJE DOBRI MOŽJE IN LJUBEZENHelena KraljičV mesecu , ko čas m ineva v pr ičakovanju , še bol j pa smo obremenjen i z norenjem po t rgov inah , se za h ip ust av ite i n pre l i st ajte s l i k an ico Helene K ra l j ič , k i jo k ras i jo i lust rac i je domač inke Tine Br inovar.L jubezen obupa nad množ icam i , k i j i h poganja pot rošn išt vo i n mater i a l ne dobr ine i n pobegne st ran od l jud i . Sred i gozda pa na let i na kočo, k jer prebivajo M ik l avž , Bož iček i n dedek M raz , a t ud i on i n iso n ič kaj bol jš i . Prepi rajo se , kdo je dobi l več pisem, kol i ko da r i l imajo na razpolago i n č igavo pesm ico ot roc i najraje poje jo … A ko začut i jo pr isotnost L jubezn i , k i j i h od da leč opazuje , se vse st va r i u red i jo i n dobr i možje se poln i l jubezn i odprav i jo na pot i n oprav i jo svoje de lo. (V. P.)

Izza pol ic

GLASOVIMirana Likar Mirana Likar je nagrajevana pisateljica, ki jo najzgodnejša zgodba življenja veže na Kostanjevico na Krki. Otroštvo in mesto sta jo močno zaznamovala in tudi vplivata na njeno ustvarjanje. Tudi zato Kostanjevičani beremo njene zgodbe s še posebnimi občutki in nostalgijo. Miranina tretja zbirka kratkih zgodb Glasovi je izšla v Modrijanovi zbirki Bralec. Srečanje z neznancem na otvoritvi slikarske razstave, poznavalka časa v zaporu, obisk muzeja, obed turistov v gostilni, materin strah pred izgubo hčere, obisk bolne prijateljice, srečanje s prijatelji na koncertu … Povsem običajni posamezniki, čisto vsakdanje življenjske situacije v mojstrski, f i l igranski pisavi pisateljice dobijo mnogodimenzionalne razsežnosti in globine. Šestnajst zgodb z izjemno energijo. (A. Ž. J.)

Kaj brati ?

če bi sešteli leta zaposlenih, jih imamo danes skupaj 850

ZVEZDICA ZASPANKA

Lutkovna skupina Bukvica, ki jo sestavljamo knjižničarke Valvasorjeve knjižnice Krško, je zaživela leta 2011. Priprava lutkovnih iger je del knjižne vzgoje, s katero želimo spodbuditi otroke in starše k obisku knjižnice in branju ter bogatenju besednega zaklada. Pod mentorstvom Snježane Pungerčič iz Grajskega lutkovnega gledališča Sevnica smo do sedaj spoznali različne tehnike lutkovne igre in izdelave lutk. Veliki lov na pošast smo uprizorili s pomočjo ročnih lutk, Modro pišče z namiznimi lutkami, Volk in kozlička z lutkami na palici – javajkami, Sovico Oko smo animirali z lutkami na mizi. Pri Zvezdici Zaspanki pa smo uporabili kombinirano tehniko in sicer namizne lutke, lutke na palici, maske in t. i. animacijo predmetov (object theatre). Pri izbiri lutkovnih iger sta odločilni predvsem primernost besedila in ustreznost izbrane teme oz. problema, ki ga igra izpostavlja. Do sedaj smo večino iger pripravili po knjižnih predlogah, kar vpliva na zavedanje o pomenu branja. Zvezdica Zaspanka v letošnjem letu praznuje 60 let od njene prve uprizoritve na odru Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani. Je ena tistih zgodb, ki jo je v otroštvu skorajda nemogoče ne srečati in jo vsaka generacija doživlja po svoje. Ta zgodba je postala del slovenske kulturne identitete, obvezna klasika za otroke. Tako zelo jo imamo radi, da bi lahko rekli, da je Ježkova zgodba o zaspani zvezdici ponarodela. V njej se skriva eden pomembnejših arhetipov: zvezda prileti z neba, da bi v človeku (razbojniku) vzbudila ljubezen, edini smisel življenja. V tokratni predstavi smo združile moči: Mojca Kerin Maglica, Melita Voglar, Renata Komatar in Milena Vodopivec. (Mil. V.)

Številne uporabnike dan za dnem pozdravljamo knjižničarke in knjižničar, ki smo marsikaj: izposojevalec, informator, svetovalec, raziskovalec, detektiv, forenzik, preiskovalec, čistilec, poslušalec, varuška, fotograf, učitelj, igralec, promotor lokalne skupnosti, animator, pripovedovalec, lutkar, administrator, blagajnik, računovodja, računalničar, vrtnar, obiskovalec, bralec, vodič, kustos ... skratka za debel roman področij zmoremo.

Valvasorjeva knjižnica KrškoCKŽ 26, 8270 KRŠKO • 07 490 4000

Mladinski oddelekCKŽ 47, 8270 KRŠKO • 07 492 5582Izposojevališče VidemC. 4. julija 59, 8270 Krško • 07 490 3070

Izposojevališče Kostanjevica na KrkiLjubljanska 7, 8311 Kostanjevica • 07 498 6210Izposojevališče SenovoTitova 106, 8281 Senovo • 07 490 4028

MESTO BESEDNovice iz Valvasorjeve knjižnice Leto 1, številka 11, december 2015Valvasorjeva knjižnica Krško, zanjo Urška Lobnikar PaunovićGlavna urednica in oblikovanje: Alenka Žugič Jakovina Uredništvo: Antonija Amon, Polona Brenčič, Vilko Planinc, Urška Šoštar, Renata Vidic

VESELI BOMO VAŠEGA MNENJA.mestobesed@knjiznica-krsko.si

vabiDecember 2015

2.Od Biblije do Biblosa Slavnostna prireditev ob zaključku praznovanja 50-letnice knjižnice18.00/Osrednja knjižnica

8.Ivan Navoj: Stopiti v lastne hlačePredstavitev knjige in pogovor18.00/Knjižnica Senovo

10.Brezmejne zgodbe: potPripovedovalski večer za odrasle18.00/Osrednja knjižnica

18.Luč in sencePripovedovalski večer za odrasle 18.00/Knjižnica Kostanjevica

Osrednja knjižnica in Mladinski oddelekPonedeljek, sreda, petek: 8.00 – 18.00

Torek, četrtek: 8.00 – 16.00Sobota: 8.00 – 13.00

VidemTorek, četrtek: 15.00 – 18.00

Kostanjevica na KrkiTorek, četrtek: 12.00 – 18.00

Sreda: 9.00 – 15.00

SenovoPonedeljek, četrtek: 12.00 – 18.00

Lepo vabljeni! w w w . k n j i z n i c a - k r s k o . s i v a l v a s o r j e v a k n j i z n i c a . k r s k o

Vse prireditve in dejavnosti so brezplačne.

Nagradna uganka

Koliko izvodov Dalmatinove Biblije so leta 1584 natisnili v Wittenbergu? ?

Odgovor nam lahko pošljete po elektronski pošti na mestobesed@knjiznica-krsko.si ali odgovorite na listku, ki ga dobite v knjižnici pri izposojevalnem pultu. Odgovore zbiramo do 28. decembra. Nagrajenka novembrske uganke je MARIJA KUČIČ.

Knjige so edina rešitev pred tem, da človek ne bi pozabil ,

da je človek. Wiesław Myśliwski

Medved Sladkosned vabi v knjižnico Senovo

vsak četrtek ob 17. uri.

Kostanjev Škrat vabi v knjižnico Kostanjevica

vsak torek ob 17. uri.

Vila Rozalka vabi na Mladinski oddelek

vsak ponedeljek ob 17. uri

Knjige prinesemo tudi na domSplošne knjižnice smo s svojim poslanstvom in posebnim mestom, ki ga imamo v okolju, zelo pomemben dejavnik na področju kulture in informacij za vse prebivalce. Z raznoliko ponudbo kulturnih dobrin moramo in želimo biti dostopni vsem skupinam uporabnikov, še posebej pa smo pozorni do tistih, ki jim je dostop do nas zaradi kakršnihkoli razlogov omejen. Brezplačno storitev izposoje gradiva na dom nudimo tistim, ki bi radi brali, pa zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti ne morejo obiskovati knjižnice. Prinesemo lahko knjige in časopise. Glede časa dostave, števila knjig in izposojevalnih rokov se uskladimo z vsakim uporabnikom posebej. Če bi želeli, da vas obišče knjižničarka z vedno novimi zalogami dobrega branja, pokličite na telefonsko številko 07 490 4000 ali pisno sporočite vaše želje na naš elektronski naslov ali po pošti. Radi vas bomo obiskali.

Vaša knjižnica že 50 letOb zaključku prazničnega leta smo v prostorih osrednje knjižnice pripravili pregledno razstavo o 50-letnem delovanju Valvasorjeve knjižnice Krško, s katero smo želeli prikazati pestrost knjižničnega okolja – storitve, dejavnosti, sodelovanja, našo preteklost, sedanjost in spogledovanja s prihodnostjo. Do nedavnega je bila del slednje tudi ideja steklene knjižnice, ki jo je po projektantskih načrtih v maketo ujel dijak ŠČ Krško-Sevnica Matic Knez. (U. Š.)

v letu 1965 je bila knjižnica odprta 564 ur, v letu 2014 kar 6.593 ur

Tako si čas postavlja slavoloke: en dan za drugim zida v rob sveta. Počasi gre in pada čez oboke enakomernost sonca in dež ja.

(Kajetan Kovič)

V letu 2016 vam želimo veliko sonca, malo dežja in dosti enakomernosti.

Srečno!

Bogatih 50 letMag. Miran StankoŽupan občine KrškoS ponosom in veseljem z bralkami in bralci vseh generacij v letošnjem letu skupaj z ustvarjalno ekipo Valvasorjeve knjižnice Krško obeležujemo njenih bogatih 50 let. Uspešno je v teh letih preživela različne družbeno-zgodovinske spremembe, pri tem pa ves čas ohranjala in nadgrajevala svojo kulturno, informacijsko, izobraževalno in socialno vlogo. Z nenehnim prilagajanjem, odprtostjo in sodelovanjem z lokalno skupnostjo in širšim regijskim okoljem, različnimi drugimi akterji kulture v mestu in občini vseskozi uspešno uresničuje svoje poslanstvo in potrjuje svojo vlogo pomembnega dejavnika družbenega življenja v naši občini in širše.Danes je naša osrednja knjižnica eden osrednjih prostorov kulturnega dogajanja, informacijsko središče, središče znanja in nenazadnje prostor druženja za vse in vsakogar. S posebnim občutkom in posluhom njena ekipa spodbuja branje od najmlajših naprej, s tem pa utrjuje občutek pripadnosti kulturnemu prostoru. Vedno znova in na različne inovativne načine nas naša knjižnica spominja in opominja, da nič drugega nima tako močnega vpliva na življenje ter osebni razvoj kot ravno branje. Krška knjižnica se razvija tako v globalnem smislu, hkrati in predvsem pa je eden temeljev kulturnega dogajanja v lokalnem okolju. A pri tem ni ostala le Valvasorjeva knjižnica v mestu Krško, ampak svoje poslanstvo v svojih zadnjih 15 letih uspešno uresničuje tudi v Kostanjevici na Krki in zadnjih deset let na Senovem, »potepa« pa se tudi po drugih krajih, s čimer je dostopnost naših občank in občanov do knjige še toliko večja.Iskrene čestitke za prehojeno pot! Vedno več uporabnikov in obiskovalcev, ki se radi vračajo v Valvasorjevo knjižnico Krško, je dokaz, da ste si začrtali prave cilje. Verjamem, da boste tudi s pomočjo lokalne skupnosti v prihodnje gradili nove poti razvoja.

Knjižnica nam veliko pomeniLadko PetretičŽupan občine Kostanjevica na KrkiOb častitljivem jubileju matične knjižnice tudi njeno kostanjeviško izposojevališče letos praznuje že petnajsto obletnico delovanja. Kostanjevičani smo knjižnico sprejeli za svojo, kar se med drugim kaže v velikem obisku bralcev vseh generacij. Od najmlajših, ki jih v sodelovanju z vrtcem in osnovno šolo navdušuje za branje in knjige, do najstarejših, ki prihajajo sem po knjige in včasih le zaradi druženja. Danes si skoraj ne moremo predstavljati, da v naši sredini ne bi imeli knjižnice, ki ni le izposojevališče knjig, pač pa tudi mesto, kjer se srečujejo kultura, znanje, informacije, kjer se lahko sprostimo. Posebej bi izpostavil zimske bralne urice, skozi pomlad in poletje so se celo učili portugalščine in italijanščine, že več let so četrtkovi popoldnevi namenjeni ustvarjalnim druženjem, prav tako ima mnogo naših občanov v svojem koledarju obvezne ponedeljkove pohodnike, ne gre pozabiti na torkove popoldneve, ko se naši najmlajši zbirajo na pravljičnih uricah pri Kostanjevem Škratu … Na pobudo knjižnice so se začeli pri nas dogajati tudi prvi petki v mesecu, ob katerih se zavedamo, koliko zanimivih in ustvarjalnih ljudi živi med nami. Na povabilo knjižnice smo v Kostanjevici gostili že veliko eminentnih literarnih ustvarjalcev. Njena dejavnost ni vezana le na njen že precej tesen prostor, na dogodke vabi po celem mestu in se pri organizaciji povezuje z društvi in drugimi ustanovami v kraju. Z vsem tem knjižnica bogati kulturno in družabno življenje ter duhovno rast v lokalnem okolju, za kar ji izrekam zahvalo. Za vsemi dejanji pa obstajajo ljudje, ki s svojim znanjem in predanostjo ustvarjajo knjižnico strokovno, prijazno in dragoceno za lokalno okolje. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujem celotnemu kolektivu Valvasorjeve knjižnice in vam čestitam za jubilej ter želim ustvarjalnih idej, uspehov in dobrega sodelovanja še daleč v prihodnost.

Z vesel jem pridem v knj ižnico, saj ob pomoči pri jaznih knj ižničark vedno najdem kaj za svojo dušo. Hvala vam!

… zame pomemben del mesta - zibelka kulture. Ne predstavljam si življenja brez knjig. Mali bralec pravi, da je knjižnica kul, ker lahko gledamo predstave in si lahko izposodimo knjige.

Valvasorjeva knjižnica je ...

Za našo družino je zelo pomembna. Spremlja nas od vrtca, OŠ, srednje šole do mature, diplome. V knjižnici najdemo tudi prostor za kvalitetno preživljanje prostega časa. Otrokom veliko pomenijo pravljične in ustvarjalne urice. Sama se rada udeležujem zanimivih predavanj. Pohvala vsem zaposlenim za njihovo predanost delu in prijaznost.

Dan v knj ižnici - naj lepši dan.

»Biti knjižničar«Ljudmila ŠribarDirektorica knjižnice 1982-1987Naslov je bil velikokrat zapisan, saj izraža široko temo, ki jo v družbi izpiše ta poklicni profil, ujet v svet besed. Tudi sama sem v Valvasorjevi knjižnici Krško opravljala zelo raznolika dela, ob njih pridobila široka znanja in hvaležna sem, da sem smela biti knjižničarka. Poprijela sem tako za lopato in metlo, ko je bilo v zimskem času potrebno bralcem očistiti pot do vrat knjižnice, kot se določeno dobo trudila voditi delo te, zame edinstvene ustanove. Pa inventarizirala, katalogizirala, klasificirala, izposojala knjižnično gradivo, urejala domoznanski oddelek, sodelovala pri razstavnem programu Galerije Krško, restavriranju Kapucinske knjižnice… Odhajala v Ljubljano, Novo mesto in druge kraje na izobraževanja, posvetovanja, utemeljevat razvoj knjižničarstva v občini Krško in prosit pomoči… Doma v Krškem pa so potek dneva in ritem tedna določali bralci (zanje smo knjižničarji živeli), četudi smo sodelavci vseskozi reševali obupne prostorske, finančne in vsemogoče druge probleme. A občani, bralci, prijatelji knjižnice ter ustanovitelj (Občina Krško) so naše delo v ključnih trenutkih podprli in preselitev matične knjižnice v skoraj sedemkrat večje prostore leta 1988 je eden od resničnih uspehov, na katerega lahko ponosno zremo sedem žensk tedanjega kolektiva in naši sotrudniki.Toda delo za razvoj in polet ni nikoli končano, čas nas vedno znova postavlja pred »biti ali ne biti«. Sedanji kolektiv se znova bori za primerne, sodobne prostore. A ne zase. Za mlade, za družbo, ki ji želi odprto, razvito, v intelektualnega duha naravnano pot, da se bo znala in zmogla znajti v novem času. Spoštovani bralci in občani!, ta temelj je nujno potreben, dodajmo mu svojo podporo znova.

Ob 50-letnici knjižniceVida Češnjevar-FritzDirektorica knjižnice 1972-1982Kaj reči ob okrogli obletnici ustanove, kakršna je knjižnica? Govoriti o njenem pomenu za kraj in njegove ljudi? Je res tako pomembna? Ali pa ima prav cinik, ki je nekoč napisal, da knjiga ni za vsakega človeka – še za vsakega kralja ne. Ali se pridružiti tistim, ki pravijo, da bodo elektronski mediji zamenjali knjigo, ali navijati za tiste, ki vztrajajo, da je knjiga nenadomestljiva? Smo lahko v kraju ponosni na svojo knjižnico, kot smo (menda) ponosni na staro kapucinsko knjižnico, ki je pri nas že skoro 500 let, tako da lahko rečemo, glej, že takrat so tu poleg Biblij prebirali tudi medicinske in zgodovinske knjige, imeli so slovarje ...Čisto jasno je, da knjige nikoli ne bodo zanimale vseh, vsaj ne ves čas. Naš čas, obdarjen in obremenjen s tolikimi tehničnimi napravami in pripravami, ki naj bi pomagale človeku (in mu tudi pomagajo, tako da mu je življenje lažje), je prinesel ljudem tudi nemir in živčno hitenje, brž brž, treba je proizvajati več, treba je biti prvi, že v šoli, potem v službi, samo najboljši bodo uspeli, če nisi prvi, si luzer. Kot da smo na nekem drvečem vlaku, iz katerega ni mogoče več izstopiti.Samo kdaj pa kdaj se le ustavimo in se vprašamo po smislu vsega skupaj. Takrat morda občutimo, da ob vsem blagostanju sploh nismo zadovoljni. Da nam manjka nekaj, nekaj, kar ne znamo izraziti, ne znamo pojmiti, ne vemo, kaj je, je neizrekljivo, vendar bi to strašno potrebovali. Moj prijatelj S. K. iz dežele Danske je to takole povedal: “Neizrekljivo je kot žuborenje potoka. Če greš mimo zakopan v svoje misli, če si zaposlen, ga sploh ne opaziš. Ne zavedaš se, da to žuborenje obstaja. Toda če obmiruješ, potem ga odkriješ. In če si ga odkril, potem moraš obstati. In ko obstaneš, potem te prepriča. In ko te je prepričal, potem se moraš skloniti in mu pazljivo prisluhniti. In ko si se sklonil, da bi ga poslušal, takrat te ujame. In ko te je ujel, potem mu ne moreš uiti, takrat si premagan. Zapeljan se spustiš ob njem na tla . V vsakem trenutku se zdi, kot da ti naslednji trenutek mora ponuditi razlago. Toda potok žubori dalje in popotnik ob njem se stara.”Ja, no, moj prijatelj je bil velik pesnik. Še mnogo prijateljev imam in mnogo mi imajo povedati. In zagotovo vem, da bi se blagohotno odprli vsakemu, ki bi se jim hotel približati. Le ustaviti se je treba in jim dati možnost.Zato, da, potrebujemo knjižnico. Zato da lahko zavijemo notri k prijateljem takrat, ko jih potrebujemo. Kajti tisti cinik ni imel prav.

Leta pr vih korakov knjižniceMarjana UršičUpravnica knjižnice 1965-1972Petdeset let. Ni malo – a minilo je hitro. Za človeka je petdeset let kar precej – kaj pa za ustanovo? Najbrž ni dosti drugače. A spremenil se je človek pa tudi ustanova.Pred petdesetimi leti sem bila mlada, brez izkušenj in vse se je zdelo mogoče. Tudi postaviti knjižnico na noge. En mesec »poklicne šole« v Delavski knjižnici v Ljubljani in dobronamerni nasveti vseh knjižničarjev, ki sem jih bila spoznala – pa je šlo! Seveda z majhnimi koraki. Moje naslednice, knjižničarsko dosti bolje usposobljene, kot sem bila jaz, so uspešno in vsestransko širile »obzorje« knjižnice in tako imamo sedaj sodobno, žal nekoliko prostorsko utesnjeno, Valvasorjevo knjižnico, na katero je Krško res lahko ponosno. Tudi jaz sem ponosna nanjo.In moji spomini na leta prvih korakov knjižnice? Najbrž je bilo včasih precej naporno, ker sem se morala veliko novega naučiti (arheologija mi tu ni mogla dosti pomagati). A zdaj, po toliko letih, se spominjam pravzaprav samo lepih reči. Seveda je bila »moja« knjižnica v primerjavi z današnjo res uborna, je pa vendarle bila prva kulturna ustanova v Krškem – po tistem, ko so krški muzej preselili v Brežice! Prebivalce je morala opozoriti nase, jih pritegniti. Si ustvariti ugled, čeprav je imela le okrog 2000 knjig. In ljudje so začeli prihajati, si izposojati knjige pa tudi poklepetati. Postajala je njihova. Še bolj pa si je knjižnica utrdila ugled, ko je v njenem okviru začela delovati še galerija. Postala je nekakšno skromno kulturno središče, kamor so prihajali ne samo domačini, ampak tudi ljudje od drugod. Tudi povezave z likovnimi umetniki iz Slovenija in tudi iz Hrvaške, so bile zelo živahne in prijateljske. Bilo je lepo in uspešno.Ko pa se je nekaterim ljudem v Krškem zazdelo, da imam premalo dela in da bi ob vsem tem lahko še poučevala slovenščino na krški srednji šoli, sem odšla.Ni mi bilo lahko oditi.

Valvasorjeva knjižnica je ...

… čudovita, krasna, pri jazna hiška, v kater i ž ivi jo pri jazne, vesele knj ižničarke. Rada imam knjige in z vesel jem obiskujem to našo pri jetno knj ižnico.

… tisočero sonc , ki s i je jo znanje, vzpodbujajo domišl j i jo in radovednost , osmišl ja jo živ l jenje.

… neusahl j iv studenec znanja in duhovnih vrednot.

S knjižnico skozi vse letne časePolona BrenčičDirektorica knjižnice 2007-2012Letos se v naši knjižnici vse vrti okoli obletnic, 50, 15, 10, in s tem povezanih praznovanj. Tudi sama letos praznujem obletnico, 15 let, kar vsakodnevno prihajam v krško knjižnico. Čas, ko sem se izoblikovala tako v osebnem kot strokovnem smislu. Skoraj vsako jutro se sprehodim skozi krški park,opazujem drevesa, ki se skozi letne čase spreminjajo od cvetočih do dreves, ki odvržejo listje in mirno čakajo na mrzle zimske dneve. Nato zavijem k tebi, ki si vedno živahna, lepa, ki si knjižnica z dušo, kot sem slišala že tolikokrat od naših obiskovalcev od blizu in daleč. Nekaj časa si bila tudi osrednja zgodba mojega življenja, ko sem imela priložnost, kot vodja spoznavati številne procese, skupaj s sodelavkami in sodelavcem pa razvijati različne nove ideje, projekte, dejavnosti in storitve za uporabnike vseh generacij. Takrat smo odkrili in v fond krške knjižnice vpisali tudi Dalmatinovo Biblijo in Iconotheco Valvasoriano. Si prizadevali za rešitev prostorske stiske osrednje knjižnice, pridobili mladinski oddelek ter nadeli novo podobo videmski knjižnici, odprli prvo zbirko, posvečeno speedwayu v Sloveniji. Tudi danes, ko opravljam različne druge naloge v knjižnici, ko sem obdana z množico domoznanskega gradiva in odkrivam zanimive zgodbe našega lokalnega okolja, si pomembna zame. Tako kot človek neguje otroke, tako s teboj ohranjam poseben odnos, saj v svojih nedrjih daješ prostor knjigam, knjigam, ki so že od nekdaj ljudi učile, jim razkrivale skrivnosti, pomagale prebroditi, preboleti, jih naučile spoznati. Zato, kaj bi človek brez knjig, brez knjižnic? Bilo bi mu težko, nekako temačno. Le kako bi ohranili kulturno dediščino in negovali svoj jezik, za katerega imajo pomembne zasluge tudi naši veliki možje kot so Adam Bohorič In Jurij Dalmatin, ki sta poleg Primoža Trubarja med prvimi pisala v slovenskem jeziku. Tudi brez vonja po papirju, brez šelestenja listov, pa čeprav le-ti danes šelestijo tudi na bralnikih, bi bil svet drugačen in duhovno precej bolj siromašen.Zato draga moja svetla, topla in prijazna krška knjižnica, lepo praznuj!

Pravlj ica o jari kači …Ida MerharDirektorica 1987-2007; predsednica Sveta 2012-Vsaka občina mora med drugim imeti tudi svojo knjižnico in v vsaki knjižnici je veliko pravljic. Tudi v Valvasorjevi knjižnici je tako.Vendar pa Valvasorjeva knjižnica Krško živi tudi svojo pravljico, ki ji že raste brada. Ravno te dni je postala polnoletna, saj traja že celih 18 let in še vedno ni končana.Sprašujem se, ali glavni akterji v svoji mladosti niso brali pravljic ali so mogoče že pozabili, da so pravljice kratke zgodbe, ki imajo srečen konec. Ali mogoče sploh ne želijo, da se ta pravljica konča? Vsakokrat, ko odločajo o njeni usodi, izberejo najslabšo možno rešitev. S tem pa seveda preprečijo, da bi se ta pravljica končno že končala, in to srečno, tako kot se za pravljico spodobi.Zaposleni v tem letu obeležujejo 50-letnico knjižnice v prostorih, ki jih je ta že zdavnaj prerasla. Uporabniki pa čakamo, kdaj bo pravljica o gradnji nove knjižnice v Krškem končana.

Valvasorjeva knjižnica je ...… kraj zelo prijaznih ljudi. Je zatočišče, skrit kotiček, miren kraj, stran od ponorelega sveta. Je zakladnica pisane besede. Je okno v svet, s pomočjo sodobnih tehnologij vse bolj in bolj (ali vsaj hitrejši). Hvala vsem zaposlenim in odgovornim za trud.

Valvasor jeva knj ižnica je srce starega mestnega jedra. Domuje v K apucinskem samostanu, v prečudovitem mestnem parku zaslužnih občanov, meni naj lepši točki v Krškem, ki se ponaša s Hočevar jevim mavzolejem in Dvorano. Zato se skoraj vsak dan za sprost i tev sprehodim po parku in obiščem knjižnico, kjer so nam obiskovalcem na vol jo raznovrstne dejavnosti , od prebiranja revi j in knj ig do zanimivih prireditev, ki j ih večkrat organizirajo prizadevne vsestranske knj ižničarke. Knjižnica je s icer majhna, poka po šivih, a pri jetno topla s pri jaznim osebjem.

… moja globina, iz katere čr pam tekoče infor maci je in zanimive podatke za živ l jenje. Dobre, v l judne, ustrežl j ive, zagnane, pri jetne, vsestranske knj ižničarke si zasluži jo naj lepših pohval , nagrad in spodbud.

… prijazna do otrok, urejena in organizirana, s prijaznimi knjižničarkami. Imajo pa tudi lepe knjige, zelo dobre igralne urice in lepe predstave. V Valvasor jevo knjižnico hodim že od takrat, ko sem spregovorila prve besede.

… zame veliko pomeni, ker rada berem knjige. Izbor knjig je bogat, uslužbenke so prijazne in so v veliko pomoč pri svetovanju.

Rada imam knjigeMilena Šautapredsednica Sveta knjižnice 1992-1997Čas beži, ne samo besedno, žal tudi z dejanji. Nas prepušča takšni ali drugačni pozabi, ali pa samo, da se po nekaj letih »ne prepoznamo«, ker je ta izgubil šop las, oni nagrmadil 10 kg, tretji grdo šepa, četrti živi s svojimi bolečinami, pa peti.Valvasorjeva knjižnica je izjema, v njej se vse pomlajuje, stalno nekaj novega dogaja, oddelki se združujejo, prostori dobivajo novo vsebino, prihajajo nove knjige, filmi, plošče, pričevanja. Pred leti sem se odselila iz mesta Krško, ostala v Posavju, vendar mi je Brežiška knjižnica bliže, bolj pri roki. Tako sem postala iz redne le še zelo občasna obiskovalka Valvasorjeve, pa zato toliko bolj občutim in zaznam spremembe v tej knjižnici, ko me toplo sprejme pa čeprav le enkrat, dvakrat na leto.Pred petimi leti sem v prispevku za zbornik Mesto besed zapisala, da so mi ljubezen do branja še posebej knjig privzgojili starši.Danes, ko sta moja otroka že odrasla in živita vsak s svojo družino, ugotavljam, da mi je uspelo to večno žgečkanje, ki se ji reče ljubezen do knjig, prenesti naprej celo tako daleč, da danes moji vnuki ne zaspijo brez branja pred spanjem. Tudi sama nadvse uživam ob prebiranju Mačka Murija, Pekarne Miš Maš, Zmaja Direndaja, pa tudi že zahtevnejših kot je Pika Nogavička. Z najmlajšim komaj enoletnim Jonom, pa sva zaenkrat pri slikanicah, ki jih ima tako rad, da tu pa tam kakšno tudi pokusi in ugrizne v njihove debele liste iz kartona.Moje sodelovanje v svetu Valvasorjeve knjižnice v davnih letih 1992 do 1997 kot predsedujoča in nato še štiri leta kot članica sveta je bilo, danes to že lahko rečem, prav zares v zlatih časih. V nas je bilo še ogromno poleta in volje po ustanovitvi svoje države. Prostorskih ali denarnih težav v knjižnici še ni bilo na dnevnem redu sej. Zato so mi skoki na seje sveta, »v kulturne vode«, iz mojega običajnega delovnega okolja v strogem gospodarstvu popestrili življenje, ga vsaj malo sprostili in mi še dodatno utrjevali mojo ljubezen do knjig in branja.Ob petdesetletnici Valvasorjeve knjižnice čestitam vsem, ki so doprinesli k uspešnemu delovanju, poslanstvu in razvoju te ustanove.Sedanjemu vodstvu želim, da je še naprej uspešno pri širjenju ljubezni do knjige.

JubilejSilvo Gorencpredsednik Sveta knjižnice 2003-2012Valvasorjeva knjižnica slavi letos lep jubilej – petdesetletnico delovanja. V teh letih je iz dokaj skromnih začetkov zrastla v izredno pomembno kulturno ustanovo z bogatim knjižnim fondom, saj po številu knjižničnega gradiva presega predpisane standarde za splošne knjižnice. S preko 6000 člani in preko 350000 primerkov letne izposoje gradiva spodbuja razvoj bralne kulture. Poleg tega pa izvaja knjižnica vrsto izredno pomembnih dejavnosti kot so: organizacija in izvedba literarnih večerov v sodelovanju z šolami in vrtci ter drugimi organizacijami, domoznanske, bibliopedagoške, razne otroško vzgojne in poučne in še številne druge dejavnosti. Vse te zahtevne naloge uspešno izvaja komaj 17 članski delovni kolektiv preko osrednje knjižnice, mladinskega oddelka v Krškem in izposojevališč na Vidmu, v Kostanjevici in na Senovem.Zato je ob jubilejni proslavi delovanja knjižnice potrebno izreči priznanje in čestitke vsem članom – bivšim in sedanjim – strokovnim in vodilnim, za nadvse uspešno opravljeno delo danes in v preteklosti. Valvasorjeva knjižnica je najpomembnejši kulturni dejavnik v sicer dobro razvitem kulturnem življenju v mestu in občini. Praznovanje jubileja na predvečer spomina na rojstvo našega velikega pesniškega velikana Franceta Prešerna daje praznovanju še poseben čar, in to v mestu, ki se ponaša z rojakoma Bohoričem in Dalmatinom.Žal pa nocojšnje slavje ne more mimo čaše pelina. V vsem preteklem obdobju, zlasti pa v zadnjih 15 letih, nam ni uspelo zgraditi za potrebe knjižnice novih sodobnih prostorov, ki bi omogočili knjižničarjem normalne delovne pogoje in zastavili možnosti za nadaljnji razvoj njihove dejavnosti. Težko je sprejeti ugotovitev, da občina Krško ni zmogla ostvariti projekt izgradnje sodobne knjižnice – zanosno smo tedaj dejali – »Katedrale znanja in kulture«. Od novembra 1997, pa do danes so se vrstili neskončni pogovori o projektu, lokacijah in izvedbi tega projekta. Zgodilo se ni nič, knjižnica še vedno deluje v (začasnih) prostorih kapucinskega samostana. Delovni pogoji so zaradi prenatrpanosti daleč onkraj normale, razvoj ni več mogoč. Nujna je čimprejšnja odločitev pristojnih organov.Za uspešno delo čestitam vsem zaposlenim v knjižnici in jim želim novih uspehov tudi v prihodnje.

Valvasorjeva knjižnica je ...

Prekletstvo nove knjižnice?Silvester Mavsarpredsednik Sveta knjižnice 1997-2003Pred skoraj dvema desetletjema sem se odzval vabilu tedanje direktorice Merharjeve in vodil okroglo mizo z naslovom: Kakšna bo naša knjižnica v 21. stoletju? Takrat se nam je zdelo vse skupaj še daleč, a načrti so bili jasni: ob kvalitetni mreži krajevnih izposojevališč priti do sodobnega regijskega kulturnega središča.V tem pogledu je imela krška knjižnica že takrat zelo solidno strokovno zasedbo, dobro organiziranost in vizijo, ki se je menda ujemala tudi z ambicijami lokalne politike. Rekli smo, da ne bomo ponavljali napak drugih, ki so projekte zastavljali ad hoc, pač pa smo z načrtnim delom in vsebinskimi argumenti več let utemeljevali pobudo o potrebi po sodobni knjižnici za naslednja desetletja. Še zlasti, ker se je vedelo, da so sedanji prostori zgolj začasni.V zvezi z idejo, da naj bi ostali v obstoječih prostorih, ki bi naj jih razširili (Kam? V samostanske celice?), je treba povedati, da smo takrat najprej razmislili o širitvi v soseščino, na lokacijo vrtca, ki bi ga brez večjih težav preselili ali pa bi ostal celo v sklopu novega kulturnega kompleksa. Kot v mnogih primerih, je idejo, v nasprotju z mnogimi primeri simbioze starega in novega v kulturno najrazvitejših državah, zavrlo spomeniško varstvo.Nato smo pridobili vso možno politično podporo za novogradnjo, zapletlo pa se je pri lokaciji. Strokovni argumenti so se morali umikati nekaterim zgrešenim pogledom, pa tudi očitno individualnim interesom. Bili smo deležni tudi takih biserov, kot je bil tisti o premočni osončenosti lokacije na Spodnjem Griču, in v zvezi z njim me je knjižničar knjižnice v Arhusu na Danskem vprašal, ali mu nemara pripovedujem pravljico? Nazadnje je obveljalo, da bo knjižnica (zadnji?) rešitelj oživljanja starega mestnega jedra, nato pa se je začela jara kača z zemljiščem, ki je službe, ki so rešile že na desetine primerov, niso “mogle” rešiti. Pri tem se zdi, kot da nikomur ni mar denarja, kaj šele ogromnega dela, ki so ga v pripravo vložili tako zaposleni kot mnogi drugi.Kadar dobim kakšno vabilo v krško knjižnico ali pa sam prestopim njen prag, me namesto navdušenja nad bogastvom, ki se nahaja med njenimi zidovi, prevzame slaba volja. Pa seveda ne zaradi tukaj zaposlenih, ki se po svojih močeh trudijo, čakajoč na svojemu delu ustrezne prostore, pač pa zaradi nerazumevanja ali nemara celo prekletstva, ki ždi nad tem projektom.

Z vesel jem pridem v knj ižnico, saj ob pomoči pri jaznih knj ižničark vedno najdem kaj za svojo dušo. Hvala vam!

“ V e d n o s e m s i p r e d s t a v l j a l , d a s o n e b e s a n e k a k š n a k n j i ž n i c a . ” Jorge Luis Borges

… prostor, kjer vedno najdem samo sebe, in že od malih nog mi pomeni miren kraj , v katerem odkrivam nove svetove. Pri jaznost in ustrežl j ivost zaposlenih te občutke še nadgradita in naredita prostor še lepši .

S T R A T E Š K I N A Č R T J AV N E G A Z AV O D A VA LVA S O R J E VA K N J I Ž N I C A K R Š KO

ZA OBDOBJE 2015 - 2019

Valvasorjeva knjižnica Krško je usmerjena v skupno dobro in je prepoznana kot zaupanja vreden partner pri soustvarjanju kulturnega, izobraževalnega, socialnega in ustvarjalnega utripa lokalnega okolja. V svojem delovanju sledimo zahtevam sedanjosti, trudimo se prepoznati izzive prihodnosti in kot pomembnega pričevalca naših korenin ohranjamo spomine preteklosti.Strateški načrt je oblika premišljenega načrtovanja razvojnih ciljev organizacije. Kot takšen je usmerjen v nadgradnjo predhodnih usmeritev, hkrati pa si ambiciozno zastavlja tudi nove izzive, vse z namenom odgovornega izpolnjevanja osnovnega poslanstva ustanove, nadgrajevanja le-tega in kot odziv na spremembe okolja. V Valvasorjevi knjižnici smo pri oblikovanju našega strateškega načrta upoštevali splošne strokovne usmeritve v knjižničarski stroki, posebnosti okolja, v katerem delujemo, pa tudi potrebo in željo po sinergiji z ostalimi organizacijami ter vključevanju uporabnikov kot enakovrednih partnerjev pri oblikovanju svojih storitev. Pri načrtovanju in zapisovanju strateškega načrta smo med vrednotami, ki nas opredeljujejo, izpostavili znanje, ustvarjalnost, spoštljivost, zanesljivost in sodelovanje. Strateški načrt je razdeljen na šest strateških področij, v katera smo zajeli temeljne cilje, ki jim želimo slediti v prihodnosti.

KNJIŽNIČNA ZBIRKAKnjižnična zbirka je temeljno orodje knjižnice pri izpolnjevanju njenega poslanstva: zadovoljevanja izobraževalnih, informacijskih, raziskovalnih in kulturnih potreb prebivalcev. Z uresničevanjem zastavljenih ciljev bo knjižnica glede na potrebe uporabnikov zagotovila optimalen izbor in dostopnost knjižničnega gradiva na različnih nosilcih. Z oblikovanjem metod za vrednotenje in oblikovanje zbirke bo povečala učinek vloženih sredstev.

Strateški cilji: � PREMIŠLJENA GRADNJA

KNJIŽNIČNE ZBIRKE � UČINKOVITA UPORABA

KNJIŽNIČNE ZBIRKE � REDNO VREDNOTENJE

KNJIŽNIČNE ZBIRKE

STORITVEV preteklih letih je knjižnica razvila vrsto storitev, s katerimi se odziva na konkretne potrebe različnih ciljnih skupin. Uspešna je pri spodbujanju branja ter razvoju informacijske pismenosti med otroki, išče poti do ranljivih skupin prebivalcev in do

Strateški cilji: � SPREMLJANJE POTREB

UPORABNIKOV KNJIŽNICE � SPODBUJANJE BRANJA IN

RAZVIJANJE BRALNE KULTURE � NADGRADNJA OBSTOJEČIH

IN RAZVOJ NOVIH BIBLIOPEDAGOŠKIH IN BIBLIOANDRAGOŠKIH STORITEV ZA VSE GENERACIJE

� SPODBUJANJE MEDGENERACIJSKEGA SODELOVANJA IN SREČEVANJA

� PRIBLIŽEVANJE STORITEV KNJIŽNICE UPORABNIKOM

občanov, ki zaradi starosti ali bolezni ne morejo uporabljati knjižničnih storitev na ustaljene načine. Na področju ponudbe gradiva in informacij knjižnica vzpostavlja vzporedno ponudbo v elektronskem okolju. V prihodnjem obdobju bo morala obstoječe storitve razvijati in jih nadgrajevati ter prilagajati spremenjenim okoliščinam, razvijati nove storitve na področju informacijske pismenosti, vseživljenjskega učenja, socialnega vključevanja, medgeneracijskega in medkulturnega dialoga v fizičnem in virtualnem okolju, in to tako, da bo z njimi naslavljala vse skupine prebivalcev.

P O S L A N S T V OValvasorjeva knjižnica Krško je informacijsko, kulturno, izobraževalno in socialno središče v okolju. Vsem brez omejitev omogoča dostop do virov znanja in informacij ter ima aktivno vlogo pri razvijanju sodobne bralne kulture in informatizirane družbe. Knjižnica spoštuje pravico vsakogar do svobodne izbire knjižničnega gradiva in storitev, širi bralno kulturo pri vseh generacijah bralcev, vsem omogoča dostop do sodobnih informacijskih tehnologij in skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in tradicije. Knjižnica omogoča vseživljenjsko učenje, se odziva na potrebe okolja, vzpodbuja osebno rast in odpira nove svetove.

DOMOZNANSTVODomoznanska dejavnost je tista, kjer je knjižnica najbolj povezana z lokalno skupnostjo. Valvasorjeva knjižnica Krško ima najbogatejšo domoznansko zbirko v Posavju, ki jo poznajo in uporabljajo tudi širše v Sloveniji. Poleg domoznanskega oddelka so v Valvasorjevi knjižnici Krško še tri posebne zbirke: Kapucinska knjižnica, Speedway v Sloveniji in Gspanova soba. V prihodnje bo knjižnica morala graditi lastne podatkovne zbirke v virtualnem okolju, promocijo domoznanske dejavnosti pa je potrebno usmeriti v krepitev kulturne identitete prebivalcev.

Strateški cilji: � NAČRTOVANJE IN EVALVACIJA

DOMOZNANSKE ZBIRKE � DIGITALIZACIJA GRADIVA

IN PRIPRAVA E-VSEBIN, POMEMBNIH ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

� UPRAVLJANJE POSEBNIH ZBIRK

� PROMOCIJA DOMOZNANSKIH VSEBIN

SODELOVANJE, PARTNERSTVA IN PROMOCIJAPri izvajanju svoje dejavnosti se Valvasorjeva knjižnica Krško aktivno vključuje v okolje ter z namenom učinkovitejšega in racionalnejšega izvajanja storitev vstopa v partnerstva s knjižnicami in drugimi organizacijami na lokalni, regijski in nacionalni ravni. V naslednjem obdobju se bo knjižnica še bolj tesno povezovala z okoljem,

odgovarjala na njegove potrebe in podpirala njegove razvojne načrte. Krepila bo obstoječa partnerstva in pridobivala nova, ob tem pa poudarjeno razvijala svojo lastno identiteto in prepoznavnost v okolju.

Strateški cilji: � NADGRADNJA IN RAZVOJ

NOVIH OBLIK PROMOCIJSKE DEJAVNOSTI

� OHRANJANJE OBSTOJEČIH IN RAZVOJ NOVIH PARTNERSTEV

KADRI IN DELOVNI PROCESIZaposleni, njihovo znanje iz različnih strokovnih področij, motivacija in prijaznost so v Valvasorjevi knjižnici eden bistvenih dejavnikov pri uspešnem izvajanju programa dela, tako pri učinkovitem izvajanju delovnih procesov kot pri zadovoljevanju potreb uporabnikov in s tem ustvarjanju pozitivne in razpoznavne vloge knjižnice v lokalnem okolju in širše. Za kvalitetno in učinkovito

izvajanje storitev za uporabnike v hitro spreminjajočem se okolju je potrebno stalno spremljanje delovnih procesov in njihovo prilagajanje spremenjenim okoliščinam, zaposleni pa morajo svoje znanje redno nadgrajevati in dopolnjevati.

Strateški cilji: � OPTIMIZACIJA DELOVNIH

PROCESOV � STALNO STROKOVNO

IZPOPOLNJEVANJE ZAPOSLENIH

� SPODBUJANJE IN RAZVIJANJE PROFESIONALNIH KOMPETENC ZAPOSLENIH

� SKRB ZA FINANCIRANJE DEJAVNOSTI

PROSTOR, OPREMA IN KNJIŽNIČNA MREŽAOsrednja knjižnica v Krškem se že od sredine 90. let 20. stoletja resneje srečuje s prostorsko stisko in zato že od leta 2007 deluje na dveh lokacijah. V sklopu Valvasorjeve knjižnice Krško delujejo tri izposojevališča, v dokumentu Dolgoročni prostorski razvoj Valvasorjeve knjižnice Krško so za pokritje krajevne knjižnične mreže predvideva še enote na Raki, v Brestanici in Podbočju. V prihajajočem obdobju bomo vse napore usmerili v izgradnjo nove osrednje knjižnice, na vseh enotah pa razmišljali, kako jih narediti dostopne težje gibljivim osebam. V kolikor se bodo pojavile možnosti v posameznih lokalnih okoljih (prostorske, finančne), bomo v sodelovanju z Občino Krško poskušali realizirati tudi načrtovana izposojevališča.

Strateški cilji: � ZAGOTAVLJANJE

PROSTORSKIH POGOJEV ZA DELOVANJE KNJIŽNICE IN KNJIŽNIČNE MREŽE

� RAZVOJ IN VZDRŽEVANJE KNJIŽNIČNE MREŽE

� ZAGOTAVLJANJE SODOBNE INFORMACIJSKE INFRASTRUKTURE POSODABLJANJE OPREME KNJIŽNICE

w w w . k n j i z n i c a - k r s k o . s idecember, 2015

V I Z I J AValvasorjeva knjižnica Krško je usmerjena v skupno dobro in je prepoznana kot zaupanja vreden partner pri soustvarjanju kulturnega, izobraževalnega, socialnega in ustvarjalnega utripa lokalnega okolja. V svojem delovanju enakovredno podpiramo uresničevanje ciljev, interesov in želja posameznikov in skupin, sledimo zahtevam sedanjosti, trudimo se prepoznati izzive prihodnosti in kot pomembnega pričevalca naših korenin ohranjamo spomine preteklosti. Delujemo v slogu prijateljskega povezovanja, strokovnega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. Naša podoba je zrcalo mesta, ki se zaveda naše vrednosti in pomena pri uresničevanju svojih razvojnih potencialov in nas podpira.

V R E D N O T E ,ki jim sledimo v Valvasorjevi

knjižnici Krško so:

znanje,

ustvarjalnost,

spoštljivost,

zanesljivost,

sodelovanje.