Javni razpis

1

NOVICE OB^INE @IROVNICA

www.zirovnica.si

JULIJ 2013Leto VIII

[TEVILKA 3

SPOMINSKI DAN OB^INE @IROVNICA ODPRT REKREACIJSKI PARK ZAVR[NICA GREJEMO SVET @E 20 LET PRVI TRIATLON KARAVANKE

LIPO LASER

Popolnoma nova laserska tehnologija s pomočjo katere varno in učinkovito oblikujete telo in zmanjšate obseg.

Kozmetični studio SašaZabreznica 53 b, 4274 Žirovnica031 610 910

Pri nakupu petih tretmajev vam šestega podarimo

Kozmeti~ni studio Sa{aZabreznica 53 b4274 Žirovnica031 610 910www.salon-sasa.si

Pri nakupu petih tretmajev vam {estega podarimo.

PNEVMATIKE • PLATI[^ASERVIS VOZIL

Vulkanizerstvo @emlja@emlja Janez ml. s.p.

Zabreznica 20a, 4274 @irovnicaM • 041 641 197T • 04 580 21 74

www.vulkanizerstvo-zemlja.si

STRIPYDENT, D.O.O., ŽIROVNICA, MOSTE 77A

UGODNOZANESLJIVO

BREZ ^AKANJA

www.stripydent.si

Delovni ~as zobne ordinacije:sreda, petek od 16. - 18. ure ali po naro~ilu

Delovni ~as zobotehni~nega laboratorija:od ponedeljka do petka od 8. - 16. ure

Informacije in naro~anje po tel.:580 12 59, Samo Mekina

Iz ~ebelarstva Bo{tjan in Anton No~ sporo~amo, da imamo na zalogi vse vrste medu in veliko izbiro ostalih medenih izdelkov.

MED je neprimerno bolj{e sladilo kot beli sladkor.

^ebelarstvo Bo{tjan in Anton NO^ Selo 42, Žirovnica, gsm: 031 877 270

www.cebelarstvo-noc.si

Javni razpis

3

Kot ste verjetno `e sami opazili, se je gradnja kanalizacijskega sistema za~ela v polnem razmahu. Kljub te`avam, ki jih tak{na gradnja prina{a, sem izredno vesel, da nam je uspelo. Evropski denar, ki smo ga dobili za to investicijo, je dejansko nalo`ba v prihodnost, kajti urejena infrastruktura – kanalizacija, voda, javna razsvetljava in ceste – je resni~no osnova za vse. Prav tako sem vesel, da sta se nam pridru`ili podjetji Elektro Gorenjske in Telemach, ki bosta obenem v posameznih delih naselij moderni-zirali svojo infrastrukturo.

V sodelovanju z ZTK @irovnica in TVD Partizanom smo pripeljali do zaklju~ne faze urejanje rekreacijskega parka v Zavr{nici. Seve-da `e kujemo na~rte za naprej, trenutno pa ka`e, da smo zadeli »`ebljico na glavico« saj trim steze, otro{ko igri{~e, urejeni pro-stori za piknike in igri{~i za odbojko na mivki privabljajo {tevilne obiskovalce. Gostinski lokal, ki ga je v najem vzel na{ vrhunski {portnik Toma` Pirih, pa je zelo dobra dopolnitev rekreacijskega parka in obratno.

[e en prijeten dogodek je zaznamoval spomladansko obdobje, in sicer odprtje otro{kega igri{~a na Selu, ki smo ga veseli tako otroci kot odrasli. Tu naj omenim dobro sodelovanje ob~ine s KK Zavr{nica, DU @irovnica in najemnico gosti{~a Osvald, kjer so zagotovljene sanitarije za obiskovalce igri{~a. Za odrasle in manj odrasle pa se bo ob obisku igri{~a v sosednjem gosti{~u na{la tudi osve`itev v obliki hladne pija~e in sladoleda.

Za nami je izvedba prvega Triatlona Karavanke, ki ga je orga-niziral skupaj z gasilci, potaplja~i, re{evalci in prostovoljci ZTK @irovnica. Udele`ba je bila velika, tekmovalci pa zadovoljni. Se-veda bomo morali skupaj z direktorico ZTK in svetom zavoda re~i kak{no o tem, kako naprej z organizacijo tovrstnih dogodkov.

Ne morem mimo uspeha na{ih pevk in pevcev, ki so zdru`ili glasove v Me{ani pevski skupini dr. France Pre{eren. Tokrat jim je uspelo v hrva{kem Tuhlju, kjer so osvojili dve zlati priznanji in nji-hova zborovodkinja Irena {e priznanje za najbolj{ega dirigenta. V nadaljevanju leta nas ~aka najprej realizacija gradnje oziroma raz{iritve ceste v Zavr{nico, nadaljevali se bosta gradnja ob~inske stavbe in gradnja kanalizacije. Pripravljamo se tudi na energet-sko sanacijo {ole, pri ~emer upamo, da bomo uspeli pridobiti sredstva na razpisu.

Glede na to, da je poletje zanesljivo pri{lo tudi v na{e kraje in nam je po dolgi in mrzli zimi `e po{teno vro~e vam `elim, da se spo~ijete in da dobro izkoristite dopust. Pri tem ni toliko va`no kje, bolj je pomembno s kom. Vsem otrokom pa `elim varne in vro~e po~itnice, da bomo jeseni vsi skupaj, polni energije, zako-rakali novim izzivom in zmagam nasproti.

Leopold Poga~ar,`upan

Sprejem odli~nih u~encev

V ~etrtek, 13. junija, je `upan Leopold Poga~ar skupaj z ravna-teljem Valentinom Sodjo, v {oli sprejel deveto{olce, ki so se v ~asu osnovnega {olanja {e posebej izkazali z uspehom in delom. Sprejemu so se pridru`ile tudi razredni~arki Meta Re{ek in Nata{a ^erne ter podravnateljica Ana Klemenc. @upan je u~encem ob tej prilo`nosti ~estital in izro~il uporabna darila. Za odli~nost so bili nagrajeni Lucija ^op, Ema Zupan, Lenart Dolar, Manca No-vak, Nina Arne`, Tja{a Kelbl, Manja Vidic in Tja{a ^e{ek.

Sre~anje pod lipo ob dnevu dr`avnostiDan dr`avnosti je v ob~ini vsako leto obele`en s sre~anjem pri lipi na Breznici, ki je bila posajena na dan razglasitve samostojne Slovenije.

Skromnemu {tevi-lu ob~anov je na leto{nji slovesnosti 21. junija spregovo-ril pod`upan Ob~ine @irovnica Izidor Je-kovec. V svojem go-voru je spomnil na dogodke ob osamo-svajanju Slovenije in pozval k enotnosti, s kakr{no smo Sloven-

ci tedaj strnili svoje vrste:»Spra{ujem se, zakaj najprej i{~emo tisto, kar nas razdavaja, in ne tistega, kar nas povezuje. Bodimo enotni tudi v odlo~itvah za danes in jutri za na{o skupno domovino Slo-venijo.«Sre~anje je pripravilo KD dr. France Pre{eren, sodelovala je pev-ska skupina Sosedje, program je povezoval Jo`e Resman.

P. K.

Aktualno

@upan Ob~ine @irovnica

POLETJE JE TU

NOVICE OB^INE @IROVNICAUstanovitelj in izdajatelj: Ob~ina @irovnica, Breznica 3, 4274 @irovnica. Pravice izdajatelja: Medium d.o.o., @irovnica 60c, 4274 @irovnica. Urednica: Polona Kus.Tr`enje oglasnega prostora: Miran Dolar. ^asopis izide {estkrat letno v nakladi 1640 izvodov, prejmejo ga vsa gospodinjstva v ob~ini brezpla~no. Naslov uredni{tva: Novice ob~ine @irovnica, @irovnica 60c, 4274 @irovnica. Tel.: 04 580 50 20 ali 040 439 560. E-naslov: novice.medium.si. ISSN: 1854-4932.

4

Aktualno

O ukinjanju ob~inOb~ina @irovnica je 1. junija letos {tela 4601 prebivalca in torej sodi med 110 slovenskih ob~in, ki bi jih po mnenju ministra Viranta zaradi var~evalnih ukrepov veljalo ukiniti. Za komentar omenjenega predloga smo poprosili `upana Leopolda Poga~arja.Mogo~e je bilo pred desetletji resni~no ustanovljenih preve~ ob~in, vendar je bila to politi~na odlo~itev in ne odlo~itev posameznih `upanov. Ukinjanje zgolj na podlagi enega kriterija – {tevila prebival-cev – bi bilo vsekakor nespametno, saj je veliko pomembnej{i dejavnik finan~na samozadostnost ob~in. Na{a ob~ina je v tem pogledu ve~ kot samovzdr`na in mora vsako leto nameniti 700 000 evrov za izravnavo za tiste, ki ne dosegajo povpre~nine, ostane pa nam pribli`no milijon evrov za investicije. Moti me, da ni resnih izra~unov, koliko in kje bi z ukrepom prihranili. Izjavo, da to pomeni 100 `upanskih pla~ manj iz dr`avne blagajne, naj pokomentiram, da gre za 100 majhnih ob~in in 100 majhnih `upanskih pla~, kar bi pomenilo kapljo v morje. Poleg tega so ob~ine edine, ki v zadnjih letih izvajajo in vodijo projekte kot na primer gradnje kanalizacijskih sis-temov, cest, vrtcev, {ol in ~rpajo evropska sredstva. Na drugi strani te`ko govorimo o uspe{nih investicijah dr`ave; projekti [o{tanj, drugi tir, {entvi{ki predor ... so vsem znane zgodbe.

Nisem prista{ referendumov, a v tem pri-meru, ko gre za osnovno organiziranost lo-kalne skupnosti, bi bilo potrebno vpra{ati prebivalce, ali se z ukinjanjem majhnih ob~in strinjajo ali ne. Velikost na{ih ob~in glede {tevila prebivalcev je sicer popolno-ma primerljiva z velikostjo ob~in v Avstriji, Nem~iji in [vici. @upani smo svoja mnenja glede ministrovega predloga pristojnim na dr`avnem nivoju `e posredovali preko Zdru`enja ob~in Slovenije in Skupnosti ob~in Slovenije. Upam, da aktualna poli-tika ministru Virantu vendarle ne bo do-pustila enakega eksperimenta z lokalnimi skupnostmi, kot je bilo v primeru sistema pla~ javnih uslu`bencev.

Slovesnost ob po`igu mostov in streljanju talcev v Mostah Na vsakoletni slovesnosti ob spominskem dnevu Ob~ine @irovnica so zbrani obudili spomin na po`ig mostov in streljanje talcev v Mostah leta 1942. Z minuto molka so po~astili spomin na ̀ rtve in k spomeniku polo`ili venec. Pri-reditve so se udele`ili svojci padlih, gostje, pripadniki gasilcev in Slovenske vojske ter ob~ani. Slavnostni govornik je bil `upan Ob~ine @irovnica Leopold Poga~ar.

@upan Poga~ar je v svojem govoru izrazil nezadovoljstvo nad stanjem v dr`avi: »Vre-dnote, ki bi jih morali negovati in razvijati, so vedno manj spo{tovane in splo{na situ-acija v na{i dr`avi je na ~ase milo re~eno `e prav sme{na. Vedno ve~ ljudi je pahnje-nih na rob pre`ivetja, ukrepi za izbolj{anje stanja pa niso pravi ali pa nimajo pravega u~inka. Napredujejo le elite, omajano je zaupanje v sodstvo in pravno dr`avo, po-stopki se vle~ejo nerazumno dolgo. Imam ob~utek, da nekako stopicljamo na mestu. Na koncu pa minister za javno upravo in notranje zadeve, v skrbi za svojo stranko, svoj polo`aj, zvali krivdo na lokalne sku-pnosti in pri tem pozabljajo na birokratski aparat, ki se bohoti in {iri na nivoju dr`ave. Bojim se, da bi bil marsikateri domoljub, ki je na tem mestu izgubil `ivljenje, zelo razo~aran. Obljubljam vam, da se bomo v @irovnici {e naprej borili za razvoj ob~ine, da se bomo zavzemali za vrednote, ki jih predstavljajo tu postreljeni, in da ne bomo vrgli pu{ke v koruzo.«Da gre s skupnimi mo~mi najbolje, je dokazal pevski zbor Gimnazije Jesenice, v ka-terem so se zdru`ili sedanji in biv{i dijaki {ole ter dve profesorici pod vodstvom prof. Katje Pavli~ Josifov. Poleg njih so v kulturnem programu nastopili Mo{ki kvintet KD dr. France Pre{eren, tovari{ica Marija Sitar in u~enci dramskega kro`ka O[ @irovnica pod vodstvom mentorice Lidije Skoporec Knafelj s prizorom »Kuhana Sekira«. Program je povezovala u~enka Tara Mohori~.Slovesnost, ki so jo pripravili ~lani Zdru`enja borcev za vrednote NOB @irovnica, je s poz-dravom in zahvalo sodelujo~im sklenila predsednica Zdru`enja tovari{ica Majda Gri~ar.

Polona Kus

Ob~ine so edine, ki izvajajo projekte

Foto: Brane Sitar

Foto: Brane Sitar

5

Spominski dan

14. tradicionalni ob~inski pohod ob spominskem dnevu Ob~ine @irovnica na najvi{ji vrh ob~ine

Upravi~eno smo lahko ponosni na na{ Stol, kamor plani-nam naklonjeni Ka{arji mno`i~no »romamo« vsaj enkrat na leto.

Prvi vzamejo pot pod noge `e na petkovo pozno popoldne, dan pred napovedanim pohodom, in v okolju planinske ko~e pri~akajo sobotno jutro. Drugi spet zarana hitijo v nov dan in upajo, da jim bo uspelo ujeti son~ni vzhod na gori. Tretji, malo manj neu~akani, so pa na @irovni{ki planini `e krepko pred {esto uro. Tokrat jih je »re{ila« Ton~ka in jih z vpisom v knjigo poho-dnikov spustila na pot v sve`e jutro. Posebno priznanje zaslu`ijo tisti, ki se kar pe{ odpravijo iz vasi pod Stolom (od doma) na goro in nazaj. No, malo po {esti uri, ko se uradno za~ne pohod, pride glavnina pohodnikov. Ti morajo `e malo po~akati v vrsti za vpis, vmes pa

imajo ~as tudi za pomerjanje majic. Okrog sedme ure pridejo {e tisti malo bolj zaspani, a le za planinske navade. Imajo pa privi-legij, da so lahko na planini nagrajeni z jutranjo kavico, ki si jo po glavnini odhodov uspe skuhati organizator. Na koncu se proti cilju odpravi {e kak{en zamudnik, zadnji gor-ski re{evalec in vodniki PD @irovnica.A ~as odhoda je najmanj pomemben. Drago v Pre{ernovi ko~i z `igom potrdi udele`bo vsem, ki v okviru pohoda osvojijo vrh.Organizatorji, ~lani PD @irovnica so veseli prav vsakega pohodni-ka in se vsem zahvaljujejo za udele`bo. Hvala tudi ~lanom GRS postaje Radovljica, ki so poskrbeli za varnost. Kot vsakokrat doslej se nas je tudi letos nabralo okrog sto po-hodnikov. Ob manj{i finan~ni soudele`bi smo bili nagrajeni z majico in z Andra`evim okusnim pasuljem ob povratku.Vsi ljubitelji planin, posebno {e tisti iz vasi pod Stolom, ste prisr~no vabljeni, da se udele`ite pohoda tudi prihodnje leto, ko bomo zabele`ili `e okroglo, 15. obletnico na{ih sre~anj.

za PD @irovnica Boris Madon

Pot spomina 2013

Skupina pohodnikov se je tudi letos ob spominskem dne-vu namesto na Stol podala na Pot spomina. Na obele`ja padlih borcev so polo`ili cvetove in pri`gali sve~ke, na ~elu kolone pa so pogre{ali enega pobudnikov tega po-hoda – Jo`a.

@ivljenje ...Kdor se nam je pridru`il pri enem od prej{njih treh pohodov ve, kaj vse smo izvedeli, spoznali in se nau~ili na poti. Med nami smo namre~ imeli izrednega poznavalca na{ih krajev, dogod-kov, rastlinstva in ̀ ivalstva. Seveda, imeli smo na{ega tov. Jo`eta Kokalja - Mil~eta. Vsak pohod v njegovi dru`bi je minil, kot bi trenil. Ni bilo stvari, ki je ne bi opazil. Opozarjal nas je na to in ono ter nam hkrati pripovedoval zgodbe iz zakladnice svojega bogatega `ivljenja.

Pot ...Tudi letos smo pri~akovali tvoja vpra{anja, ki so se za~enjala: »A mi zna kdo povedat ...? Ne? No, bom pa jaz povedal ... Pa veste, kako je tu s ka~ami? Ste tu zadaj za nami kaj opazili ? Vidite, tam v tistih skalah je svoj ~as gnezdil orel! Pa smo ga s svojo prisotnostjo pre-gnali. Tamle zadaj za tisto veliko bukvijo so kopali rudo za »fabrko«. Saj se {e malo vidi, ~e ve{ kam pogledat! Ja ja, smo lovci skrbeli tudi

za mravlji{~a, ja ja, fant moj dragi! Poglejte, pri tej ro`i se pa uporabi vse. ^e te bolijo noge, upo-rabi tinkturo iz njenih korenine, ~e te boli glava uporabi njene liste za ~aj, cvet pa uporabi za mazi-lo proti revmi. A vohate ~ema`? Samo da ga ne bi zamenjali s {marnica-mi! Ta del gmajne je pa od tega pa tega, temu delu gmajne se re~e tako in tako ... Tukaj me je skoraj zasul plaz, komaj sem jo zvozil. Vidi{, tamle pa so partizani naredili zasilno bivali{~e, ko so se po dvometrskem snegu umikali iz Titove vasi ...

Spomin …^lovek enostavno ne more verjeti, da ima lahko ~isto vsak na-vaden kamen tako zanimivo in na ~ase tudi neverjetno zgodbo, za~injeno s prav{njo mero vedno bolj pogre{ane iskrivosti. Ja, gremo v smer, ko si ne bomo privo{~ili in vzeli ~asa niti za dro-ben, iskriv nasmeh. Jo`e si ga je.

B. J.

Po~itek na @irovni{ki planini

Jo`e Kokalj na Poti spomina junija 2012

Po~itek na vrhu

6

Aktualno

Rekreacijski park Zavr{nica je bil 8. junija uradno odprt. Dolina Zavr{nice je tako postala {e bolj privla~na za doma~e in tuje obiskovalce. Ureditvi parkiri{~a ob jezeru pred dvema letoma in otvoritvi parka bo jeseni sledila {e raz{iritev ceste v dolino.

»Dolina Zavr{nice je biser narave na obmo~ju na{e ob~ine, ki ga `elimo obenem izko-ristiti in za{~ititi. Aktivnosti v dolini potekajo `e dolgo, a neorganizirano, kar je imelo negativen vpliv na okolje. Poleg tega smo `eleli obiskovalcem ponuditi nove vsebine, ki povezujejo {port, rekreacijo in turizem,« je na tiskovni konferenci razlo`il `irovni{ki `upan. Prilo`nost za uresni~itev idej se je ponudila s pridobitvijo evropskih sredstev

na razpisu projekta Slow tourism pred tremi leti. Ureditev parka je vodil Zavod za turi-zem in kulturo @irovnica, z njim pa bo upravljalo dru{tvo TVD Partizan. Samo Mekina: »Ljudje danes potrebujejo spro-stitev v naravi, med mnogimi lepimi kraji v Sloveniji pa je le malo tak{nih, ki so od avtoceste oddaljeni borih 10 minut. S prostorom v Zavrhu je TVD upravljal tudi doslej in zelo smo veseli nove infra-strukture. Upravljanje parka, ki bo odprt od za~etka aprila do konca septembra, predstavlja precej{en zalogaj, zato smo v ta namen zaposlili vzdr`evalca.«Rekreacijski park obsega 2 km dol-go trim stezo speljano ob potoku Zavr{nica, ki je bila tu sicer ̀ e pred dese-tletji, tri manj{a kuri{~a, ki sprejmejo do 20 oseb, opremljena z ̀ arom, klopmi in mizami, dve igri{~i za odbojko na mivki v sen~ni legi, otro{ka igrala in sanitarije. @e obstoje~e nogometno igri{~e bodo v kratkem obnovili, park pa ponuja {e pri-reditveni prostor za 300 do 400 ljudi, primeren tudi za taborjenje. Skupna vrednost ureditve parka je 159

tiso~ evrov, od tega je 85 % evropskega denarja, 10 % je zagotovila ob~ina in 5 % dr`ava. V projektu Slow tourism je sicer sodelovalo 30 projektnih partnerjev iz Slovenije

Otroci, doma~i `upan Leopold Poga~ar in tr`i{ki `upan Borut Sajovic, predse-dnik LAS (Lokalne akcijske skupine)

Rekreacijski park Zavr{nica odprt

Park so otvorili predsednik TVD Partizan Jani Koselj, direktorica ZTK Maja Zupan in `upan Ob~ine @irovnica Leopold Poga~ar, zagnali pa so se najprej otroci …

Na Selu novo otro{ko igri{~ePo novem igri{~u na Bregu, preno-vljenem na Rodinah in mini igri{~u v Vrbi, je bilo 13. junija odprto {e otro{ko igri{~e na Selu s kolesar-skim poligonom. Tako imajo otroci v ob~ini {e eno mo`nost ve~ za zdravo in aktivno pre`ivljanje prostega ~asa.

Prav otroci iz `irovni{kega vrtca so s pomo~jo dveh `upanov, doma~ega in tr`i{kega, otvorili igri{~e in privla~na igra-la takoj preizkusili. S seboj na tobogan so vzeli {e klovna Jaka, ki je s svojim nasto-pom popestril otvoritveno slovesnost. Po-leg tobogana, plezal, zviral in igral, je po-sebnost novega igri{~a kolesarki poligon ali t.i. pump track steza, namenjena mlaj{im in starej{im kolesarjem. K ureditvi steze so s prostovoljnim delom prispevali ~lani KK Zavr{nica, ki so na otvoritvi pokazali na~in vo`nje po stezi in vse uporabnike pozvali k upo{tevanju pravil vo`nje, saj bo le tako lahko zagotovljena varnost kolesarjev.

Ureditev otro{kega igri{~a na Selu je v okviru projekta »Svet inovativnih igral« delno financirana iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj pode`elja (EKSRP), pristop LEADER. Projekt, v kate-rem poleg Ob~ine @irovnica sodeluje {e pet gorenjskih ob~in, vodi BSC, poslovno podporni center Kranj. Tako je bilo za ure-ditev otro{kega igri{~a, njegove okolice in pump track steze v prora~unu ob~ine sku-paj zagotovljenih 41.000 EUR, od tega 12.000 EUR sofinanciranja. V sklopu pro-jekta je na Gorenjskem v treh letih zraslo kar 28 otro{kih igri{~.

Trim steza omogo~a aerobno vadbo s tekom ali hojo kot tudi fitness v naravi.

Gostinski lokal Zavrh ponuja osve`itev v objemu narave.

7

Aktualno

Ekipa prve pomo~i Civilne za{~ite Ob~ine @irovnica na 18. regijskem preverjanju usposobljenosti

Izpostava Uprave Republike Slovenije za za{~ito in re{evanje Kranj in Obmo~no zdru`enje Rde~ega kri`a Tr`i~ sta razpisala 18. regijsko preverjanje usposobljeno-sti ekip prve pomo~i Civilne za{~ite in Rde~ega kri`a v letu 2013. Regijsko preverjanje je bilo organizirano v so-delovanju z Ob~ino Tr`i~ in je bilo izvedeno v soboto, 1. junija 2013, na razli~nih lokacijah v okolici Osnovne {ole Kri`e, v ob~ini Tr`i~.

Ekipe in ostale navzo~e so pozdravili predsednik OZ RK Tr`i~, g. Igor Gr-gura{, direktor ob~inske uprave Ob~ine Tr`i~, g. Drago Zadnikar, pred-stavnik Uprave RS za za{~ito in re{evanje, g. Bo{tjan Tav~ar in vodja Izpostave URSZR Kranj, g. Jernej Hudohmet.Ekipe PP CZ in RK se pripravljajo za nude-nje pomo~i za primer mno`i~nih naravnih in drugih nesre~, kjer zdra-vstvo ne more ve~ zago-toviti vse oskrbe. ^lani

ekip niso zdravstveni delavci, ampak prostovoljci.

V sklopu regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomo~i CZ in RK so se na {tirih realisti~no prikazanih delovnih mestih in na razli~nih predstavitvenih to~kah, predstavile slu`be in enote za za{~ito, re{evanje in pomo~. Na leto{nji razpis se je prijavilo 17 ekip prve pomo~i Civilne za{~ite in Rde~ega kri`a, med katerimi je bila tudi Ekipa PP CZ Ob~ine @irovnica v sestavi: vodja Ale{ Jekovec, Anita Svetina, Florjan Svetina, Grega Arne`, Miha Volk in Helena ^ade`.

Za udele`ence tekmovanja so bile na predstavitvenih to~kah prikazane dejavnosti nekaterih slu`b, ki sodelujejo pri nalogah za{~ite, re{evanja in pomo~i ob naravnih in drugih nesre~ah (predstavitev regijske prikolice CZ za mno`i~ne nesre~e, pred-stavitev policije, aktivnosti vodnikov re{evalnih psov, aktivnosti skavtov, predstavitev predorskega gasilskega vozila, predstavi-tev dela gasilcev, predstavitev dela gorskih re{evalcev Dru{tva gorsko re{evalne slu`be Tr`i~, predstavitev dr`avne enote CZ za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi – NUS in pred-stavitev enotne evropske {tevilke za klic v sili 112 , Izpostava URSZR Kranj – Regijski center za obve{~anje Kranj).Prireditev se je zaklju~ila s podelitvijo priznanj in diplom sodelujo~im ekipam ter podelitvijo pokalov prvim trem ekipam.Zmagala je ekipa OZ RK KRANJ – EKIPA 1, ki bo svoje znanje ponovno pokazala na dr`avnem preverjanju 5. oktobra 2013 v Velenju. Drugo mesto je zasedla ekipa OZ RK KRANJ – EKIPA 3, tretja je bila ekipa PP Ob~ine Gorje – PGD Podhom, vse ostale ekipe pa so zasedle ~etrto mesto. V primeru, ~e bi bila tudi ~etr-ta mesta razporejena po vrstnem redu od 4. do 17. mesta, bi ekipa Ob~ine @irovnica zasedla 6. mesto.

Helena ^ade`

Mala hidroelektrarna Bukovlje pri~ela obratovati31. maja je v dolini Zavr{nice pri~ela obratovati {e tretja mala hidroelektrarna v lasti dru`be Aquawatt @irovnica. Pri elektrarni odprt tudi gostinski lokal.

Dru`ba Aquawatt, ki letos praznuje 20 let delovanja, je z razli~nimi soinvesti-torji doslej zgradila {tiri objekte za pro-izvodnjo elektri~ne energije. MHE Bu-kovlje so s soinvesti-torjem, dru`bo Ma-rel d.o.o. iz Dom`al, pri~eli graditi jeseni leta 2011, po 14-ih letih prizadevanj za pridobitev potrebne

dokumentacije. Dela so bila kon~ana v enem letu in po obdobju poskusnega delovanja je bil maja letos opravljen tehni~ni pre-gled. Mala hidroelektrarna ima mo~ 185 kW in srednjo letno proizvodnjo 1.200 000 kWh. Ob odprtju elektrarne je svoja vrata gostom odprl tudi gostin-ski lokal v nadstropju objekta. V dru`bi Aquawatt so se namre~ odlo~ili, da se podajo {e v vode gostinstva, turizma in rekrea-cije in tako dopolnijo ponudbo v dolini, ki jo obi{~e vedno ve~ sprehajalcev, rekreativcev in drugih obiskovalcev. Kot je dejal Anton Koselj, solastnik dru`be Aquawatt, je njihova `elja, da skupaj z Ob~ino @irovnica, ZTK @irovnica in dru{tvom TVD Parti-zan omogo~ijo ob~anom aktivno sprostitev in ob tem negujejo spo{tljiv odnos do narave.

P. K.

MHE Bukovlje so otvorili direktorica dru`be Aquawatt Mira Koselj, `upan Ob~ine @irovnica Leopold Poga~ar, direktor dru`be Marel Marko Marin in direktor dru`be Ferment Uro{ Bajec.

in Italije s projekti v skupni vrednosti 4 milijone evrov. Otvoritev parka je bila zdru`ena z vsakoletno prireditvijo v or-ganizaciji dru{tva TVD Partizan Dan {porta zabave in rekreacije. Zavr{nica je bila ta dan tudi prizori{~e prvega Triatlona Karavan-ke, pestro dogajanje pa je v dolino privabilo mnoge obiskovalce. Rekreacijski park je po izgradnji parkiri{~a drugi korak k celovi-ti ureditvi doline. Predvidoma v septembru se bo pri~ela {iritev ceste v Zavr{nico, v nadaljevanju pa pristojni razmi{ljajo tudi o omejitvi prometa v dolini – seveda na na~in, ki ne bo oviral upo-rabe rekreacijskega parka.

Najem igri{~ in kuri{~Igri{~a in prostore za pi-knike lahko rezervirate v baru Zavrh oz. na tele-fonskih {tevilkah 040 571 829 in 041 603 156. Do-datne informacije dobite na spletni strani parka http://www.zavrsnica.si.Upravljalec napro{a vse uporabnike, da spo{tujejo red in ~isto~o v parku.

Polona Kus

Aktualno / Delo politi~nih strank

8

Preventivna akcija za voznike osebnih avtomobilov

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ob~ine @irovnica je v sodelovanju z Avto{olo

B&B organiziral preventivno akcijo za vse voznike osebnih avto-mobilov s predavanjem in prakti~nim delom. Akcija je potekala v soboto, 18. maja 2013. Pri~ela se je s pre-davanjem v u~ilnici osnovne {ole in nadaljevala s prakti~nim delom. S pomo~jo predavanja in pojasnil in{truktorja so priso-tni lahko osve`ili znanje iz prometnih predpisov. Zagotovljeni so bili {tirje avtomobili Avto{ole B&B in njihovi in{truktorji. Vsi udele`enci akcije so lahko opravili poskusno vo`njo pod nadzor-stvom in{truktorjev. Poudarek akcije je bil na hitrosti, kro`i{~ih in vklju~evanju na avtocesto. Kljub obve{~anju v raznih medijih, je bila udele`ba skromna.

Helena ^ade`

^istilna akcija v ob~ini @irovnicaV majskih Novicah smo v prispevku ^istilna akcija v ob~ini @irov-nica objavili fotografijo stare plo~evine s pripisom: ^lani VO Selo smo med ~i{~enjem na{e okolice v bli`ini »Vahtnice« naleteli na zalogo stare plo~evine, katere lastnik je dobro poznani va{~an Sela, a te navlake nikakor ne odpelje na ustrezno odlagali{~e.V besedilu je pri{lo do neljube napake, saj plo~evine niso na{li ~lani VO Selo, temve~ ~lani VO Zabreznica. Za napako se ~lanom obeh va{kih odborov opravi~ujemo. V nadaljevanju objavljamo odgovor in pojasnilo, ki ga je na naslov uredni{tva poslal Pavel Be{ter.

Odgovor in pojasniloKer se je vnela mo~na polemika v javnosti, moram to zadevo pojasniti, da ne bo nedol`ni kriv. Za to je dol`an poskrbeti lastnik zemlji{~a!!! Lahko opozori povzro~itelja.Na tem mestu sem imel pred 25. leti skladovnice desk, pokri-te s plo~evino in obte`ene z ostanki `eleznih konstrukcij. Ko sem deske odstranil, so ti ostanki ostali tam, ve~ kot eno tono. Vrbanov~ov Polda je vodil delo pri ~i{~enju Stagn in takrat so `elezne dele odpeljali (neki Toma`) na zbirno mesto in potem prodali na DINOS. Zakaj niso pospravili {e ostalo, ~e jih je motilo.Lastniki zemlji{~a (Rozalija Be{ter in dr.) so mene sodno pregnali z »na{ega polja«. Potem so prodali zemljo nekemu uglednemu ob~anu in jaz nimam nobene pravice posegati na tuje zemlji{~e, ~e gospodar to ne zahteva oziroma dovoli.

Odgovor svetnikoma OO SDS @irovnica Bralci ste lahko v prej{nji {tevilki Novic prebrali komentarje in razmi{ljanja ob~inske svetnice in svetnika SDS, ge. Tatjane Mu-lej in g. Du{ana Konteta. Poleg polovi~nih informacij in vrste neto~nosti pi{eta tudi, kako bi lahko ob ukinitvi na{e ob~ine nova ob~inska stavba postala breme ob~anov, koliko »zavo`enih« pro-jektov in denarja smo zapravili in podobno. Res zanimivo pisa-nje, a brez realne osnove. Mo`na razlaga zanj je morda mnenje ge. Mulej, ki je pred leti v nekem pogovoru dejala, da ob~ine sploh ne potrebujemo. Svetnika »tarnata«, da njune predloge ozna~ujemo kot nasprotovanje in nagajanje. Ob tem naj povem, da niti ne moreta nagajati, kajti volivci so ve~ino glasov zaupali tistim, za katere verjamejo, da bodo uresni~ili svoj program in de-lali v dobro vseh. Odgovorno vam sporo~am, da nekega konkre-tnega in uporabnega predloga svetnika SDS na sejah sveta doslej {e nista dala. Vpra{anj, ki jih preko spleta in pisem (nekaj ur pred sejami OS) po{ilja pora`enka zadnjih `upanskih volitev ga. Ber-narda Resman, niti ne prebereta ali ponovita v taki obliki, da bi jih ve~ina prisotnih na sejah sploh razumela, glede prora~unu pa tako ali tako vedno glasujeta proti ali se vzdr`ita.

Vse, kar sta napisala, da sta predlagala, mi pa nismo sprejeli, te-melji na tem, da je bilo vse, kar je mo`no (sredstva za energetsko sanacijo objektov, sredstva za podro~je kmetijstva, energetska sanacija osnovne {ole), `e vklju~eno v prora~un {e preden sta onadva predlagala in verjetno je to najhuje. Glede parkiri{~a na Rodinah sem ge. Mulej pojasnil, da sem `e govoril z lastnikom zemlji{~a in da ga je pripravljen prodati, a postopki pridobivanja ustreznih soglasij bodo {e nekaj ~asa trajali, denarja v prora~unu pa ne moremo rezervirati kar tako, v naprej.

Pri njuni {pekulacija okoli cen komunalnih storitev ne povesta, da smo subvencije cen res pla~evali iz prora~una, vendar je s 1. januarjem pri~ela veljati nova Uredba o metodologiji za obliko-vanje cen storitev obveznih ob~inskih javnih slu`b varstva okolja, kateri smo dol`ni slediti. Res je, da smo iz prora~una pokrivali izgubo, vendar to ni prav. Ra~une mora pa~ pla~ati povzro~itelj, uporabnik in ne vsi za vse.

Kar se ti~e »zavo`enih projektov« in »zapravljenega denarja« pa spra{ujem: ali so gradnja vodohrana nad Smoku~em, kanalizaci-je na Rodinah, Breznici in v Vrbi, gradnja ve~namenske dvorane, parkiri{~, {portnih igri{~ pri {oli, otro{kih igri{~ na Bregu in Selu, asfaltiranje ob~inskih cest, gradnja in obnova javne razsvetlja-ve, gradnja zbirnega centra in rekreacijskega parka v Zavr{nici, gradnja in sofinanciranje ceste, plo~nika in avtobusnih postaja-li{~, sprejem prostorskega na~rta, gradnja nove ob~inske stavbe, gradnja kanalizacije in obnova ostale infrastrukture v Zabreznici, na Selu, v @irovnici in delu Most in {e in {e ... zavo`eni projekti ?

Glede zapravljanja davkopla~evalskega denarja pa samo po-datek, da smo v obdobju 2007–2013 za potrebe investicij pri-dobili 5.337.000 EUR sofinanciranja, od tega je v letu 2013 na~rtovanih 1.708.000 EUR iz kohezije, kar je v sedmih letih povpre~no 762.000 EUR/leto.

Odgovora niti ne pri~akujem od vaju spo{tovana svetnika, od-govor bodo ~ez pribli`no eno leto dali ob~ani sami, ki bodo pre-sodili in primerjali delo OO SDS @irovnica in delo Neodvisne liste in `upana. Drugih strank v to, na tem mestu, ne bi vklju~eval, lahko pa vam zaupam, da kriti~no, a konstruktivno sodelujejo in podprejo tisto, kar je dobro, za razliko od vaju, ki ne podpreta ni~esar.

Za Neodvisno listo za @irovnico Leopold Poga~ar, `upan

Delo politi~nih strank / Mnenja bralcev

9

Majhne ob~ine – slovenska zgodba o uspehuMajhne ob~ine so ena redkih zgodb o uspehu s katero se lahko v Sloveniji pohvalimo. Leta 1994 je bila na referendumu izglaso-vana tudi ob~ina @irovnica. Za ob~ino je od 3221 volivcev glaso-valo 1397, proti jih je bilo 626. Ob~ani, takrat {e krajevne sku-pnosti, smo se za svojo ob~ino odlo~ili, ker biv{a velika ob~ina za nas ni imela dovolj posluha. Leta 2005 je bilo na pobudo dr. Andreja Bajuka, takratnega finan~nega ministra in predsednika NSi, spremenjeno financira-nje ob~in. Velike mestne ob~ine so dobile manj sredstev, malim ob~inam so se prihodki s strani dr`ave pove~ali in s tem se je omogo~il hitrej{i razvoj pode`elja. Od leta 2006 imamo v Slo-veniji mo`nost tudi sofinanciranja z evropskimi sredstvi. To je omogo~ilo tudi na{i ob~ini, da gradi in obnovi nujno potreb-no infrastrukturo (vodovod, kanalizacijo, razsvetljavo, plo~nik, opti~na omre`ja, …). V Novi Sloveniji smo prepri~ani, da majhne ob~ine pomenijo enakomeren regionalni razvoj Slovenije. Dejansko gre za to, da je ob~ina, lokalna samouprava, blizu ljudem. V kateri koli kraj pogledamo, povsod se dogaja razvoj, povsod so osnovne stvari urejene ali pa so na dobri poti, da {e bodo. Ljudje imajo obi~ajno majhne potrebe. Prednost majhnih ob~in je ta, da so praviloma bolj odzivne za potrebe ljudi in da probleme re{ujejo v skladu z `eljami in sodelovanjem lokalnega prebivalstva.Ob~inske uprave majhnih ob~in imajo povpre~no zaposlene 2,5 osebe na 1.000 prebivalcev, v ve~jih ob~inah pa je povpre~je 2,33. Razlika je 0,17 ob~inskih uradnikov na 1.000 prebivalcev. Teza, da majhne ob~ine zaposlujejo veliko {tevilo uradnikov, ne dr`i. ^e bi nove »zdru`ene« ob~ine imele enako razmerje med zaposlenimi in {tevilom prebivalcev, kot jih imajo zdaj ve~je ob~ine, bi morale odpustiti samo 58 oseb. Prihranek bi bil na nivoju Slovenije zanemarljiv, narejena {koda pa velika.V Avstriji imajo 2.357 ob~in. V povpre~ju imajo ob~ine 3.582 prebivalcev. Ve~ kot pol ob~in (1.466) ima manj kot 2.000 pre-bivalcev, mestna ob~ina Dunaj pa ve~ kot milijon. 187 ob~in ima manj kot 500 prebivalcev. Podobno je v [vici, kjer je povpre~je 3.306 prebivalcev na ob~ino. Po podatkih Eurostata je evropsko povpre~je 4.137 prebivalcev na ob~ino.Prava re{itev ni zmanj{evanje {tevila ob~in, ampak je racionali-zacija dela, ter poenostavitev postopkov oz. manj birokracije. V Novi Sloveniji podpiramo dobro prakso, torej, da majhne ob~ine ostanejo.

Obisk vodstva NSi na GorenjskemV nedeljo, 16. 6., smo se ~lani NSi z Gorenjske udele`ili sre~anja z vodstvom v Radovljici: Milanom Matosom (gospodarski klub), mag. Cvetom Ur{i~em, glavnim tajnikom Robertom Ilcem, po-slancem mag. Matejem Toninom, biv{im obrambnim ministrom Ale{em Hojsom (na{i ob~ini omogo~il brezpla~en prevzem nek-danje karavle, zdaj planinske postojanke Dom pri Zavr{nici) in predsednico Ljudmilo Novak. Predstavili so delo poslanske sku-pine, predlog zakona za prostovoljno ~lanstvo v Kmetijsko goz-darski zbornici, ter zahtevo, da davek na nepremi~nine, ki bo za-menjal nadomestilo za uporabo stavbnih zemlji{~, ostane enak. V NSi nasprotujemo pove~anju tega davka saj bi to pomenilo uni~enje manj{ih slovenskih kmetij in {kodljivo vplivalo na na{e gospodarstvo (ki v tem ~asu potrebuje podporo, ne pa ovire). Dru`enje je bilo zanimivo in prijetno.

Jurij Dol`an, OO NSi @irovnica

Neznosna lahkost obdav~evanja

Pred 18. sejo v maju sem ob~inskim svetnikom in `upanu po-slala predlog, da spremembe Odloka o programu opremljanja stavbnih zemlji{~ za celotno ob~ino umaknejo iz obravnave, ker v {kodo ob~anov ni pripravljen v skladu z zakonom. Odlok ni bil umaknjen, na isti seji je bil sprejet {e v drugi obravnavi (ker ni bilo pripomb) in je 18. 6. za~el veljati.

Z argumentom mo~i je mo`no nastopati tudi tako, sama pa pri-segam na mo~ argumentov. Kar nekaj jih je, ki govorijo v prid prou~itvi pripomb, predvsem tisti, ki so komunalni prispevek ne-zakonito pognali v nebo: 1. Na komunalni prispevek so obe{eni stro{ki, ki niso predmet

KP ali se od{tevajo:- vse, kar je bilo v preteklih 50 in ve~ letih financirano iz

prora~una ob~ine, dr`ave ... - parkiri{~ pred ob~ino, ZD in {olo, … celo prostori za piknike

v RC Zavr{nica, kanal in M^N v PC @irovnica.2. Izra~un ni izdelan za ustrezno obdobje, za celotno ob~ino in

celotno kanalizacijo (posledica je neenakopravnost zavezancev).3. Stro{ki zgrajene kanalizacije so ocenjeni, ~eprav obstajajo de-

janski podatki.4. Za kanalizacijo je kar »pozabljen« slab milijon~ek stro{kov iz

NRP 2013 in 2014.5. Zgrajene stare ceste in vodovodi so ocenjeni kot novi, k temu

pa je pri{teta {e njihova posodobitev ipd.6. Stro{ki se ne delijo na vse uporabnike in drugo.

Tudi popravljeni odlok ne daje podlage in podatkov za izdajo odlo~b zavezancem znotraj OPPN.

Gre za drugi primer mno`i~nega o{kodovanja zavezancev. Prvo je bilo vra~ilo oz. nevra~ilo vlaganj v telefonsko omre`je, v na-sprotju z izidom referenduma in zakonom, saj ob~ina do danes ve~ kot 200.000 EUR ni vrnila ob~anom, vrnjeni zneski pa niso bili sorazmerni vi{ini vlaganj (za enak vlo`ek tudi 5-kratna razlika vra~ila). Ne zana{am se ve~ na to, da bodo `upan, pod`upan, ob~inski svetniki in nadzorni odbor opravili delo, za katero so pla~ani. Zato sem sprejete ob~inske akte poslala v presojo zakonitosti pristojnemu ministrstvu.

Menim tudi, da je bil KP za meteorno kanalizacijo v naseljih od Rodin do Breznice neupravi~eno zara~unan, ker gre za prilagodi-tev dana{njemu standardu gradnje cest. Bilo bi prav, da ob~ina napako popravi in preve~ pla~an KP vrne ob~anom.

Program in odlok je v letu 2011 pripravil zunanji izvajalec za 9.660 EUR (na nivoju Slovenije cca 2 mio EUR). Verjamem, da mu za pla~ilo ni bilo treba to`iti ob~ine. @upan in ob~inski svetniki, ste prepri~ani, da imate pravico graditeljem v ob~ini naprtiti za nekaj tiso~ evrov nepotrebnih stro{kov? Direktorji, ekonomisti, visoki uradniki v OS, koliko sta-rih hi{ ste sami ali v podjetju kupili po ceni za novo, prodajalcu pa primaknili {e denar za generalno obnovo? Gre za pravice in obveznosti sedanjih in bodo~ih ob~anov in podjetij, ki spo{tujejo javni interes, gradijo legalno in se ne izmikajo pla~ilu nujnih da-jatev. Mogo~e pa je prav v tem razlog za va{o aroganco. Zahteva ministrstvu je objavljena na spletni strani zirovnica.com.

Bernarda Resman

10

Mnenja bralcev

Zakaj se podira ob~inska stavba?

V Novicah {t. 2/2013 sem prebral mnenje dveh svetnikov glede prora~una za leti 2013 in 2014. Ne bom ocenje-val vseh to~k, ker imam premalo informacij in tudi pro-gram dolgoro~nega ekonomskega razvoja mi ni dobro poznan. Moram pa se ustaviti pri navedbi »zelo draga ob~inska stavba«. Ta izjava potrebuje dodatno razlago.

Starej{i ob~ani dobro veste, da je bila ob~inska stavba zgrajena v 30. letih prej{njega stoletja. Kak{ni so bili takrat materiali in tehnika gradnje prav tako dobro vemo. V ~asu od leta 1992 do ustanovitve nove ob~ine sem se dosti zadr`eval v ob~inskih prostorih, ki so bili takrat jedro krajevne skupnosti. Ker je streha pu{~ala na dveh koncih, v kuhinjski gredenci pa so zacingljali kozarci, ~e si se sprehodil po prostoru, sem naprosil Honovega Ivana, Ermana, naj mi svetuje, kako sanirati napake. Ivanov od-govor je bil `e takrat: »Ni pomo~i, to je za podret in ponovno pozidat.« Zamenjal je dve »{peri«, nekaj letev in opek in zadeva je bila za~asno re{ena. Z desetimi delegati smo tako sestankovali naprej, hodili na Jesenice in ob~asno brskali po plesnivem arhivu v kleti. Skoraj neizolirana stavba z lesenimi stropniki je bila obso-

jena na kratko `ivljenjsko dobo. Kaj bo{ obnavljal zgoraj, ~e so nosilne osnove slabe.

Osebno sem prav vesel, da bo stavba v celoti obnovljena, si-cer pa naj o takih stvareh odlo~a stroka. Ta gradnja pa ima po mojem mnenju {e drug pomen. @e od nekdaj je v kraju priso-tna tendenca prenosa sredi{~a ob~ine kot tudi fare proti sredini celotnega obmo~ja. Mislim, da ste novi svetniki pri odlo~anju gledali tudi na razvoj in izgled ob~ine v prihodnosti. ^eprav se sklicujemo na lastnino in pravice, je tudi na{ stari »farov`« na Breznici potreben prenove ali obsojen na odstranitev. To je povezano s starim kulturnim domom in bolj{im dostopom do Jan{evega ~ebelnjaka. ^akajo nas tudi stare, na pol podrte hi{e po vaseh. @e sli{im izjave: »Saj ni~ ne more{, to je privatno!« Potem naj se taka podrtija tudi uredi privatno, sicer je treba najti drugo pot. Beseda NE pri tem re{evanju odpade. V prvih letih ob~ine smo `e na~eli to vpra{anje, pa je bil odgovor: »Po~akaj, da padejo cegli s strehe na cesto.« Podrl se je cel »fajermaver« pa spodnji del {e vedno stoji in ogro`a cesto. Kar nekaj dela vas ~aka, vendar koraj`no naprej, saj je sedanji tempo zelo dober.

Franc Legat

VODOVOD.SISTEM

Temper. vode na

viru (v 0C)

Izdatnostvira (ov)

(v l/s)

Mikrobiolo{ke preiskave

USTR. NEUSTR.

pH Elektroprevo-dnost

(v µS/cm)

Raztoplj. trdne snovi

(v mg/l)

Amonij(v mg/l)

MDK=0,50

Nitrat(v mg/l)

MDK=50

Nitrit(v mg/l)

MDK=0,50

Sulfat(v mg/l)

MDK=250

Klorid(v mg/l)

MDK=250

TOC(v mg/l)MDK=4

Trdota(v0N)

AJDNA 5,9 do 6,8 11 - 30 26 1*7,90do

8,05213 - 217 102 <0,02 do 3,1 <0,007 / / /

6 – 8(MEHKA)

ZAVR[NICA 4,8 do 5,8 50 - 110 22 6*8,02do

8,23177 - 180 86 <0,02 do 2,7 <0,007 3,1 <2,5 <0,5

5 – 6(MEHKA)

V zgornji tabeli podajamo pregled vrednosti nekaterih parametrov v pitni vodi in mejne vrednosti (podatki se nana{ajo na meritve iz leta 2012). Vrednotenje mikrobiolo{ke ustreznosti/neustreznosti vzorcev je povzeto po dolo~ilih Pravilnika o pitni vodi.

V letu 2012 je upravljavec javnih vodovodnih sistemov Jeko-in izvajal nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pi-tne vode in njeno skladnostjo s predpisi (dolo~ili Pravil-nika o pitni vodi Ur. l. RS, {t. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) z mese~nim in po potrebi tudi tedenskim odvze-mom vzorcev pitne vode v objektih za oskrbo z vodo, iz primarnega oz. sekundarnega cevovoda in pri kon~nih porabnikih na internem vodovodnem omre`ju.

V letu 2012 je bilo v okviru internega nadzora in dr`avnega monitoringa na obmo~ju ob~ine @irovnica odvzetih 63 vzor-cev za potrebe mikrobiolo{kih preiskav in kemijskih analiz ter opravljenih {e 78 mikrobiolo{kih hitrih testiranj vode in fizikal-no kemijskih meritev, ki slu`ijo kot hiter pokazatelj eventualnih sprememb kvalitete vode.

Ob~anke in ob~ani ob~ine @irovnica se s pitno vodo oskrbujejo iz virov v dolini Zavr{nice in Ajdne. Pitna voda iz obeh sistemov je visoke kvalitete, tako da je do sedaj pred distribucijo v vodovo-dno omre`je ni bilo potrebno »obdelovati s kemijo« oz. drugimi fizikalnimi postopki zagotavljati njene ustreznosti – do porabni-kov prite~e NARAVNA.

V vzorcih, ki so bili neustrezni*, je bila samo v enem primeru izolirana bakterija vrste Escherichia coli, ki jo pri{tevamo med

pokazatelje fekalne kontaminacije vode in {e to v nizki izolativni vrednosti. Glavnina neustreznih vzorcev iz vodovoda Zavr{nica je bila odvzeta ciljano v ~asu mo~nih padavin (oktober, novem-ber 2012), ko je v kratkem ~asu nekajkrat zapadlo ve~ kot 50 l de`ja/m2. Pitna voda iz vodovodnih sistemov Zavr{nica in Ajdna je zdravstveno ustrezna, oskrba z vodo pa sorazmerno varna. S sanitarno-tehni~no ureditvijo dodatnega zajema vode v do-lini Zavr{nice v bodo~e tudi ne bi smelo prihajati do nihanj v koli~inski oskrbi. Prav zaradi dejstva, da se voda pred distribucijo v omre`je ne tretira, je {e ve~jo pozornost potrebno namenjati za{~iti vodnih virov in prepre~evanju morebitnega onesna`evanja le-teh (antropogeno, onesna`evanje zaradi erozije terena v za-ledju virov kot posledice pretirane se~nje ipd.).

Ob~anke in ob~ane ob~ine @irovnica vabimo, da si na spletni strani (www.jeko-in/sektoroskrbezvodo/kvalitetavode) ogledajo tudi vse najnovej{e izvide mikrobiolo{kih preiskav in kemijskih analiz odvzetih vzorcev iz javnih vodovodov za l. 2013, ki jih mese~no dopolnjujemo. Prav tako na omenjeni strani lahko spremljate obvestila o morebitnih omejitvah dobave vode za posamezna naselja.

Roman Toma{ dipl. san. in`., Jeko-in – Sektor oskrbe z vodo

Oskrba s pitno vodo in ustreznost pitne vode v ob~ini @irovnica

11

Eko koti~ek

Kako pravilno prezra~evati stanovanja?Na bivalno ugodje v stavbah vpliva vrsta dejavnikov, med kate-rimi je kakovost zraka med najpomembnej{imi. Pomembni po-kazatelji kakovosti zraka so dele` kisika v njem, ustrezna zra~na vlaga ter koli~ina vonjav in zdravju {kodljivih snovi. Primerno kakovost zraka lahko dose`emo le z ustreznim prezra~enjem, pri ~emer ne smemo pozabiti na dejstvo, da ima prezra~evanje zelo pomemben vpliv na porabo toplote za ogrevanje pozimi in temperaturo bivalnega okolja poleti.

Zamenjava starej{ih lesenih oken s sodobnimi tesnimi okni in pretirano var~evanje pri ogrevanju sta prispevala k zmanj{anju porabe toplote, a v mnogih primerih na ra~un slab{e kvalitete zraka in bivanjskih razmer. Skozi stara netesna okna je namre~ delno potekalo naravno prezra~evanje, ki je pozimi v veliki meri zmanj{alo nevarnost povr{inske kondenzacije in posledi~no po-java plesni. Poslab{anje kvalitete zraka ima za posledico bolj ali manj resne zdravstvene te`ave, ki se lahko poka`ejo {ele po dalj{em obdobju.

Naravno prezra~evanjeV hladnej{i polovici leta je potrebno poleg nekontroliranega vdi-ranja zraka skozi netesna mesta (okna in vrata) zagotoviti zado-stne koli~ine sve`ega zraka tudi z odpiranjem oken. Pravilno in energetsko najbolj u~inkovito je intenzivno zra~enje z odpira-njem oken in vrat na ste`aj, da se ustvari prepih. Priporo~a se odpiranje trikrat na dan za kratek ~as (3–5 minut). Precej bolj energetsko in posledi~no stro{kovno potratno je dolgotrajno zra~enje s priprtimi okni v pol vertikalnem polo`aju (»na kip«).

V toplej{ih mesecih pa si `elimo prostore ohladiti. Pono~i so zu-nanje temperature pri nas relativno nizke, manj kot 20°C, katerih bi se podnevi {e kako razveselili v stanovanjih. Re{itev je dokaj enostavna: zve~er odpremo okna ter notranja vrata v stanovanju, tako da ustvarimo hitro izmenjavo hladnega zraka (3–4 menjave celotnega volumna na uro). Tako bo zunanji zrak pono~i ohladil stanovanje na relativno nizko temperaturo, ki bo podnevi za vsaj 10°C ni`ja od zunanje. Da bi jo obdr`ali, pa moramo zjutraj okna zapreti ter steklene povr{ine ustrezno zasen~iti pred son~nim se-vanjem. Poznamo tri osnovne postavitve sen~il: na zunanji oz. notranji strani stekel in med stekli. Postavitev na zunanji strani je v tem primeru naju~inkovitej{a, saj zaustavi UV sevanje `e pred steklom in s tem prepre~i prehod toplote v notranje prostore. Poleg sen~enja imajo lahko zunanja sen~ila v hladnej{i polovi-ci leta tudi funkcijo toplotne izolacije. Za najmanj u~inkovito se izka`e postavitev sen~il na notranji strani stekel. V kolikor nam je ve~erno-jutranji obhod stanovanja odve~, obstajajo tudi dru-ge re{itve (prezra~evanje z rekuperacijo s »poletnim obvodom«, pasivno hlajenje s pomo~jo zemeljskega prenosnika toplote, ak-tivno hlajenje s klimatskimi napravami…), ki pa predstavljajo do-datne stro{ke vgradnje ter vzdr`evanja sistemov.

Potrebno se je zavedati, da kvaliteta zraka v stanovanjih ni sa-moumevna in je pogojena tudi s stro{ki, vendar mora biti na{e zdravje vedno na prvem mestu. S svetovanjem glede zagotavlja-nja ugodnih bivalnih razmer v stavbah vam je z veseljem pripra-vljen pomagati energetski sektor dru`be Dominvest d.o.o.

Jan Hlade, Marko Ah~in in An`e Urevc

Enostaven sistem naravnega (pasivnega) prezra~evanja stavbe

Ali verjamete,da je lahko takšna tudi notranjost vašega prenosnika?

Če vam računalnik dela počasi, blokira, se greje, je glasen, potem je zagotovo potreben čiščenja prahu ali virusov. Zunanji ventilatorji problem pregrevanja rešijo samo začasno.

Ugodna ponudbaza čiščenje prenosnega računalnika in protivirusni pregled! Samo 45,75€! Odstranjevanje najdenih virusov in drugih škodljivih programov zaračunamo posebej.

Nudimo vam še: čiščenje procesorjev in ventilatorjev, popravila osnovnih plošč, menjavo žarnic v displejih, menjavo diskov, presnemavanje podatkov, čiščenje virusov

Pokličite nas!Pomagali vam bomo.

Sport point, Cesta železarjev 22M: 031 449 350E: matej@sportpoint-jesenice.si

PONUDBAodličen servis z garancijo

dodatna oprema za kolesa in oblačila, kolo za vsakogar; CESTNA, GORSKA, ŽENSKA, OTROŠKA

menjava - NOVO za STARO

Ste pripravljeni? Nova kolekcija koles vas čaka.

Starejši letniki koles do - 30 %

12

Izobra`evanje

Debaterke O[ @irovnicaV tem {olskem letu je bil ponovno zelo dejaven in uspe{en debatni klub na na{i {oli. Sodelovalo je 12 u~enk iz 7., 8. in 9. razredov.

Udele`evali smo se turnirjev po vsej Sloveniji in debatirali na najrazli~nej{e trditve (o zdra-vi prehrani, varovanju alpskih dolin, prepo-vedi posedovanja oro`ja v zasebni lasti …). @e na prvem turnirju so na{e debaterke v zasedbi Lucije ^op, Tja{e Kelbl in Simone Stoilkove med 27 ekipami zasedle drugo mesto, Lucija ^op pa je bila razgla{ena za najbolj{o govorko turnirja.Najbolj pa so bile uspe{ne na zadnjem, dr`avnem debatnem turnirju, saj so Tja{a ^e{ek, Ema Zupan in Lucija ̂ op med 32 eki-pami zmagale in postale dr`avne prvakinje. Tako so uspe{no nasledile lanskoletne zma-govalke iz na{e {ole, sedaj `e gimnazijke, ki debatirajo naprej na srednje{olskih turnirjih: Emo Siko{ek, Emo ^e{ek in Evo Poklukar.

Mentorica debatnega kluba Meta Re{ek

Naj {portnice in {portnikiU~enci in u~enke od 3. do 9. razreda so vse leto pridno nabirali to~ke, ki si jih lah-ko priborijo s tekom (60 m in 300 m), skoki s kolebnico, plezanjem po `rdi in tudi v drugih disciplinah. Najbolj {portni razred bil to {olsko leto med mlaj{imi 5. a in med starej{imi 9. a. Posamezno so bili med mlaj{imi fanti najbolj{i Filip Madon, Vid Po`ek in Ian Lokov{ek, med starej{imi fanti Alja` Bori~, Tom @urga in Marko Kun~i~, med mlaj{imi dekleti Juli-ja Arn{ek Sara, Slamnik in Pia Zalokar ter med starej{imi dekleti Lana Vauhnik, Ana ^op in Vida Leskovar.

Suzana Jenko

Lepo je bilo biti ravnatelj[olsko leto zaklju~ili s podelitvijo priznanj najbolj{im. Ravnatelj s {ole po-spremil zadnjo generacijo.

Prvi so {olsko leto zaklju~ili deveto{olci s predajo klju~a svojim naslednikom (priborili so si ga u~enci 8. b.) in valeto v Dvorani pod Stolom. Nekateri so se morali spopasti {e s popravnimi izpiti, nekateri so prejeli pohvale za prizadevnost in dose`ke na razli~nih tekmovanjih, tisti najbolj{i so bili nagrajeni za devetletno odli~nost. Priznanja in knji`ne nagrade jim je podelil ravnatelj Valentin Sodja, ki so mu deveto{olci posvetili posebno to~ko programa na valeti, saj s tem {olskim letom odhaja v pokoj. »Lepo je bilo biti ravnatelj na {oli, kot je na{a,« je dejal na zadnji {olski dan, ko je priznanja in pohvale podelil {e u~encem od 1. do 8. razreda. Valentin Sodja je {olo vodil okroglih dvajset let. Njegovo uspe{no delo so ~utili u~enci, u~itelji in star{i. V ~asu njegovega ravnateljevanja so bili v sodelovanju z ob~inskimi mo`mi izvedeni {te-vilni gradbeni projekti, njegova skrb pa je bilo poleg dobrih delovnih pogojev tudi spro{~eno delovno okolje. [ola, ki jo zapu{~a, je danes v marsi~em zavidanja vredna v o~eh ravnateljev sosednjih {ol.

Nova knji`ica Pot kulturne dedi{~inePrenovljena knji`ica je tretja, ki jo je o Poti kulturne dedi{~ine izda-la Osnovna {ola @irovnica. Prva je nastala ob otvoritvi Poti kulturne dedi{~ine leta 1980 in druga, pre-novljena izdaja, leta 1996. Izvodi obeh so do danes po{li, zato so se v {oli odlo~ili za izdajo nove, vsebin-sko in oblikovno obogatene izdaje.Knji`ica poleg opisa Poti kulturne dedi{~ine vsebuje kratke opise desetih vasi pod Stolom in njihove znamenito-sti. Posebna poglavja so posve~ena {e

arheolo{kim najdbam, rastlinam v Karavankah in legi ob~ine @irovnica. Avtorji besedil so Milan Sagadin, Nada Praprotnik, Meta ^uk, Vanja Zuljan ter Lidija Skoporec Knafelj in Polona Kus, ki sta gradivo tudi uredili. Nova knji`ica je uvr{~ena v zbirko O[ @irovnica Naj naj naj, v kateri so doslej iz{le {tiri knjige. Pot kulturne dedi{~ine je na voljo v {oli, na sede`u ZTK in v muzejskih hi{ah.

Svetovni dan gibanja – [ola te~e10. maj je svetovni dan gibanja. Za doseganje koristi za zdravje Svetovna zdravstvena organizacija pri odraslih priporo~a vsaj 30 minut zmerne gibal-ne aktivnosti dnevno. Za otroke in mladostnike naj bi telesna aktivnosti tra-jala dnevno vsaj eno uro, intenzivnost bi morala biti zmerna ali celo visoka. Izbira aktivnosti je prepu{~ena vsakemu posamezniku, a la`je bo, ~e jo z veseljem izvaja.

Ravnatej Valentin Sodja z devoto{olci na valeti

Tja{a ^e{ek, Ema Zupan in Lucija ^op

Marko Kun~i~, Lana Vauhnik, Alja` Bori~, Ana ^op, Tom @urga in Vida Leskovar

Predstavitev knji`ice je bila 20. junija pred Alejo velikih rojakov.

13

Izobra`evanje

Tek je nedvomno najbolj raz{irjena re-kreacijska dejavnost. V ob~ini @irovnica imamo veliko {tevilo primernih poti. Zato smo u~itelji skupaj z u~enkami in u~enci predmetne stopnje prav 10. maja `eleli `e drugo leto zapo-red s projektom [ola te~e obele`iti ta dan,

a nas je zaustavilo vreme. Vendar samo do nadomestnega termina. 4. junija smo se v skorajda popolni zasedbi zbrali na prireditvenem prostoru na Breznici in – tekli. Najbolj{i so od {tarta do cilja potrebovali manj kot ~etrt ure. Ampak to ni bilo najbolj pomembno. Bolj ponosni smo na to, da smo skoraj vsi uspeli malo manj kot {tiri ki-lometre premagati s tekalnimi koraki. Tistim, ki so vmes morali upo~asniti ritem, pa ostajata dve mo`nosti – da naslednji~ te~ejo malo po~asneje ali za~nejo s teka{kimi treningi izbolj{evati svojo splo{no pripravljenost. Druga mo`nost nedvomno zahteva ve~ napora, bodo pa zato rezultati bolj{i – na vseh podro~jih.

Ale{ O{ljak

Pal~ek Bral~ek za male bralceV vrtcu smo skozi celo leto na razli~ne na~ine spodbujali bralno pismenost pri otrocih. Projekt smo zaklju~ili s prireditvijo za star{e v Dvorani pod Stolom.Jeseni smo v vseh skupinah uvedli bralni kov~ek z ustreznim izborom leposlov-nih in pou~nih slikanic. Otroci so kov~ek izmeni~no odna{ali domov, s star{i pre-brali knjige in jih nato v skupini predstavili. Tako so si do konca {olskega leta vsi mali bralci prislu`ili simbol »Pal~ka Bral~ka«.Otroci so u`ivali ob ustvarjalno gledali{ki igri Neke zimske no~i, ki so jo zaigrale vzgojiteljice ob novem letu in prav tako z u`itkom poustvarjali pravljice z lutkami, z igrami vlog …

Pol`ki, ^ebelice, Mi{ke, Murni, Metulji in Pikapolonice so redno obiskovali {olsko knji`nico. V skupinah smo posebno pozornost posve~ali govornim aktivnostim in so-delovali tudi z logopedinjo.Projekt smo zaklju~ili ??????? junija s prireditvijo za star{e v dvorani Pod Stolom. Sku-pine so se predstavile s kraj{imi iz{tevankami, deklamacijami in ustvarjalno igro Pod medvedovim de`nikom. Prireditev smo popestrili z razstavo starih ^ebelic in otro{kih izdelkov.

Kaj ti je bilo najbolj v{e~ pri »Pal~ku Bral~ku«?Eva: Najbolj mi je bilo v{e~, ker »Pal~ek Bral~ek » gleda iz kov~ka naju z mamico kako bereva knjige.Nace: Da beremo. Mija Ribnikar: Najbolj v{e~ mi je bila knjiga Kekec.Aleksander: Ker smo brali knjige z mamico, atijem in babico.Tia: Najbolj v{e~ mi je bila knjiga o `ivalih. O zebri so bila sme{na vpra{anja.Matija: Da sem lahko predstavil knjige.Mija: V{e~ so mi bile vse pesmice.Jerneja: V{e~ mi je bila knjiga o `ivalih. Gea: V{e~ mi je bilo, da sem imela doma knjige.Bla`ka: Pravljica od Vidka mi je bila najbolj v{e~, ker je dobil novo sraj~ico.

Anita in Majda

Dr`avno tekmovanje {olskega plesnega festivala

V petek, 31. maja, so se u~enke in u~enci od 7. do 9. razreda iz 30 slo-venskih osnovnih {ol mudili v Dvo-rani pod Stolom, kjer se je odvijalo dr`avno tekmovanje [olskega ple-snega festivala v organizaciji Plesne {ole Bolero in O[ @irovnica.

[olski plesni festival ([PF) poteka v okviru [olskih {portnih tekmovanj Ministrstva za {olstvo in {port, v sodelovanju Zavoda za {port RS Planica in Plesne zveze Slovenije. Tekmovanja, namenjena dru`enju mladih in popularizaciji plesa v Sloveniji, potekajo na {olski, podro~ni in dr`avni ravni.V @irovici je tekmovalo 192 u~enk in u~encev v posameznih plesih (hip hop, pop, latino), 24 plesnih parov v latinskoameri{kih (samba, cha cha, boo-gie, woogie), 24 plesnih parov v standar-dnih plesih (po~asni val~ek, tango, foks-trot) in 14 {olskih plesnih produkcij in se potegovalo za medalje, plakete in pokale, ki jih je letos podeljevala Plesna zveza Slo-venije. Plesalke in plesalci O[ @irovnica so dosegli odli~ne rezultate. Na visoko 6. mesto se je zavihtela Meta Avsenik, ki si je skupaj z Ga{perjem Koligarjem Ger~arjem (7. me-sto), Tja{o Bur{i~ (16. mesto), Sa{o Plejo (50. mesto), Lano Vauhnik (58. mesto) in Taro Mohori~ (118. mesto) priplesa-la sicer nehvale`no, a ve~ kot odli~no 4. mesto med osnovno{olskimi ekipami. [e bolj pa so se u~enke in u~enci od 7. do 9. razreda O[ @irovnica razveselili zlate plakete, ki jo je {olska plesna produkcija dobila za najbolj{o koreografijo.

Andreja Jordan, Plesna {ola Bolero

Pod medvedovim de`nikom

14

Skavti

Grejemo svet `e 20 let Brezni{ki skavti so v lanskem letu bele`ili 20 let svojega delovanja. Obletnico so praznovali 16. junija letos s sveto ma{o in slavnostno prireditvijo na Bre-znici obele`ili. Ob tej prilo`nosti so izdali tudi zbornik Grejemo svet `e 20 let. O delovanju stega smo se pogovarjali z voditelji stega.

Kako se je za~elo?Za~etki delovanja stega Breznica 1 segajo v jesen leta 1992. Ustanovljen je bil na pobu-do {tirih voditeljev, Tatjane ^op, Barbare Kunstelj, Ale{a ^opa in Toneta [pendova, ter takratnega `upnika Jo`eta Kluna. V stegu je bilo sprva 32 otrok in mladih razvr{~enih v ~eto (izvidniki in vodnice) ter v klan (popotniki in popotnice), kasneje smo pridobili tudi najmlaj{o starostno vejo vol~i~ev in volkuljic (krdelo). Na{e {tevilo je v naslednjih letih po~asi nara{~alo, ob 15-letnici nas je bilo `e 86 in to {tevilo ostaja stalnica. V slovenskem merilu smo med ve~jimi stegi, kar nas veseli, saj dana{nji `ivljenjski slog skavtskemu na~inu pre`ivljanja prostega ~asa ni najbolj naklonjen. Morda temu botru-jejo tudi pode`elsko okolje, kajti nedvomno je precej la`je izvajati skavtske dejavnosti nekje, kjer ima{ naravo na dosegu roke.

Kdo je »gonila sila« brezni{kih skavtov? Voditelji, ki tedensko pripravljamo dejavnosti za na{e otroke in mlade ter maldi, ki se sre~anj udele`ujejo. Poleg stegovodkinje Barbare Polda ter stegovodja Simona Gluhar-ja nas je trenutno aktivnih {e 8 voditeljev vej (Tea Logar, Anja Lu`nik, Monika @emlja, Tina [ranc, Tajda Turk [imac, Eva Gluhar, Bla` @emlja in Ale{ Jekovec) ter dva voditelja, ki nam pomagata pri projektih (Mirjam Resman in Florjan Svetina). Ne smemo pa po-zabiti tudi na{ega `upnika g. Marjana Lampreta, ki skrbi za na{o duhovno rast.

V ~em ste najbolj{i?Otroke in mlade pripravljamo na to, da se s svojim delovanjem vklju~ujejo v dru`bo, so v njej aktivni in k temu spodbujajo tudi druge. Skavtska metoda je v svetu priznana kot ena naju~inkovitej{ih neformalnih vzgojnih metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo. Otroci in mladi se tedensko sre~ujejo v majhnih skupinah in prevze-majo odgovornosti, ki ustrezajo njihovi starosti, pripravljenosti. Najmlaj{i preko igre spoznavajo naravo in `ivljenje v njej, izvidniki in vodnice utrjujejo znanje iz razli~nih skavtskih ve{~in, ki so sestavni del pre`ivetja v naravi, najstarej{i, popotniki in popotni-ce, se predvsem posve~ajo razmi{ljanju in raziskovanju, kako lahko pomagajo naravi in ljudem okoli njih. Aktivni smo tudi na taborih. Leto{nje poletje bo prvi~ po letu 2005 ponovno potekal skupni tabor stega, in sicer na Visokem v Poljanski dolini, kjer bomo sklenili praznovanje obletnice. Potovalni tabor najstarej{e skupine je dvakrat potekal tudi v tujini, v Kataloniji in na Irskem.

V ~em ste prepoznavni?V doma~em okolju najbolj po dejavnostih na podro~ju ekologije (papirne in ~istilne akci-

je, ekolo{ka modna revij) ter dobrodelnosti (zbiranje potreb{~in ter denarja za pomo~ ljudem v stiski) in akciji Lu~ miru iz Betle-hema, ki ga skavti vsako leto prinesemo z Dunaja v slovenske domove. Prav z Dunaja sta ga v Slovenijo prinesli `e dve na{i ~lani-ci, Ana Leskovar in Monika @emlja. Va{a `elja za prihodnost?Na{a `elja je, da bi bilo v na{em okolju ve~ podobnih organizacij, dru{tev, sku-pin, kakr{na je na{a, kjer bi mladi lahko dejavno pre`ivljali prosti ~as.

P. K.

Uspehi `irovni{kih glasbenikov

U~enci Glasbene {ole Jesenice so bili tudi v leto{njem {olskem letu uspe{ni na regijskem, dr`avnem in mednaro-dnih tekmovanjih.

Klarinetistka Nadja Kranjc je pod men-torstvom Monike Korbar na regijskem tekmovanju dosegla zlato priznanje in na dr`avnem tekmovanju bronasto plaketo. Violinistki iz razreda Natalije [imnu-novi} Cilen{ek sta se udele`ili medna-rodnega tekmovanja v Trevisu v Italiji. Lucija ^op je tekmovala v D kategoriji in prejela priznanje za udele`bo, Nika Zu-pan pa je v C kategoriji dosegla bronasto priznanje. Vse tri solistke je korepetirala Nada Komneni}.Na mednarodnem tekmovanju Svirel je nastopila komorna skupina v sestavi: Nika Zupan – violina, Lucija ^op – violina in Jaka Dol`an Luke`i~ – klavir. V C katego-riji so pod mentorstvom Natalije [imuno-vi} Cilen{ek dosegli bronasto priznanje. Harmonikar Florjan Kozmus se je udele`il mednarodnega tekmovanja v Beltincih in v kategoriji B zabavna glasba dosegel 1. nagrado in 1. mesto, mentor Jan Ul~nik. Na tekmovanju sta nastopila tudi mlaj{i in starej{i harmonikarski orke-ster pod mentorstvom Diane [imbera in vsak v svoji kategoriji dosegla 2. nagrado.Pianistka Ana ^op je na Koro{kem kla-virskem tekmovanju dosegla srebrno nagrado, mentorica Elizabeta Dem{ar Zupan.

Martina Valant

15

Kultura

^lani me{ane pevske skupine »Dr. France Pre{eren« @irov-nica, so se 8. junija udele`ili IV. mednarodnega tekmova-nja me{anih pevskih zborov »Zlatna lipa Tuhlja«, ki je po-tekalo v kongresnem centru Tuheljskih toplic pod okriljem Hrva{kega zdru`enja zborovodij, KUD Na{a lipa Tuhelj in TD Tuhelj. Poro~a ~lanica skupine Jerneja Stres: »Prijavilo se je 18 me{anih zborov, iz Slovenije le na{a skupina in Me{ani zbor I. gimnazi-je Celje. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah – ljudska pesem in klasi~na zborovska glasba. V kategoriji ljudske pesmi smo za izvedbo {tirih slovenskih ljudskih pesmi osvojili prvo me-sto in zlato diplomo stopnje VI. z najvi{jim {tevilom osvojenih to~k na celotnem tekmovanju (26,92 od mo`nih 30). V kate-goriji klasi~ne zborovske glasbe smo osvojili tretje mesto in zla-to diplomo stopnje IV. z osvojenimi 24,67 to~kami. Umetni{ka vodja skupine, Irena Kosma~, je bila med tremi, ki so prejeli pri-znanje dirigentu za izjemen umetni{ki vtis. Zbore je ocenjeva-la tri~lanska komisija v sestavi: Branko Starc (hrva{ki skladatelj, zborovodja in profesor na umetni{ki akademiji v Splitu), Bojan Pogrmilovi} (hrva{ki dirigent, solo pevec in vokalni pedagog) in Martina Spiritova (~e{ka zborovodkinja, pevka in profesorica na pedago{ki fakulteti v Pragi). Dvorana na obeh na{ih nastopih je bila polna obiskovalcev in seveda zborov, ki so svoje »delo« `e opravili. Navdu{enje smo pevci ob~utili po aplavzu in pohvalah, ki smo jih prejeli po nastopih in ob razglasitvi rezultatov.«

Ob kresi se dan obesiPre{ernovci so po uspe{nem gostovanju na tujem in pred odhodom na po~itnice priredili {e koncert za doma~o publiko z naslovom Ob kresi se dan obesi. Zapeli so 23. junija na dvori{~u ^opove hi{e v @irovnici. V goste so povabili Otro{ko folklorno skupino Breznica in imenitno Matejo Mla~nik kot povezovalko programa. Koncert na prostem je lepo uspel, celo vreme je zdr`alo, le tehni~ni ekipi je nekoliko ponagaja-lo ozvo~enje. Prireditvi so se pridru`ili tudi slikarji Kulturnega dru{tva dr. France Pre{eren, ki so ta dan slikali motive iz okolice in po koncertu odprli razstavo v ^opovi hi{i. Razstava bo na ogled do konca avgusta.

^lani MePS se zahvaljujejo Pre{i Kranj in Integral avtu Jesenice za sponzorski prevoz na Hrva{ko, Mateji Mla~nik za izvirno pove-zovanje koncerta, ZTK @irovnica za brezpla~no uporabo ^opove rojstne hi{e, sosedu za potrpe`ljivost in razumevanje, Antono-ma Justin za pripravo odra, dru{tvu TRIM TIM za brezpla~en

najem klopi, pekarni Resman za pogostitev, Maji Zorec in Igorju ^arniju za izdelavo in obe{anje transparenta in Uro{u Jenkoletu, ki je za vsak slu~aj pripravil dvorano. Pevci se zahvaljujejo tudi {tevilnim obiskovalcem koncerta, ki so jim s svojo prisotnostjo dali polet za snovanje novih na~rtov.

P. K.

Zlato priznanje folklornikomZavod RS za {olstvo in I. osnovna {ola Roga{ka Slatina sta `e 17. leto zapored razpisala revijo ljudskih plesov, pe-smi in obi~ajev z naslovom »Pika poka pod goro«. V raz-pisu smo ~lani Otro{ke folklorne skupine Breznica videli prilo`nost, da se predstavimo novemu ob~instvu si poleg tega ogledamo {e lepe kraje na drugi strani Slovenije.

Udele`enci revije so lahko vokalne, instrumentalne, vokalno--instrumentalne skupine, pevski zbori in folklorne skupine. Ob prijavi smo morali predlo`iti opis skupine in odrske postavitve ter prispevati dva likovna izdelka in nabor rekov za razstvo na temo leto{nje revije »Rde~e ~e{nje rada jem«. [tevilo sodelujo~ih je bilo omejeno in bili smo posebno veseli, ko smo na programu prireditve zagledali tudi ime na{e skupine.Zadnje vaje pred nastopom smo {e izpilili na{o odrsko postavitev »Ta ka{arska fara« in se v petek, 10. maja podali na pot proti Roga{ki Slatini. Da bi dan ~im bolje izkoristili, smo si spotoma ogledali Muzej na prostem v Rogatcu in Steklarno Roga{ka Slati-na. Obisk steklarne nam bo {e dolgo ostal v spominu, saj si prej nismo predstavljali, kako poteka izdelovanje kristalnih kozarcev.Po zanimivem dnevu je seveda pri{lo {e tisto glavno – nastop na 17. reviji Pika poka pod goro. Vaje na odru so bile res hitre, saj je v zaodrju ~akalo veliko skupin. Potem pa pletenje kit, vezanje rutk in obla~enje v na{e kostume. Na samem za~etku je kostum-sko podobo skupine oblikoval dr. Bojan Knific, sedaj njegovo delo nadaljuje in tudi {iva na{a obla~ila Iva Legat. Na{i plesalci in god-ca so kot vedno dali vse od sebe in na nastopu pokazali tisto najbolj{e, kar znajo. Nastop je spremljala tudi komisija v sestavi dr. Inge Breznik in plesne u~iteljice Marte Pelko. Njuna naloga je bila, da ocenita skupine in na podlagi zbranih to~k podelita zlata, srebrna in bronasta priznanja. Rezultate smo prejeli {ele nekaj dni po nastopu. Seveda smo jih nestrpno pri~akovali. Zelo veseli in ponosni smo bili, ko smo izvedeli, da smo si prislu`ili zlato prizna-nje. To nam daje potrditev, da tisto kar delamo, delamo dobro.

Maru{a Stres

Dvojno zlato za pevce iz @irovnice na »Zlatni lipi Tuhlja«

Pre{ernovci in Mateja Mla~nik na koncertu Ob kresi se dan obesi

Brezni{ki folklorniki so na festivalu nastopili s postavitvijo »Ta ka{arska fara«.

16

Kultura / Upokojenci

Poletje v knji`nici

V Knji`nici Matije ^opa smo pripravili {tiri brezpla~ne po~itni{ke delavnice: Ustvarjalno v poletje (1.–4. julij) Poletne slikarije (22.–25. julij)Ustvarjamo z naravnimi materiali (5.–8. avgust) Oblikujmo skupaj (12.–14. avgust) Delavnice so namenjene otrokom, starim vsaj {est let. Prijave zbiramo v knji`nici.

Otroci bodo med po~itnicami v knji`nici re{evali tudi kviz Modrega psa. Namen kviza je na pou~no zabaven na~in otrokom pribli`ati branje in v njih zbuditi `eljo po razisko-vanju. Po vsebini, te`avnosti in interesu je kviz v prvi vrsti namenjen otrokom starim od 7 do 15 let, lahko pa ga

re{ujejo tudi starej{i, saj starostne omejitve ni. Re{ujejo ga lahko od doma na portalu ali v knji`nici na tiskanem obrazcu. Tiska-ne re{itve oddajo v posebno dolo~eno skrinjico v knji`nici ali po{ljejo po elektronski po{ti. Kviz temelji na dolo~eni temi, ki pogojuje izbor literature. Z obi-skom knji`nice spozna njeno delovanje in si izposodi gradivo. Na posebnem mestu v knji`nici, ki je ozna~eno s plakatom, je zbrano gradivo, ki se navezuje na aktualni kviz. Tam lahko obi-skovalci sami poi{~ejo re{itve. Kviz poteka tri mesece in se zaklju~i s posebno prireditvijo, kjer so iz`rebani nagrajenci. S sodelovanjem gorenjskih knji`nic se bo zaklju~na prireditev vsaki~ odvila v drugi knji`nici.

Lepo vabljeni v knji`nico! Katarina Plasin

Piknik upokojencev^lani DU@ smo 21. junija v Zavr{nici organizirali pi-knik, na katerem se je zbralo preko 60 upokojencev.

Namen piknika je bil, da se sre~amo ~lani razli~nih sekcij in se v spro{~enem vzdu{ju pogovorimo o na{ih dejavno-stih in na~rtih, predvsem na podro~ju {porta in rekreacije (pohodni{tvo, kolesarjenje, telovadba, balinanje, smu~anje, sankanje, tenis, namizni tenis, pikado, {ah, streljanje in kegljanje). Analizirali smo tudi udele`bo ~lanov na posa-meznih tekmovanjih, ki so potekala v leto{njem letu pod pokroviteljstvom MZDU Jesenice in PZDU Gorenjske, kjer pa smo sodelovali ~lani vseh DU Gorenjske. Dosegli smo kar ne-kaj dobrih rezultatov v {ahu, namiznem tenisu, smu~arskih tekih, sankanju, pikadu, balinanju in tenisu. Razli~nih tek-movanj se je udele`ilo 93 ~lanov na{ega dru{tva, za kar smo se jim lepo zahvalili. V prihodnje `elimo k sodelovanju na tovrstnih aktivnostih pritegniti {e ve~ ~lanov in ve~ ~asa posvetiti tudi vadbi nekaterih disciplin, kot sta streljanje z zra~no pu{ko in kegljanje z nihajno kroglo.Piknik je ob dobri hrani in pija~i potekal do poznih po-poldanskih ur. V lepem son~nem dnevu smo izvedli tudi tekmovanji v igranju pikada in kegljanju z nihajno kroglo, kar so ~lani sprejeli z velikim navdu{enjem. Raz{li smo se z `eljo, da piknik v prihodnjem letu spet priredimo in se sre~amo v {e ve~jem {tevilu.

Matev` ^ema`ar, sekcija za {port in rekreacijo

Dru`enje u~encev in upokojencev – primer medgeneracijskega sodelovanja

Balinarsko sekcijo Dru{tva upokojencev @irovnica je 23. maja obiskalo 7 u~encev – prostovoljcev Osnov-ne {ole @irovnica v spremstvu mentoric Irene Pirc in Petre Sedminek Malnar.V prijetnem vzdu{ju sta jih ~lana balinarske sekcije dru{tva Franci Zalokar in Slavko Kolman seznanila z osnovami ba-linanja, kar so z veseljem prakti~no preizkusili. Oblikovali so dve ekipi, ki sta se pomerili med seboj. Zmagali so »Superbalinarji« z rezultatom 3 : 1. Obe ekipi sta poka-zali izredno prizadevnost. Da je bil dogodek ustrezno do-

Bralni namig iz knji`nice Matije ^opa

Mortenson, Greg: TRI SKODELICE ^AJA Sanje, 2010Alpinist Greg Mortenson je leta 1993 po ne-uspelem poskusu, da bi osvojil vrh K2, med sestopom zataval v siroma{no pakistansko vasico, ki le`i sredi pogorja Karakorum. Pri-jaznost njenih prebivalcev ga je ganila, zato jim je obljubil, da se bo vrnil in tam zgradil {olo. Razsvetljujo~a biografija Ameri~ana, ki se proti terorizmu bori z izobra`evanjem.

T 04/5801240

Moste 31a4274 @irovnica

17

Upokojenci

kumentiran, je poskrbel Ferdo Kikelj. Po izvedenem tek-movanju smo bili vsi soglasni, da tak{no sre~anje {e kdaj ponovimo.

Predsednik DU @irovnica Zdravko Malnar

Vo{~ili smo

Gospa Ana Medja praznovala ~astitljiv 96. rojstni dan.Ana Medja iz @irov-nice je 19. junija pra-znovala svoj osebni praznik. Dopolnila je 96 let, zato so jo obiskali `upan Leo-pold Poga~ar in predstavnice DU@ ter

ji ~estitali ob visokem jubileju. Gospa Ana v zadnjih le-tih `ivi v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici. [e vedno rada kva~ka in plete ob prijetni dru`bi sostanovalcev, zelo rada pa tudi bere. Slavljenka svoja leta odli~no skriva skozi smeh in dobro voljo. Za njen praznik so gospo pripeljali v doma~i kraj. Njen sin Janez z dru`ino `ivi v @irovnici, h~i Darja pa s svojo dru`ino v Avstraliji. Gospe Ani ob njenem osebnem prazniku {e enkrat ~estitamo in ji `elimo veliko zdravja in veselih dni.

Helena ^ade`

V Zabreznici je 12. marca dopolnil 90 let gospod Jo`ef Lu`nik. Obiskali in vo{~ili sva mu z za-upnico Ivanko Sod-ja. Gospod Jo`e je prijeten sogovornik, povedal je marsikaj zanimivega. Zdrav-je mu {e kar dobro

slu`i, zanj in za ̀ eno, ki je na invalidskem vozi~ku, pa skrb-no in prizadevno skrbijo njuni sinovi.

Na Rodinah je 23. maja dopolnila 90 let gospa Ma-

rija Vengust. Obiskali sva jo z zaupnico Anico Kermc. Razveselila se je najinega vo{~ila in tudi novic, ki smo jih izmenjale v klepetu. Gospa Ana rada bere in gleda televi-zijo, pri hoji pa si pomaga z berglami. V veliko pomo~ ji je h~erka, ve~krat jo obi{~ejo tudi ostali doma~i.

V @irovnici je 31. maja dopolnila 91 let gospa Re-gina Mati~. Gospa Regina je zelo dobrovoljna in pove, da {e vedno rada plete, predvsem za mal~ke. Zanima se za dogajanje v bli`nji okolici in spremlja novice po svetu. Vesela je vsakega obiska, {e posebej svojih najdra`jih. Do-brega po~utja tudi v prihodnje sva ji za`eleli z zaupnico Magdo @emlja.

V Mostah je 22. junija dopolnil 91 let gospod Aloj-zij Anderle. Ob na{em obisku je pripovedal o svojem otro{tvu, o tem, kako si je ustvaril dru`ino in zgodaj iz-gubil `eno. Hodi z berglami, ker je utrpel po{kodbo, a dobre volje in vztrajnosti mu ne zmanjka. »@ivljenje gre naprej«, pravi gospod Lojze. Vo{~ili sva mu z zaupnico Olgo Verbi~.

Na Breznici je 22. junija dopolnila 91 let zdravnica in sestra gospa Vida Rojc. Obiskali sva jo z zaupnico Branko ^ade`. Pogovor z gospo Vido vedno mine vedno prisr~no in pomirjujo~e. [e vedno je vedo`eljna, prebira razli~no literaturo in rada pomaga z nasvetom vsakomur, ki jo obi{~e.

V imenu DU@ se vsem slavljencem in njihovim doma~im zahvaljujem za prijazen sprejem.

Jerca Ti~ar

Kaj moramo vedeti pri hoji v gore in kolesarjenju

Zdrav na~in ̀ ivljenja omogo~a ve~jo kvaliteto ̀ ivlje-nja slehernega ~loveka. Vsakodnevno gibanje in ukvarjanje z rekreativnim {portom pa vpliva tudi na zmanj{evanje rizi~nih faktorjev nastanka kroni~nih bolezni v starej{em `ivljenjskem obdobju.Raziskave ka`ejo, da je med starej{imi ljudmi najve~ zani-manja za hojo, planinstvo in kolesarjenje.Te aktivnost spadajo tudi med organizirane dejavnosti Dru{tva upokojencev @irovnica, zato je dru{tvo 15. maja v Gosti{~u Osvald organiziralo predavanje ge. Eve Poga~ar, dr. med., z naslovom Kaj moramo vedeti, ko nastanejo zdravstvene te`ave pri hoji v gore in kolesarjenju.V uvodu je dr. Eva Poga~ar poudarila, da vsaka {portna aktivnost zahteva ustrezno pripravljenost in izku{enost ter samokriti~nost posameznika glede stopnje zahtevnosti in poznavanja nevarnosti. V okviru organizirane {portne aktivnosti mora vsak udele`enec upo{tevati pravila in dogovore v skupini. Vod-ja planinskega pohoda dolo~i, kako bo skupina hodila, kdo bo hodil prvi, kdo zadnji. Z upo{tevanjem dogovora

18

Upokojenci

se vedemo odgovorno do sebe in drugih. Zaradi razli~ne pripravljenosti pohodnikov je bolje, da tekmujemo sami s seboj kot pa z ostalimi udele`enci.Pomembno je, kako se odpravimo na pot:• bodimo ustrezno oble~eni, po potrebi za{~iteni s ~elado

in {~itniki;• zaradi mo~nej{e svetlobe so dobra za{~itna o~ala v hri-

bih nepogre{ljiva, prav tako je nujna za{~ita ko`e pred soncem;

• v veliko pomo~ so nam pohodne palice; • potrebna je ustrezna koli~ina teko~ine in hrane;• pri sebi moramo imeti vsa zdravila, ki jih jemljemo redno;• pred odhodom vedno preverimo, ~e je baterija mobilne-

ga telefona napolnjena. Za obve{~anje v nujnih primerih se uvaja tudi uporaba M–SOS {tevilke, ki jo npr. nosimo na zapestnici;

• bli`nje moramo obvestiti o predvideni smeri na{ega po-hoda.

Kadar se pri rekreativni aktivnosti pojavi nepri~akovana po{kodba, zlasti pri slabih vremenskih in terenskih pogo-jih, pri preutrujenosti in neobvladovanju tehnike, moramo vedno poskrbeti:• za varnost po{kodovanca in re{evalca,• da ne {kodujemo, najprej premislimo in potem ukrepamo.

Nepredvideno akutno obolenje ali po{kodba je stresno stanje za ponesre~enca in ostale udele`ence. Vnaprej mo-ramo vedeti, koga lahko pokli~emo, kako bomo pomagali in po potrebi tudi improvizirali. Zato je pomembno, da obnavljamo znanje nudenja prve pomo~i in imamo pripra-vljen na~rt za ukrepanje.Kaj moramo imeti v torbici prve pomo~i:• obvezno: za{~itne rokavice, obli`, lepilni trak, sterilna

gaza, povoji, elasti~ni povoj, trikotna ruta in alu folija• priporo~ljivo: opornico za imobilizacijo, masko za izva-

janje umetnega dihanja, {karje in zdravilaOb zaklju~ku prispevka se `elim zahvaliti organizator-ju predavanja za izbrano temo in nastop mladih flavtisk Glasbene {ole Jesenice pod vodstvom prof. Barbare [irc.

O zdravilnih rastlinahKulturna sekcija DU@ je 18. junija v dvorani Gosti{~a Osvald organizirala predavanje o zdravilnih rastlinah. Predavateljica Tja{a Prevodnik, mag. farm. spec., je spregovorila o zdravilnem u~inkovanju rastlin, njihovi uporabi v ljudski in uradni medicini, pravilnem nabiranju in shranjevanju ter pripravkih. Predavanje je bilo dobro obiskano, v uvodnem delu je nastopil kitarist Alja` Bori~.

Jana Zupan

Ajdova torta

Sestavine za 12 kosov

Biskvit:6 jajc18 dag sladkorja12 dag ajdove moke2 `lici rumanastrgana lupina polovice limon

Nadev:1 kisla smetana20 dag orehov1 vanilij sladkor12 dag sladkorja v prahumalo rumasok polovice limone

Preliv:10 dag jedilne ~okolade in 10 dag svinjske masti

Postopek:Penasto ume{amo cela jajca in sladkor, dodamo ostale sestavine za biskvit, vlijemo v nama{~en in pomokan peka~ ter dobre pol ure pe~emo na pribli`no 180°C.Ohlajeno torto prere`emo in nama`emo z nadevom, ki ga pripravimo tako, da dobro zme{amo vse sesta-vine zanj.Za preliv najprej stopimo mast, nato ponev odstavimo in vanjo nadrobimo {e ~okolado. Ko je ta stopljena, s prelivom previdno oblijemo torto.Ob vsak kos torte dodamo po `elji `lico brusnic in `lico stepene smetane.

Dober tek iz kuhinje Valvasorjevega doma vam `eli Tonka.

Sre~anje @irovni~anov in Mo{~anovPo skoraj »enoletnem usklajevanju« va{kih odborov @irovnice in Most smo 14. junija pred ^opovo hi{o na-posled pripravili sre~anje va{~ank in va{~anov obeh vasi. Tradicionalnemu sre~anju @irovni~anov smo se tako pridru`ili tudi Mo{~ani.

Na~rtovana termina v maju nam je odnesla slaba vre-menska napoved. Tudi za 14. junij napoved ni bila najbolj{a, vendar se je `irovni{ki odbornik ^utov Bine odlo~il, da tokrat vre-me bo in na plakatna mesta obesil vabilo. V petek so se @irovni~ani `e dopoldne lo-tili priprave bogra~a in pri-prave prostora za sre~anje. Mo{~ani smo se zaradi de-lovnih obveznosti priklju~ili

nekoliko kasneje in po svojih mo~eh pomagali. Zbralo se je preko 100 va{~ank in va{~anov obeh vasi, ki so u`ivali ob zvokih harmo-nik bratov Kosma~ in se ob~asno tudi zavrteli. Obiskali so nas tudi visoki politiki, ki jih je spretno posnemal Nejc Ravnihar. Klemen Bunderla je odli~no povezoval va{ke igre v metanju podkev, zabija-nju `ebljev in hoji s hoduljami. S svojimi komentarji je izzval nema-lo smeha. Janko Vidic nas je popeljal s konjsko vprego in tako smo na na{e sre~anje opozorili {e druge prebivalce ob~ine @irovnica. Sre~anje je minilo v prijetnem, spro{~enem vzdu{ju in le s kak{nim besednim dvobojem, ker so va{ki pretepi z zabavo in plesom stvar preteklosti. ^lani obeh VO se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspe{nemu sre~anju.

Branko Sitar

19

Vrtnarski koti~ek

Na na{i tr`nici smo letos do~akali tudi prve, a vzpodbudne za~etke »izmenjave semen«. Ob tem sem se spra{evala, kaj imamo sploh {e ponuditi drug drugemu in kaj lahko storimo sami, da ohranimo pri `ivljenju tudi ta del na{e neko~ bogate dedi{~ine. Avtohtone kulturne rastline so prav tako del zapu{~ine prednikov, za razliko od sklednikov, stavbne dedi{~ine in pred 200 leti zapisanih ~utovitih verzov, pa so `iva snov, ki je hranila `e vse ustvarjalce prej na{tetega. Na{e babice so znale, mi pa ne ve~ prav dobro, kako ohraniti, kar mora `iveti naprej. Zato nekaj malega o tem, kar sem se nau~ila v zadnjem ~asu in nas mnoge ~edalje bolj zanima. Da bomo naslednjo po-mlad tudi Ka{arji imeli ponuduti ve~ v zamenjavo.

Nekatere rastline s se-meni razmno`ujemo brez te`av, druge pa se med seboj zelo rade skri`ajo in ohra-njanje ~iste sorte je mo`no le v poseb-nih pogojih, ali pa ga je bolje prepu-stiti strokovnjakom. Kri`anje je odvisno od tega, ali je rastli-na samoopra{na (isti cvet opra{i samega sebe), ali tujepra{na

(cvetovi opra{ijo drug drugega, lahko tudi sosedovi).

Velik kri` je s kri`nicami (zelje, brokoli, cveta~a, koleraba, ohrovt, rukola, redkvice, ... ), ki so dobile ime po cvetu v obliki kri`ca. Ne bo si te`ko zapomniti, da se kri`nice hitro skri`ajo med seboj, ~e cvetijo isto~asno. Profesionalno zato gojijo posamezno vrsto zelenjave izolirano od ostalih, isto~asno vsaj 50 do 100 primerkov zeljnatih glav, ki so presajene v rastlinjakih ali obe{ene z glavo navzdol pre`ivele zimo. [tevil~nost zagotavlja ohranja-nje {iroke palete genov. Po tem jim kri`no zare`ejo glave, da se cvetni listi la`je prebijejo proti soncu. ^e pa doma posadimo uspe{no prezimljeno zelje, isto~asno pa zacveti npr. koleraba, se rado zgodi, da nam naslednje leto iz semena po`enejo rastline, ki ne bodo ne ti~ ne mi{. Zelje, ki ne bo delalo glav, z nekoliko odebeljenim steblom. Zato bolje, da semenimo vsako leto le eno vrsto kri`nice. Prav tako ni pametno pobirati semena od rastlin, ki prehitro uidejo v cvet (brokoli in cveta~a). Gen, ki je spro`il hitro cvetenje, bo v semenu {e oja~an, tako bo pridelek nasle-dnje leto {e prej zacvetel. A kot pravi Cortese – tudi to cvetje je odli~no za pod zob.

Med seboj se skri`ajo tudi kobulj-nice – korenje, peter{ilj, zelena ... Cveto~e kore-nje, ki smo ga uspe{no prezimili, se na njivi lahko skri`a z divjim travni{kim korenjem. Lahko postane grenko, zgubi pravo barvo ali obliko.

Tudi bu~e vseh vrst se rade `enijo. Na njivi dale~ od vrtov gojim ve~ vrst zimskih bu~, poletne cukine pa doma, a ~e bi sosed v kilometrskem pasu imel okrasne bu~e, obstaja velika ver-jetnost, da bi se moje seme skvarilo. Zimske bu~e se mi ob~asno skri`ajo, a plod, ki dobi {e nepoznano obliko in potem ugota-vljam iz katerih dveh sort je nastal, vseeno pojemo, saj zanesljivo nikjer v bli`ini ni okrasnih bu~. Te pa bi kri`ancem dodale kur-kubitine, ki so zdravju {kodljivi in jih prepoznamo po grenkem okusu. Zato vsako bu~o, {e posebej ~e ima bradavice ali neko nenavadno obliko, poskusimo surovo. Vse bu~e so u`itne tudi surove. ^e bi zagrenila, bi {la na kompost, a brez semen. Vsake toliko pa si potem priskrbim ~ista, strokovno vzgojena semena. ^e pa bi na vsak na~in `eleli ohranjati lastno seme, se je treba poslu`iti zvija~e:1. Nau~imo se lo~iti mo{ki in `enski cvet (le ti imajo pod cvetom

`e nakazan plod, iz katerega se `e vidi oblika bu~e).2. Na zdravi rastlini poi{~emo `enski cvet in mo{ki cvet, ki {e

nista odprta, torej ga ~ebele {e niso mogle obiskati. @enski cvet odpremo na konici in ga opra{imo z odtrganim mo{kim cvetom – podrgnemo njegove pra{nike po pesti~u, ali pa to opravimo s ~opi~em.

3. S papirnatim lepilnim trakom zlepimo skupaj konice ̀ enskega cveta, da se ne bo mogel odpreti ~ebelam.

4. Z dobro vidnim trakom ozna~imo pecelj opra{enega cveta.5. Opra{en zalepljen cvet bo kmalu, kot obi~ajno ovenel in

odpadel, ostala bo opra{ena ozna~ena bu~ka, katere seme zanesljivo ne bo skri`ano. Le iz te boste pobirali semena za naslednje leto, ko bo res popolnoma zrela.

Minimalna verjetnost kri`anja obstaja pri so-latnicah (razen endivije in radi~a, ki se o`eni s cikorijo), blitvi, {pina~i, fi`olu, grahu, paradi`niku (kjer se pobi-ra seme iz sredine plodov v vrhuncu sezone obiranja in ga lahko potem pustimo fermentirati v lastnem soku), papriki (ki pa se skri`a s ~ili-jem). Vseeno je priporo~ljivo, da so razli~ne sorte razma-knjene vsaj 1 m.

Dobro posu{eno seme najdlje ohrani kaljivost v neprodu{nih steklenih kozarcih. Bolj kot so semena suha, na ni`ji tem-peraturi so lahko shranjena. Zaprta v kozarce lahko tudi za par dni zamrznemo, {e posebno fi`ol in grah se bosta tako znebila skritih prebivalcev. Semena natan~no ozna~imo, tudi z letnico.

Preko semen se prena{ajo tudi dolo~ene bolezni, zato pobiraj-mo seme samo iz popolnoma zdravih rastlin, nekatera pa lahko pred setvijo tudi razku`imo. Npr. seme paradi`nika za 25 minut potopimo v vodo ki ima 50°C. Kaljivost paprike iz semena pa pove~amo tudi tako, da je seme 2 meseca pred setvijo na tem-peraturi 25°C.

Andrejka ^ufer

Nekaj malega o na{ih najmanj{ih – o semenih

Ko je malar od{el, si je dvome-trski grah vsel lestev zase - stara sorta iz @eleznikov

Vrtna recikla`a - potica iz netreskov, na stari metli

20

Iz preteklosti

DOMOVINSKA ZAVESTVlasta je iz Bohinja doma, v vasi Kamnje rojena, v dru`ini enajstih otrok. O~e Matev` je kmetoval na doma~i zemlji in prilo`nostno delal na `agi. Mama je bila gospodinja in skrbela je za dru`ino.O~e je bil komunist `e v ~asu pred 2. svetovno vojno in velik domoljub. S svojim delom in svojimi na~eli, je bil prepri~ljiv vzor-nik svojim otrokom. Iz tega je h~erka Angelca ~rpala, pridobi-la in tudi obdr`ala svoj nazor, `e v zgodnji mladosti. Osnovno {olo je obiskovala v Bohinjski Bistrici. Med okupacijo leta 1943 je obiskovala te~aj nem{~ine. Nau~ila se je uporabnega jezika nem{~ine in to ji je koristilo na poti v izgnanstvo, na begu do-mov in tudi kot partizanki, pri nenadejanem sre~anju z nem{kimi vojaki, ki so pregledali samo dokumente, ker se je znala z njimi pogovoriti.

Dobro se spominja dogodka, ko se je pri njih oglasil Toma` Go-dec, partizan prvoborec iz Bohinjske Bistrice. Po o~etovi pripo-vedi, je dobro vedela kdo je. Skrit ponos jo je navdajal ob tem. Utrdilo ji je prepri~anje in narodno zavest. @e takrat je trdno sklenila, da se okupatorjem ne bo uklonila, ne delala v njihovo korist. »Ime V l a s t a sem dobila leta 1943 na mladinskem se-stanku v gmajni "Za apnom" zaradi "konspiracije" pri ilegalnem delu z mladino na terenu,« pove Vlasta.

Brat Matev` je bil `e leta 1943 partizan, o~e predvojni komunist in prav gotovo so jih zaradi teh podatkov zgodaj zjutraj 10. fe-bruarja 1944 presenetili nem{ki vojaki, jih zbrali po spisku »hau-sliste« imenovanem in odgnali zdoma. Mame ni bilo doma, ker je zaradi slutnje, da bodo Nemci »izselili« prebivalce in sumljive dru`ine, `e nekaj ~asa `ivela pri svoji h~eri. »Z zbirnega mesta pred gostilno v Bohinjski Bistrici sta me dva nem{ka vojaka, z naperjenimi pu{kami odgnala, da sem pokazala, kje je stanovala sestra Minka in tam smo na{li tudi mamo. Takoj je morala oditi z nami. Mamo je nem{ki vojak porinil na tovornjak tako grdo, da je padla in se podrsala po poledenelem podu tovornjaka do kabine. Skupaj so nas odpeljali v izgnanstvo,« pove Vlasta. Pri tem je zanimivo to, da so Nemci poiskali samo tiste, ki so jih imeli na spisku. Zato sta sestri Minka in Julka ostali doma. To je srd pri Vlasti {e pod`galo. V svoji zavesti je sklenila, da bo ob prvi prilo`nosti pobegnila, da se tujcem ne bo pokorila, da tujcem ne bo slu`ila …

»V gradu Gori~ane so nam pobrali vse dokumente. Meni je uspe-lo, da sem svojo nem{ko osebno izkaznico "kenkarto" in {e nekaj denarja pred tem za{ila pod podlogo pla{~a. Ker je bil pla{~ se{it iz grobih materialov, se to ni ni~ opazilo. Izgovorila sem se, da je nimam, da je verjetno ostala doma,« pove Vlasta. Po nekaj dnevih so jih nalo`ili na vlak, v osebne vagone, na »transport« proti Nürenbergu. Vlasta se je vso pot ukvarjala z mislijo, kako bi pobegnila in ~akala prilo`nost.V Münchnu je vlak obstal na stranskem tiru. Odlo~ila se je za pobeg, po svojem prepri~anju, ni vedela ne kod ne kam. O~e je to verjetno zaslutil in opazil namero. Ko se je spu{~ala po sto-pnicah iz vagona, jo je zgrabil za pla{~ in jo potegnil nazaj na vlak. Strogo jo je posvaril, naj ne posku{a ve~ pobegniti, ker bi se Nemci ma{~evali njim, ki bodo ostali. Razumela je, da ima o~e prav, da bi nastradala dru`ina in opustila je misel na pobeg. O~e ji je dejal, da bo {e lahko posku{ala pobegniti, ko bodo prispeli na dolo~eno mesto, v »logar«, ko bodo razporejeni po skupinah za delo, brez tveganja, da bi svojcem povzro~ila te`ave.

V »logar« so pri{li okoli{ki kmetje po delovno silo. Izbral jo je

neki kmet in od{la je z njim, delat na kmetijo za deklo. S seboj je ponesla tudi kov~ek. Opravljala je vsa hi{na dela in v hlevu, le krave molsti ji ni bilo treba, ker se je gospodinji zlagala, da mol`e ne obvlada. »Vseeno sem bila toliko spo{tovana, da smo skupaj jedli za isto mizo,« pove Vlasta. Doma~i sin je bil na fronti, go-spodar pa vklju~en v va{ko stra`o. V ve`i na steni so visele {tiri pu{ke. Spala je v sobi, kjer je voda v »lavorju« zmrznila pa je ni zeblo. Le`ala je na pernici in bila pokrita s tuhno. Ob ve~erih so se gospodinje dru`ile na vasi in tja so povabile tudi svoje delavce – iz-seljence. Tam je spoznala dekle iz Ihana in fanta z Bohinjske Bele.^eprav so bili na varnem, preskr-bljeni, je venomer tuhtala in tuh-tala, kako bi pobegnila. Po~asi je dozorela ideja, da bodo pobegnili skupaj. Dogovorili so se, da se bodo v nedeljo, ko so bili prosti, odpeljali z vlakom z bli`nje posta-je. Bili so brez prtljage. Dekle je bilo starej{e in je imelo delavsko knji`ico pri sebi, Vlasta je imela osebni dokument in nekaj denar-ja za{itega pod podlogo pla{~a. Zanesla se ja lahko tudi na znanje nem{~ine, ki ji je `e ve~krat prav pri{lo. Kupili so vozne karte in se z rednim vlakom odpeljali do Belja-ka. Niso bili nikomur sumljivi, niti pri pregledih dokumentov na vla-ku. Fant ni imel nobenega doku-menta in ga je Vlasta predstavila kot brata. Vedno so se izgovarjali, da so bili na obisku pri svojcih v tistem »logarju«, ki so ga zapustili in so seveda razmere tam poznali. Vlasta je prispela v Bohinjsko Bi-strico {ele ob 23. uri. Bila je po-zorna, da je ne bi opazili. Izstopila je iz zadnjega vagona zadaj, iz pr-vega vagona spredaj je videla iz-stopati nem{ko patruljo. Tema jo je zakrila … Od doma so obvestili brata Matev`a, ki je bil `e parti-zan. »Od{la sem z njim, do ku-rirske postaje in se tako vklju~ila v partizanske vrste,« pove Vlasta in {e doda: »Takrat se najbr` ni-sem povsem zavedala, zdaj vem in sem prepri~ana, da sem bila mo~no pre`eta z idejo o domo-vinski zavesti, ne da bi se tega do-besedno zavedala.«

Odredili so ji dol`nost »delo z mladino na terenu«. Vsak ve~er je obiskovala mlade po vaseh. Namen sestankov je bil tudi obve{~anje ljudi o vojnih razme-rah po svetu in zbiranje informa-

Z leve: Vlasta, Miran in Zofka po vojni na vrhu Triglava

Skupina, ki je oktobra 1944 ponesla zastavo na Triglav.

Z leve: Tanja in Vlasta, na Alja`evem stolpu plapola slovenska zastava.

21

cij. Poseben poudarek je bil namenjen utrjevanju narodne zavesti in pripadnosti partizanskemu gibanju. »Nikoli nisem no-sila titovke, ker nisem bila v enoti. Imela sem bujne lase, za potrebo v slabem vre-menu pa ruto, za varnost pa {e pi{tolo za pasom. To je bilo najbolj primerno naravi mojega dela in slu`ilo mi je kot krinka pri opravljanju dol`nosti, ker sem po terenu hodila najve~krat sama,« se zdaj spominja Vlasta.

Ko so po radiu spremljali poro~ila o bojih za osvoboditev Beograda, je komandant Mil~e predlagal, da bi na dan osvoboditve skojevci na Triglavu izobesili na{o zastavo. Vlasta je od{la na Koprivnik. Pri Tanji so imeli skrite zastave in iz {tirih manj{ih je do jutra nastala ena velika. »S Tanjo sva bili tako navdu{eni, da sva {ele na javki na Uskovnici opazili, da sva v "kiklah", prav imenovanih hla~nih krilih,« pove Vlasta. Vso pot je mo~no de`evalo. V eni izmed na pol podrtih pastirskih staj na Velem po-lju so preno~ili. Pono~i je zapadlo precej snega, ki jim je {e dodatno ote`il `e tako naporno pot. Vendar jih sneg ni zadr`al, ker je vsaka zadana naloga za partizana pomenila ukaz. Vzpon od Kredarice na vrh Triglava je bil {e bolj naporen. Pot ni bila zavarovana. Sneg, ki je padel na le-deno podlago, je {e bolj ote`eval korake, ledeno mrzel veter jim je jemal sapo, toda bili so mladi, `eleli in hoteli so dose~i svoj cilj in ~astno izvr{iti zadano nalogo. Ne da se opisati prijetnih ob~utkov in pono-sa, ki so ga ob~utili ob prihodu na sam vrh Triglava. Nepozabni vriski so odmevali v dolino … Tam je {e divjala vojna vihra, na Alja`evem stolpu pa je 20. 10. 1944. leta zaplapolala na{a zastava. Takrat je bila {e partizanska, z rde~o peterokrako zvezdo na sredini. V zado{~enje so se po-stavili v vrsto in jo po partizansko, ~astno in zavestno pozdravili. S fotografij je raz-vidno, kako ponosno je Vlasta tedaj nosila titovko. Po vojni se je Vlasta spet povzpela na Triglav s prijatelji, soborci, s sinom Mi-ranom in prijateljico Zofko, kar so tudi s fotografijo ovekove~ili.

Kadar sonce posije, se pojavijo sence. Tako je v na{i preteklosti tudi bilo. Tega ni mo~ zanikati. Zgodovinska dejstva so zgovorna … ^e kdo ho~e ali ne sprejema; dejstvo je neizpodbitno … partizansko gibanje je vgrajeno v temelje samostojne Slovenije.

Za K'PR' napisal Pavel Be{ter

Obnova Titove vasi^lani Krajevnega odbora Zveze borcev Ob~ine @irovnica si prizadevajo za ob-novo Titove vasi pod Smoku{kim vrhom. Z deli bodo pri~eli v leto{njem letu, prenovljen pomnik preteklosti pa naj bi odprli ob spominskem dnevu ob~ine prihodnje leto. Titovo vas so zgradili borci 1. bataljona Kokr{kega odreda. Enajst lesenih barak je slu`ilo kot partizansko tabori{~e od no-vembra 1944 do januarja 1945, ko je bila vas po`gana. Po vojni so na mestu, kjer je stala vas, postavili spominsko obele`je in sedem barak ozna~ili z lesenimi tramovi. V `irovni{kem odboru Zveze borcev so se odlo~ili, da svojevrsten zgodovinski spo-menik, ki je do danes podlegel zobu ~asa, obnovijo. Koordinator obnove, Ciril Dolar - ^iro: »Nove tramove, ki bodo nakazovali barake, bomo postavili na betonske pod-stavke. Ena izmed barak bo imela dve steni in streho, v njej bodo razstavni panoji, ki bodo obiskovalca seznanili z zgodbo Titove vasi.« Na~rte za novo ureditev je narisal arhitekt Klemen Rodman, za vsebinsko predstavitev na panojih in v na~rtovani zlo`enki bodo poskrbeli Natalija [tular, Janu{ [ivic in Tone Konobelj. Skupaj z obnovo bo po-skrbljeno tudi za urejen dostop do vasi in ustrezne oznake. Vrednost del ocenjujejo na 10 000 evrov, ki jih bodo pokrili s sponzorskimi sredstvi in prora~unskimi sredstvi iz naslova vzdr`evanja kulturnih spomenikov.

P. K.

Bili so in velja jih pomnitiNa dan zmage, 9. maja, je nehalo biti srce hrabrega, 96-letnega borca in tovari{a Antona Lakote - Marjana. Bil je borec Kokr{kega odreda, kasneje koman-dant bataljona. 9. maj je Marjan resni~no nosil v srcu. Poleg te`ko pri~akovane svo-bode je namre~ istega dne vodil drzno akcijo, s katero so na Bledu prepre~ili nem{ki vojski, da bi pri{la do transporta v Lescah. V svobodi je odklonil vse ponujene funkcije. Zaposlil se je kot valjar v @elezarni Jesenice in tam zaslu`il pokoj. Bil je ~lan Sokola in kasneje TVD Partizana. Sodeloval je pri mnogih projektih, pa naj je {lo za gradnjo cest in vodovoda, golf igri{~a na Bledu ... Veliko se je posve~al vzgoji mladine, vsa leta je bil tudi aktiven ~lan PGD Zabreznica.

V mesecu aprilu smo se poslovili tudi od na{e ~lanice tov. Mire Zupan in v mesecu maju {e od na{e najstarej{e ~lanice, tov. Julke Rejc. Obe sta bili med vojno aktivistki. Pomagali sta z zbiranjem hrane, obleke in denarja. Partizani bi ne bili tako uspe{ni brez teh sr~nih, predanih in zavzetih aktivistk in aktivistov.

Vsem trem se zahvaljujemo za vse, kar so storili za bolj{o dru`bo. Ponosni smo, da so bili ~lani na{e zveze in se jim hkrati zahvaljujemo za zvestobo v ZB za vrednote NOB.

Slava njihovemu spominu! ZB za vrednote NOB @irovnica

Selo – Sela – Sele 2013Tudi letos smo se Selani udele`ili sre~anja Selo – Sela – Sele, ki je bilo `e 17. po vrsti. Gostitelj, vas Selo pri Ajdovcu v ob~ini @u`emberk, je na prireditve-nem prostoru turisti~ne kmetije VeSela vas na zadnjo soboto v juniju sprejela okoli 900 udele`encev iz 29 vasi. Sre~anja smo se Selani udele`ili v precej zmanj{anem {tevilu, moramo pa se pohvaliti z udele`bo dveh ob~inskih mo`, `upana g. Poga~arja in pod`upana g. Jekovca. Sre~anje je potekalo v prijetnem in veselem razpolo`enju, saj so se v vseh teh letih stkala mnoga poznanstva. Veseli pa bomo, ~e se nam bo prihodnje leto pridru`ilo ve~ mladih, saj va{~ani Selc v Sel{ki dolin obljubljajo bogato predstavitev svoje vasi in {portno tekmovanje.

Dragica Ko{ir, predsednica VO Selo

Titova vas danes

22

[port

Poletni kolesarski namigPoletje je tukaj, sicer letos bele`imo ve~ »ekstremnih« temperaturnih nihanj, a to nas kolesarje ne odvrne, da ne bi zajahali svojih aluminijastih (nekateri karbonskih) biciklov in »odpedalirali« v naravo, da po`enemo kri po telesu, spo~ijemo du{o in aktivno pre`ivimo prosti ~as z vetrom v laseh.

Tokrat vam predlagamo kolesarski izlet skozi dolino Zavr{nice do Svetega Petra nad Begunjami. Pot vodi ve~inoma ob Zavr{nici in prete`no v senci. Makadam-ska cesta proti Zelenici pa ni ravninska in kljub hladnej{i klimi, bo na vzponu vsakomur priteklo po ~elu, pa naj bo {e tako kondicijsko pripravljen. Skrat-ka iz doline Zavr{nice se peljete proti Zelenici, po najbolj strmem odseku, ki je tudi asfaltiran (pred vzponom je de-sno na drevesu lesen znak z napisom: Prva prestava), pridete na razpotje, kjer zavijete desno. Vzpona tu {e ni konec, kar koraj`no naprej. ^e se med potjo malo ustavite in pogledate nazaj, boste u`ivali ob pogledu na Stol in Vrta~o. Ko

pridete na vrh (Jecol, 1085 m) ste osvojili najvi{jo to~ko, sledi samo {e spust do Sv. Petra in naprej v Begunje. Spust je zahteven, poteka po markiranem kolovozu, je strm in na nekaterih odsekih kamnit. Kolovoz nas pripelje do {ir{e makadamske ceste, kjer zavije-

Zavr{nica 2013 15. junija je v dolini Zavr{nice potekalo tekmovanje v gorskem kolesarstvu. Tekma je {tela za slovenski pokal XC MLADI.

105 kolesarjev iz osmih slo-venskih klubov in enega avstrijskega je tekmovalo v sedmih kategorijah. Glede na starost so morali prevo-ziti razli~no {tevilo krogov. Fantje in dekleta stari 16–17 let so imeli na {tartu pred se-boj 6 tehni~no zahtevej{ih in dalj{ih krogov. Najbolj{i je bil Bla` Govekar iz Orbea Geax Mtb Team s ~asom 49:13. Rekreativni tekmovalci so se pomerili v kategoriji Open v {tirih zahtevnej{ih krogih.

Proga, speljana po tokrat suhem terenu, je bila tehni~no zahtevna, vro~ zrak pa je tek-movalcem {e pospe{eval `ejo. Tekma je minila je brez huj{ih po{kodb, kolesarje je ob progi spodbujalo veliko {tevilo obiskovalcev, ki so poleg tekme ob~udovali tudi nove pridobitve v rekreacijskem parku. Prireditev bo zagotovo vsem ostala v lepem spomi-nu. Kolesarski klub KK Zavr{nica se zahvaljuje vsem sponzorjem in prostovoljcem, ki so pomagali pri organizaciji tekme.

Uvrstitve tekmovalcev KK Zavr{nica: 2. mesto: Matej Kerec (do 9 let), 12. mesto: Gal Manojlovi~ (do 9 let), 4. mesto: Sergej Peternel (do 13 let), 6. mesto: Alja` @nidar (do 13 let), 9. mesto: An`e Dolen{ek (do 13 let), 9. mesto: Vid ^ufer (do 17 let), 2. mesto: Grega Pre{eren (Open), 3. mesto: rok Grilc (Open), 12. mesto: Matic Me`ek (Open)

mo in se dr`imo desno. Po pribli`no 500 m prispemo do Sanka{ke ko~e in ni`je do cerkve sv. Petra. Sedaj lahko u`ivamo ob razgledu na De`elo in na Sanka{ki ko~i si lahko privo{~imo okrep~ilo po kon~anem vzponu in deloma tudi spustu. Na Sv. Pe-tru ob pravem vremenu in termiki lahko ob~udujemo pogumne jadralne padalce, ki imajo tu vzleti{~e in letijo na vse konce. Po po~itku se lahko vrnete po makadam-ski cesti nazaj do odcepa, kjer ste pri{li s kolovoza z Jecola, in se spustite v Krpin. Bolj izku{eni gorski kolesarji pa se lahko v Krpin spustite po kolovozu za cerkvico sv. Petra. Ampak pazite na planince in sprehajalce, ta spust je zahteven, tako da previdno in s pametjo. Iz Krpina se po asfaltni cesti spustimo v Begunje, mimo Elana in po Cesarski cesti domov, proti na{im vasem. Do`ina celotne poti je slabih 25 km, vi{inske razlike 630 m, za vo`njo boste potrebovali od 2,5–3 ure. Ne pozabite na ~elado in zadostno koli~ino vode ali izotoni~nega napitka.

Kolesarski pozdrav!KK Zavr{nica

Nina ^uk – kadetska odbojkarska reprezentantka Slovenije

Ali dobiva najbolj{a »ka{arska« odbojka-rica zadnjih let, Nika Blagne, letos dr`avna ~lanska prvakinja z ekipo Branik Maribor in slovenska mladin-ska reprezentantka, svojo naslednico? Nina ^uk, gimnazij-ka iz Zabreznice se je uvrstila v kadetsko ekipo Slovenije za dve veliki tekmovanji leto{njega poletja: EYOF – European

youth olympic festival v Utrechtu na Ni-zozemskem in svetovno prvenstvo za ka-detinje, ki bo v mestu Nakhon Ratchasima na Tajskem.Uvrstitev na SP je sploh prva v kateri koli starostni kategoriji v zgodovini slovenske `enske odbojke. Obetata se fantasti~ni tekmi `e v predtekmovanju, Slovenija : Brazilija in Slovenija : ZDA, s »ka{arsko« udele`bo.Pomemben Ninin korak proti reprezen-tanci je bilo 2. mesto ekipe Mladi Jesenice

Nina ^uk (Mladi Jesenice) in Ivana Tanaskovi} (Vital Ljubljana)

23

[port

na leto{njem kadetskem DP in prav tako 2. mesto na 48. turnirju mestnih mladinskih ekip v Beogradu letos maja, kjer sta Nina ^uk in Pia Bla`i~ (trenerka Tanja Bo`inovi}) zaigrali v ekipi Vital Ljubljana (trenerka Ana Oblak). Finale tega izjemno mo~nega turnirja pred polno dvorano [umice je bilo kljub porazu nepo-zabno do`ivetje (Beograd – Ljubljana 3:0). Samozavest, da lahko uspe{no konkurira{ svetovni odbojkarski velesili, celo na njiho-vem terenu, je zagotovo najkoristnej{a lekcija za prihodnost. Iskrena hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali k uvrstitvi Nine ^uk v reprezentanco Slovenije.

Nenad Pilipovi~

Zaklju~ek lige RIHL – slavili Pink PanthersiPo 46 igralnih dneh, 169 odigranih tekmah in {tevilnih te`avah z vremenom se je 29. 6. zaklju~ilo leto{nje tek-movanje v ligi RIHL, ki je ime nosilo po glavnem pokrovi-telj podjetju ProSports. Na tekmovanju je v dveh kakovo-stnih ligah nastopilo 17 ekip.

Spremenjen tekmovalni sistem je letos po rednem delu le najbolj{im {tirim mo{tvom omogo~al boj za kolajne. Od ekip elitne lige so se med najbolj{e {tiri uvrstile ekipe Blejske Do-brave, Pink Panthersov, KR[ Radovljica ter doma~i Trim Tim. Doma~ini so imeli kar dva svoja predstavnika tudi v prvi ligi, a se ekipama Hudi~ev in Grizlijev `al ni uspelo prebiti med najbolj{e {tiri, je pa to uspelo ekipam Icehawks, Outwet, Black Steelers in Strele z Bele. V polfinalu so imeli {e najla`je delo igralci Blejske Dobrave, ki so v dveh tekmah brez ve~jih te`av ugnali Ose,medtem ko so Trim Timovci ve~ kot namu~ili kasnej{e prvake iz Mo{enj, Pink Pantherse.Zelo izena~eno je bilo na polfinalih tekmah prve lige, kjer so eki-pe odigrale dve sre~anji, napredovala pa je tista, ki je imela bolj{i medsebojni izkupi~ek dveh tekem. Icehawksi so tako odpravili Strele z Bele, Outwet pa je bil uspe{nej{i od Black Steelersov.28. junija so igralci Trim Tima v tekmi za tretje mesto (sre~anje je bilo zaradi poroke vratarja KR[ja Grega Kav~i~a odigrano vna-prej) ugnali Ose (8 : 1) in zadnji dan so bile tako na sporedu obe finalni ter tekma za 3. mesto v prvi ligi. Strele so si prigarale bronasto medaljo, v dvoboju za 1. mesto v prvi ligi sta palice prekri`ali ekipi Icehwaks in Outwet, slavili so Icehawksi. Za konec je sledila poslastica ali »crème de la crème« celotne sezone, veliki finale elitne lige med najve~jima rivaloma v zadnjih treh letih, prvo uvr{~eno Blejsko Dobravo in drugo uvr{~enimi Pink Panthersi. Zmage z 11 : 5 so se veselili Pink Panthersi, ki so

po letu 2011 zopet stopili na najvi{jo stopni~ko ter po`eli velik aplavz okoli 150 gledalcev in zvestih navija~ev. Povsem za konec je sledila {e razglasitev nagrad in priznanj najbolj{im ekipam in posameznikom. V elitni ligi so nagrade prejeli Matej Puk{i~ (Trim Tim) za najbolj{ega vratarja, Miha Bremec (Bl. Dobrava) za najkoristnej{ega igralca ter Miha Brus (Pink Panthers) za najbolj{ega strelca, v prvi ligi pa je {la lo-vorika najbolj{ega strelca v roke Sa{a Rajsarja (Bl. Steelers), najkorsitnej{i igralec sezone je postal Urban Sodja (Icehwaks), nagrado za najbolj{ega vratarja pa je prejel Erazem Rant (Out-wet). Liga RIHL od leta 2010 podeljuje tudi Pokal Du{ana Bajta za Fairplay, ki ga je letos osvojila ekipa Grizlijev.Ob koncu bi se rad zahvalil vsem ekipam, sodnikom (Sa{o Gru{kovnjak, An`e Bergant, Roland Braji~) ter svoji desni roki Bojanu Klav`arju za ves trud, ki so ga vlo`ili v ta zahteven pro-jekt, kakor tudi sponzorjem, ki so omogo~ili izvedbo na {e vi{jem nivoju (Prosports d. o. o. – prodaja hokejske opreme, Pokali Niko [keta, Zavarovalnica Merkur, Klemen Kapus s. p. – Tenis Pub).

Miha Bajt

Inline ekipa @irovnice osvojila naslov dr`avnih prvakov

Igralci ekipe @irovnica so na dr`avnem prvenstvu v kategoriji do 11 let osvo-jili naslov dr`avnih prva-kov. Na prvenstvu, ki je potekalo pod okriljem In-line zveze Slovenije, se je pomerilo 8 slovenskih in ena hrva{ka ekipa. @irovni{ke barve so zastopa-li doma~ini Marcel Kobal, David Baloh kot napadalca in vratar Ga{per Panjtar ter poleg njih {e Rok Poto~ar, Matic Török, Jan [kof, @an Mohor~, Filip Fartek, Ju{ Do-bravec in Jani Podlipnik (HD Jesenice), Luka Vodlan (HK Slavije junior) in Tim Borse

(HDD Bleda). Ekipo je vodil trener HDD Bled Goran Risti~ - Rile ob pomo~i tehni~nega vodje Toma`a Kobala. Redni del tekmovanja se je odvijal enkrat tedensko od 21. aprila do 9. junija po dvokro`nem sistemu. Po izredno izena~enih dvo-bojih je ekipa @irovnice osvojila odli~no 2. mesto in se s tem uvr-stila v kon~nico tekmovanja , ki je potekala 15. junija v Lukovici.V polfinalu sta se po sistemu 1 – 4 in 2 – 3 najprej pomerili ekipi Bleda in Dom`al, kjer je slavil Bled z rezultatom 4 : 0. V drugem polfinalnem obra~unu pa je na{a ekipa {e bolj prepri~ljivo (5 : 0) opravila z ekipo Hobby Stars, ki so jo ve~inoma zastopali igralci HK Olimpije. V odlo~ilni finalni tekmi sta se tako spopadli dve gorenjski ekipi. Po nekaj za~etne treme so na{i mladi igral-ci pokazali odli~no igro in s kon~nim rezultatom 5 : 3 osvojili naslov dr`avnega prvaka, za kar velja pohvaliti prav vse igralce `irovni{ke ekipe.Stro{ke udele`be na prvenstvu so v ve~ji meri krili star{i otrok, prispevali pa so tudi donatorji Ob~ina @irovnica, Lovski dom Stol, Pension Török, Safari company, EMX d.o.o. Lesce in Ma-sterplan d.o.o..

Klavdij Panjtar

Trim Tim v akciji

David Baloh, Ga{per Panjtar in Marcel Kobal

24

[port

Karate s sr~nostjo in znanjemV nedeljo, 12. maja, je v Ra~ah pri Mariboru potekalo ju-bilejno 10. dr`avno prvenstvo v tradicionalnem karateju, ki sta ga uspe{no organizirala lokalni klub TO-TE Ra~e in Slovenska zveza tradicionalnega karateja. Barve Karate kluba Mi-Ki je zastopalo 16 karatek.

Prvenstva se je udele`ilo 150 tekmovalcev iz desetih klubov. Na{i borci so s samurajskim nastopom dokazali, da se z rednimi tre-ningi in vztrajnostjo da dose~i odli~ne rezultate. Osvojili so 6 zlatih, 7 srebrnih in 10 bronastih medalj in pripeljali klub na odli~no drugo mesto, tik za mo~nim doma~im klubom, kar je najbolj{a uvrstitev doslej. Klub deluje na dveh lokacijah, Jesenice in @irovnica, najve~ medalj pa so prinesli domov prav otroci iz na{e ob~ine. ^estitamo vsem!

Dr`avni prvaki: Jure Pavlin, Kata, mal~ki D; Matic Panjtar, Kata, mlaj{i de~ki D; Matija Legat, Kata, starej{i de~ki B; Sara Ravnik, Karin Pazlar, Kata team, starej{e deklice in de~ki B; Karin Pazlar, Jiyu Ippon Kumite, mlaj{e deklice

Drugo mesto:Matej Dra`i~, Kata, mlaj{i de~ki D; Aleksander Jovanovi~, Kata, mlaj{i de~ki B; Tja{ Sedminek, Kihon Ippon Kumite, mlaj{i de~ki D; Aleksander Jovanovi~, Matija Legat, Kata team, starej{e deklice in de~ki B

Tretje mesto:Karin Pazlar, Kata, mlaj{e deklice B; Sara Ravnik, Jiyu Ippon Ku-mite, starej{e deklice B; Matija Legat, Jiyu Ippon Kumite, starej{i de~ki B; Aleksander Jovanovi~, Jiyu Ippon Kumite, mlaj{i de~ki B; Matic Panjtar, Kihon Ippon Kumite, mlaj{i de~ki D

Karateisti so 19. junija zaklju~ili s treningi z opravljenim izpitnim programom za nove pasove. Trenerji so na osnovi ocenjevanja podelili kar 8 rumenih, 7 oran`nih, 1 zelen, 1 moder, 7 rjavih in 2 ~rna pasova. V septembru se bodo vrste karatek spet strnile in pod budnim o~esom skrbnih, strokovnih in sr~nih trenerjev Mirsada Kova~evi~a – Mikija in Luka Bajde nadaljevale to ~udo-vito raziskovanje notranje skladnosti, vitalne `ivljenjske energije in simfonije fizi~nega telesa – neverjetno zlitje miru in notranje ti{ine v nedoumljivo transformacijo pozitivne mo~i in jasnosti videnja. Kot vsako leto tudi leto{njo jesen prisr~no vabijo v svoje vrste nove ~lane – mlaj{e in starej{e. Ve~ na www.karate-miki.si.

M. K., M. L.

V soboto, 8. junija, je bilo na prireditvenem prostoru v Zavrhu, ali kot ga po novem imenujemo Rekreacijskem parku Zavr{nica, spet `ivo in veselo. Lepo vreme in zani-miv program je `e dopoldne privabil skoraj tristo otrok in odraslih, ki so izkoristili vse mo`nosti, ki jih na novo urejeni park ponuja. V okviru vseslovenske akcije Veter v laseh, ki jo TVD izvaja v so-delovanju s [portno unijo Slovenije, so se obiskovalci pomerili v malem nogometu trojk in odbojki trojk na mivki. Za najmlaj{e smo postavili velik napihljiv tobogan in manj{i poligon z ovirami in igrami z `ogo. Vse obiskovalce smo obdarili z majicami, prvih sto otrok tudi z li~nimi zapestnicami in razdelili 260 brezpla~nih malic. Za senco in, ~e bi bilo potrebno, za{~ito pred kak{no plo-ho, smo postavili tri velike {otore. Popoldne se je mno`ica zaba-vala ob `ivi glasbi, dobri kulinari~ni ponudbi, ~lani Dru{tva upo-kojencev pa so pripravili tudi tekmo v kegljanju z nihajno kroglo.Organizacija dogodka je bila letos na visoki ravni. Ker je bilo istega dne napovedano tudi odprtje Rekreacijskega parka in Tri-atlon Karavanke, smo se {e posebej potrudili in na prizori{~u je usklajeno delovalo 12 redarjev in nekaj smoku{kih gasilcev. Kljub precej{njemu prometu ni pri{lo do nobene nezgode, nereda ali slabe volje. Za pomo~ in sodelovanje se zahvaljujem `upanu Ob~ine @irovnica, prostovoljcem TVD Partizana, gasilcem, skav-tom, KK Stol in AS Zabreznica-Selo. [e kdaj, fantje!Nekaj grenkega priokusa pa je pustilo sodelovanje z Zavodom za turizem in kulturo, ki je pripravil triatlon. Zaradi neusklajeno-sti na cesti v Zavrh, je veliko vozil parkiralo od Lovskega doma do jezera, namesto da bi jih redarji po{iljali na veliko urejeno parkiri{~e na Poljanah. Tudi tekmovalci, ki so se vra~ali s triatlo-na, so precej dolgo ~akali na obljubljeno malico in negodova-li pri na{i stojnici. Menim, da bi morali v prihodnje tudi takim

podrobnostim nameniti ve~ pozornosti. Res se je najbolje u~iti na napakah, a je la`je, ~e kdaj komu prisluhne{ in se nau~i{ kaj koristnega `e iz tujih napak. Je ceneje.Da ne bo izpadlo kot samohvala naj dodam, da so na{e delo poleg obiskovalcev prireditve opazili tudi v [portni uniji Slove-nije, ki je `e v sredo, 12. junija, prav v na{em parku organizirala regijski posvet ~lanic (dru{tev) z Gorenjske in osrednje Slovenije. Prisotni so si ogledali naravi prijazno urejen Rekreacijski park, ki ga upravlja na{e dru{tvo. Predsednica ga. Leni Fafangel nas je izpostavila kot zgled uspe{nega prostovoljnega dela in sodelo-vanja z lokalno skupnostjo. Po posvetu je imel Upravni odbor [US tudi sejo v prostorih doma Partizan.

Samo Mekina

PO^ITNICE S PARTIZANOMTVD Partizan med po~itnicami v Rekreacijskem parku Zavr{nica organizira {portne tabore za otroke od 1. do 6. razreda. Program obsega raznovrstne {portne aktivnosti, glav-no vlogo bomo dodelili odbojki in nogometu. Dejavnosti, prila-gojene starosti otrok, bomo izvedli z dodatno skrbjo za varnost.

Termini: 1.7.–5.7., 15.7.– 19.7., 26. 8.–30. 8. Cena teden-skega paketa: 70 EUR, poravna se prvi dan tabora.

Otroci potrebujejo ustrezno {portno opremo, vsak dan bodo dobili malico in kosilo, pija~a bo zagotovljena ves ~as. V slabem vremenu, bomo program izvedli v na{i {portni dvorani.

Prijave sprejemamo na zmigajmose�gmail.com teden dni pred pri~etkom, ve~ informacij: 031 482 234 ([pela).

Dan {porta, rekreacije in zabave 2013

25

[port

8. junija je v organizaciji ZTK @irovnica prvikrat potekal Triatlon Karavanke. Udele`ilo se ga je 136 tekmovalcev, ki so se pomerili v veslanju, kolesarjenju in teku. Prire-ditev so podprle tri ob~ine, pri pripravi je sodelovalo 15 razli~nih dru{tev. Za~elo se je zjutraj v blejski Zaki, kjer so se prvi ogreli vesla~i. 22 jih je nastopilo posami~no in 33 jih je po preveslanih 5 km predalo {tafeto kolesarjem. Ti so prevozili 14 km z Bleda skozi Gorje v Zavr{nico, na {tart zadnje etape, od koder so se teka~i po Rudni zagnali na Valvasor. S cilja se je dogajanje preselilo na prireditveni prostor v Zavr{nici, kjer je bil prav ta dan odprt re-kreacijski park. Utrujeni, a ve~inoma zadovoljni po premaganem naporu, so si tudi triatlonci privo{~ili po~itek v parku in okrep~ilo na stojnici med ~akanjem na razglasitev rezultatov. Kot je povedala direktorica ZTK Maja Zupan, skupaj z Ivanom Arn{kom in Klemenom Dolencem gonilna sila triatlona, je bil poudarek prireditve na dru`enju in do`ivljanju lepot ob~in, kjer je tekla trasa, in izrazila zadovoljstvo, da so vse tri ob~ine, @irov-nica, Bled in Gorje, za pripravo uspe{no zdru`ile svoje mo~i. K sodelovanju je brez pomi{ljanja pristopilo 15 razli~nih dru{tev, ki so skrbela za nemoten potek triatlona na vseh lokacijah. Med tekmovalci je bilo veliko doma~inov, nekaj Avstrijcev in celo [panec. Sode~ po njihovih odzivih je prireditev uspela, brez spodrsljajev pa pri tako velikem zalogaju verjetno nikoli ne gre. Sli{ati je bilo, da bo prihodnje leto Blejsko jezero premajhno za vse, ki bodo `eleli sodelovati na 2. triatlonu Karavanke.

Ivan Andres Arn{ek, pobudnik tri-atlona (v dru`bi Maje Zupan)»O triatlonu smo razmi{ljali `e nekaj let in v ZTK naleteli na posluh za izved-bo. Ideja je vsekakor padla na plodna tla, upam da jo bomo uspe{no zalivali, da bo triatlon postal tradicionalen. V Sloveniji so podobni triatloni {e trije, velenjski, bohinjski in celjski. Na{a tra-sa je srednje zahtevna, primerna za rekreativce, ki jih je danes tu veliko.

Vesel sem tudi sodelovanja vseh teh dru{tev, celo iz Bohinja so prisko~ili na pomo~. Mislim, da je opravljeno veliko delo, ki ga bomo vsekakor nadaljevali.«

Ekipa USA – Alenka Koro{ec - Jan, Ur{a Arn{ek, Sa{a Robi~»Za sodelovanje smo se odlo~ile iz heca, potem je pri{la realnost . Pripravljale smo se tri tedne. Zahtevnost proge je ravno prava za re-kreativce na{ega kova. ^e ima{ voljo in malo potreni-ra{, se vse da. Prihodnje leto se triatlona seveda zopet udele`imo.«

Ekipa Medium – @iga Blatnik, Primo` Ravnihar in Nejc Ravnihar (na sliki)»Triatlona smo se udele`ili zaradi lokalne pripadnosti in {portne usmeritve na{ega podjetja. Rezultat ni bil tako pomemben kot na{ u`itek sodelovati. Proga je bila enkratna in organizacija na

vrhuncu rekreativnih prireditev. Prihodnje leto pridemo z dvema ekipama.«

Ekipa Rambo – Uro{ Mirjani~, Nejc Justin in Luka [turm (na sliki)»Ko smo videli razpis, je odlo~itev takoj padla. Smo rekreativci, radi te~emo, kolesarimo, pa doma~a prireditev je – to je potreb-no podpreti. Organizacija je bila dobra, tudi zdajle, na koncu, je razpolo`enje prijetno. Proga je bila razgibana, zanimiva, bilo je kar vro~e. Drugo leto pridemo spet.«

Rezultati:Mo{ki posamezno: 1. Jure Kukovi~ (1:29:15)2. Ale{ Udovi~ (1:29:15)3. Jure ^eba{ek (1:31:30)

@enske posamezno: 1. Ne`a Osovnikar (1:55:06)2. Mateja Vertelj (2:01:41)

Trojke: 1. CCN Green Extreme Sport

(1:17:51)2. PGD Smoku~ (1:19:55)3. Last minute varjanta

(1:23:32)Polona Kus,

foto Triatlon Mario Šolar

Prvi Triatlon Karavanke uspel

Prvouvr{~eni med posame-zniki Jure Kukovi~ in drugi Ale{ Udovi~. O zmagovalcu je odlo~il fotofini{.

Kri`anka

26

PIERCE in EVERT: nekdanji ameri{ki tenisa~ici, FARS: iranska provinca, ATKINSON: brit. komik, ROJKO: na{ skladatelj, RUR: ^apkova drama

SESTAVIL:BOŠTJANOVSENEK

BESEDNAUGANKA,PREME-TANKA

DOKTORSKI NASLOV DOBA LINDSEY

VONNBEZGOV

LES

IZDELO-VALECVRVI,

VRVAR

IR. PEVKA,ZMAGO-VALKA

EVROSONGALETA 1970

SLABUČENEC,CVEKAR

AFRIŠKA VOLOVSKA ANTILOPA

ZIMSKO-ŠPORTNO

LETOVIŠČEV ŠVICI

(SV.POKAL)

SKANDI-NAVSKINAROD

LUKA V SEVERNEM

IZRAELU

PENTLJAPRI

PLETENJU

GREGGTOLAND

JUREZDOVC

KELIH SKRISTUSO-VO KRVJO

PREBIVALECKAPELE

SL. SKLA-DATELJ(UROŠ)ZBIRKA

STVAR,PREDMET

ROBERTALTMAN

HRKAJOČEOGLAŠANJE

TURISTIČNAOBALA V ŠPANSKI

ANDALUZIJI

SEDMAGRŠKAČRKA

ODSEKAN, ODLOMLJENPODOLGOVAT KOS

LESA, IVER

ROKOVSKIPEVEC ALI

GLASBENIKORGAN

VIDA

TANOS,POLET

TRENJE,FRIKCIJA

NEKD. AM.TENISAČICA

(MARY)ČAPKOVADRAMA

PLOČNIK

MOŠKIŠPORTNI

PLAŠČTOKIJSKOLETALIŠČE

DEL ROČAJAPRI MEČU,

KI ŠČITIROKO

SL. IGRALKAFURLAN

BRITANSKIKOMIK

(ROWAN)

JUDOVSKIKRALJ

SINJSKAVITEŠKA

IGRA

ZUNANJA,TRŠA

PLASTKRUHA

REKA SKOZIBERN

KRITINAIZ CEMENTAIN AZBESTA

STARSLOVAN

ESTONEC

MITOLOŠKO BIVALIŠČE

UMRLIH

12. IN 6.ČRKA

ABECEDE

NAŠAOPERNAPEVKA

BRATUŽ-KACJAN

NEKDANJAAMERIŠKA

TENISAČICA(CHRIS)KANON

KRAJANCELJA

ANGLOAM.POVRŠIN-SKA MERA

RAČUNSTVO

KARTOTEČ-NI LISTIČ

EKSOTIČNAŽIVAL ALIRASTLINA

NOVICEŠPANSKI

TENORISTCARRERAS

AMERIŠKIPEVECREED

DRŽAVNABLAGAJNA

NALEPKAIRANSKA

PROVINCA ZGL. MESTOM

ŠIRAZ

EDOVERDONIK

IGRA NASREČO

TERENSKO VOZILO,

DŽIP

SL. IGRALECTREFALT

(“VESNA”)KITAJSKI

FILOZOF (ZI)

GLAVNIŠTEVNIK

LOJZELEBIČ

ARISTO-TELES

(KRAJŠE)

ORANŽADALANENOPREDIVO

MARKTWAIN

MAČJADLAKA

NIKOLAJERDMAN

ČEBELIPODOBNAŽUŽELKAANTONIOVIVALDI

ŽEPNA DRŽAVICA

NA APENIN-SKEM

POLOTOKU

GOVORNIK

STARO-GRŠKI

UČENJAK

LJUBLJAN-SKI ŠPORTNI

PARK

Nagrade prispeva bar Zavrh1. nagrada: Pogostitev v baru Zavrh v vrednosti 15 evrov2. nagrada: Pogostitev v baru Zavrh v vrednosti 15 evrov3. nagrada: Pogostitev v baru Zavrh v vrednosti 15 evrov

NAGRADNA KRI@ANKA

Geslo kri`anke po{ljite do 30. avgusta 2013 na naslov Novice ob~ine @irovnica, @irovnica 60c, 4274 @irovnica.

Geslo prej{nje kri`anke: Razgibajmo se pod StolomNagrade prejmejo: • Anton Koselj, Vrba 25• Nata{a Fin`gar, Moste 66• Metka Rebol, Rodine 26Nagrade prejmete v Valvasorjevem domu.

KOVINSKE KONSTRUKCIJE NADSTREŠKI OGRAJEIzdelamo vam notranje in zunanje ograje iz nerjave~ega jekla.

notranje ograje

nadstre�ek

S svojim znanjem in izku�njami sprojektiramo in izdelamo �e tako zahtevno konstrukcijo iz razli~nih kovinskih profilov.

Vojo Jovi~i~ s.p.

Cesta železarjev 84270 JESENICE

T: 04 583 57 45F: 04 583 57 49

M: 041 637 612

info�kov.siwww.kov.si

balkonske ograje

ograjenotranje ograjekonstrukcije

Knjigo si oblikujte sami. Pri nas dobite ustrezen brezplačen program in z lahkoto boste naredili izdelek, kakršnega ste si zamislili.

Želite shraniti utrinke s potovanja, počitnic, ohraniti spomin na prvi nasmeh, korak, poroko, okroglo obletnico … ?

www.medium.si

Cene že od:20 eur za format 15x21 cm

29 eur za format 21x28 cm

39 eur za format 30x30 cm

78 eur za format 42x30 cmod 28 pa do 120 strani.

Izdelava foto knjigVi oblikujete – mi tiskamo

ali mi oblikujemo in tiskamo

po vaših željah.

Počitnice 2012

04 / 580 50 20 • medium@medium.si

NOVO!

Imate v kratkem obletnico, rojstni dan, poro~no slavje, predstavitev v podjetju in bi radi pripravili odli~no pogostitev?

Restavracija “Ejga” vam z veseljem prisko~i na pomo~. Za vas organiziramo in pripravimo pogostitev na va{i željeni lokaciji.

OKULISTI^NA AMBULANTA

JESENICE • LESCE

LESCE:tel: 04 531 89 34@elezni{ka postaja 7

JESENICE:tel: 04 586 24 16C. Mar{ala Tita 50

SON^NA O^ALAZ DIOPTRIJO!

NOVI PEUGEOT 208

www.peugeot.si

Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 3,8–5,9 l/100 km. Izpuh CO2: 98 –135 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si.

PEUGEOT 2008NOVI CROSSOVER

Gore se znižajo, ceste razširijo, vsak ovinek je užitek: z novim peugeotom 2008 je pogled na svet popolnoma drugačen! Sodoben in domišljen kompakten enoprostorec čaka, da ga pobliže spoznate. Že pri pooblaščenem prodajalcu. Pokličite za preizkusno vožnjo!

AVTO PARTNER d.o.o., Cesta železarjev 27, 4270 Jesenice, tel. 04 583 66 60

AVTO PARTNER.indd 1 5/29/13 2:59 PM