Javni razpis

1

NOVICE OB^INE @IROVNICA

www.zirovnica.si

NOVEMBER 2011Leto VI

PRED NAMI BOLJ PESTRA POMLAD KOT JESEN POLO@EN TEMELJNI KAMEN V POSLOVNI CONI VELIKA UHARICA V ZAVR[NICI JESENSKI IN OB^INSKI KROS

[TEVILKA 5

3

Popolnoma NOVO na Slovenskem trgu

Immuno»NO^« MEDzAMERI[KIMSLAMNIKOM

Med in ameri{ki slamnik – kombinacija, ki ne le laj{a simptome ampak tudi odpravlja vzroke prehlada ali gripe

Prihajazimskoobdobje,sezonaprehladaingripe.znamenompove~anjadodanevrednostina{emumeduvamvleto{njisezonipredstavljamotudinovproduktinsicermedvkateregajeprime{ankoncentriranizvle~ekizameri{kegaslamnika.Prednostmeduzdodatkomameri{kegaslamnika jev tem,danjunakombinacijablagodejnovplivanaodpravljanje(u~inekmedu)inzdravljenje(u~inekameri{kegaslamnika)simptomovprehladaaligripe.Splo{noznanoje,damedzaradisvojihblagodejnihlastnostipomagabla`itika{elj,delujepomirjujo~enavnetogrloterimaantioksidativneinantibakterijskelastnosti.Nadrugistranipaameri{kislamnikkrepiodpornostorganizma,karpomagakhitrej{emokrevanju.

Uporaba:odrasli2kratdnevno1~ajno`li~ko,otroci½~ajne`li~ke.Enaterapijatraja7dni.

Nekaj o [krlatnem Ameri{kem slamniku:[krlatniameri{kislamnik(EchinaceapurpureaMoench)alipogovornoameri{kislamnikjezelnatatrajnicainspadavrodEchinaceaindru`inoko{arnic.RodEchinaceaizhajaizgr{kebesedeechinos(εχινοξ),karpomenije`,oziromamorskije`ekinsenana{anaosrednjidelcveta,kiimabodi~astizgled.Uporabarastlineimadokajdolgozgodovino,sajsojouporabljala{tevilnaplemenasevernoameri{kihIndijancevzazdravljenjevsehvrstran,zarazli~navnetja,pripikihinsektovinka~jihugrizih,prika{lju,prehladu,zobobolih,trebu{nihkr~ihincelogonoreji.Danessodijopripravkiizameri{kegaslamnikamednajboljeprodajanaincenjenarastlinskazdravilatakovEvropikotvzDA.Uporabljajosepredvsemzakrepitevimunskegasistema.Ameri{kislamnikjetudiedinazdravilnarastlinskavrsta,kiimasklini~nimi{tudijamidokazanoimunostimulativnodelovanje,karjetudileta2008potrdilaEvropskaAgencijazazdravila.zaradipozitivnegamnenjaEvropskeAgencijezazdravila,seedinopripravkiiz{krlatnegaameri{kegaslamnikaprinaslahkoregistrirajokotzdravila,kideklarirajo,dakrepijoimunskisistem.

Besedilo:DrBorutGosar,Medikoeld.o.o.

AndrejaKandolfspecialistkazavarnohrano,^zSJSS^

^ebelarstvoBo{tjaninAntonNO^,Bo{tjanNo~s.p.Selo42,Žirovnica,gsm: 031 877 270

www.cebelarstvo-noc.si

Vabimo vas na prednovoletna srečanja

info: 041 762 636 www.lake-house-bled.com

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Relief_90x87_0211_TISK.pdf 2/15/11 4:32:59 PM

Javni razpis

3

V septembrskem uvodniku Novic ste izrazili nezado-voljstvo nad u~inkovitostjo dr`ave, saj je vrsta investicij na~rtovanih za leto{njo jesen obti~ala zaradi zastojev na dr`avni ravni. Kako pomembnej{im projektom ka`e danes?

Najprej naj omenim investicijo, ki je stekla v skladu s termin-skim na~rtom, to je gradnja zbirnega centra v Poslovni coni @irovnica. Dela, ki so se `e pri~ela, bodo kon~ana predvidoma v aprilu prihodnje leto. Vrednost investicije je 250 000 EUR, od tega smo 160 000 EUR pridobili na podlagi Zakona o financi-ranju ob~in.

Najbolj aktualna med investicijami je `e mnogokrat omenjena gradnja kanalizacijskega sistema v ob~ini. V zvezi s tem sva z radovlji{kim `upanom pred kratkim izposlovala sestanek z direktorjem Direktorata za evropske zadeve in investicije Bo-janom Dejakom na Ministrstvu za okolje in prostor. Na sestan-ku je tekla zelo burna razprava ravno zaradi nerazumno dolgih postopkov ministrstva in neusklajenih mnenj, ki jih dobivamo z enega naslova. Zgodilo se je namre~, da tisto, kar so zahteva-li, da v vlogi popravimo `e davnega leta 2009, zdaj `elijo, da umestimo nazaj. No, s kolegom ̀ upanom sva dobila zagotovilo, da bo na{a vloga, dopolnjena na podlagi njihovega zadnjega usklajenega zahtevka, obravnavana {e v novembru. Investicija se bo seveda pri~ela v letu 2012, dela pa bodo potekala dve leti in pol do tri leta. Govorimo namre~ o velikem posegu: gradnji povezovalnega kanala Vrba–Poslovna cona @irovnica, gradnji kanalizacije v Zabreznici, na Selu, v @irovnici in spodnjem delu Most ter vzporedni obnovi vodovoda, gradnji javne razsvetljave in preplastitvi cest.

Korak naprej je narejen glede gradnje ve~namenskega objek-ta na mestu sedanje ob~inske stavbe. Pridobili smo grad-beno dovoljenje, do konca leta pri~akujemo {e objavo razpisa iz programa za razvoj pode`elja, kjer bomo kandidirali za sredstva. Za~etek del je predviden v maju 2012 in zaklju~ek v maju 2013. V ~asu gradnje se bo ob~inska uprava preselila v {olo. Tam je na razpolago ustrezna infrastruktura, ~e se po{alim, pa se bomo lahko tudi kaj novega nau~ili.

Tudi {iritev ceste v Zavr{nico je na~rtovana za pomlad. V leto{njem letu bomo odkupili zemlji{~a, pri~eli pa smo `e z ob-novo ceste mimo predilnice Jo{tan, ki bo v ~asu {iritve slu`ila kot obvoznica. Del ceste, ki je najbolj strm, bomo preplastili z asfal-tom in namestili svetilke. Cesta bo tako tudi kasneje primerna za pe{ce, kolesarje in konjenike. Za slednje bo urejena posebna metrska bankina.

Svoje delo ta ~as zaklju~uje delovna skupina, ki ugotavlja, kak{ne so prostorske potrebe v Osnovni {oli @irovnica. Lahko po-vem, da bomo v prihodnjem {olskem letu pristopili k izgradnji dvigala v {oli, naslednji korak pa bo prenova jedilnice in dogra-ditev dveh u~ilnic in dveh igralnic z ustreznimi sanitarijami nad jedilnico.

Omenili ste skupen nastop na Ministrstvu za promet z `upanom radovlji{ke ob~ine. Kak{no je sodelovanje med `upani na Gorenjskem?

Ob~ina ne more delovati tako, da bi se zapirala v lastne ogra-de. Ve~ zadev je, ki se ti~ejo vseh ob~in, regije ali Gorenjske kot celote. Na{a ob~ina in sam kot `upan sodelujemo v koordi-naciji `upanov ob~in Zgornje Gorenjske. @upani ob~in Radovlji-ca, Bohinj, Bled, Gorje, Jesenice in Kranjska Gora se sestajamo mese~no in obravnavamo skupno problematiko. S skupnimi mo~mi smo bili `e ve~krat uspe{ni, u~imo se iz izku{enj drug drugega, predvsem pa enotno zastopamo interese Zgornje Go-renjske v dialogu z dr`avnimi organi. Na{a zadnja koordinacija je bila 3. novembra v Gorjah. Poro~ila s koordinacij ob~ani lahko spremljajo na spletni strani http://www.ragor.si/

Pred vrati je december, ~as, ki je v Ob~ini @irovnica {e posebej prazni~en. Ob~inski praznik je prilo`nost, ko se ozremo na doslej storjeno delo in izka`emo pozornost tistim najbolj{im.

V dneh, ko ljudje nismo najbolje razpolo`eni glede stanja v dr`avi, imamo v na{i ob~ini vendarle kar nekaj razlogov za ve-selje, ponos in praznovanje. Lahko re~em, da jih je vsako let ve~. Vse ob~ane vabim, da se udele`ijo prireditev ob ob~inskem prazniku, {e posebej osrednje, ki bo potekala v Dvorani pod Sto-lom 3. decembra ob 19. uri. Na slovesnosti bomo podelili tudi nagrade skupinam in posameznikom, ki so v preteklem letu za na{o ob~ino storili nekaj ve~.

Zapisala Polona Kus

Aktualno

@upan Ob^ine @irOvnica:

pred nami bOlj pestra pOmlad kOt jesen

NOVICE OB^INE @IROVNICA Ustanovitelj in izdajatelj: Ob~ina @irovnica, Breznica 3, 4274 @irovnica. Pravice izdajatelja: Medium d.o.o., @irovnica 60c, 4274 @irovnica. Urednica: Polona Kus. Tr`enje oglasnega prostora: Miran Dolar. ^asopis izide {estkrat letno v nakladi 1640 izvodov, prejmejo ga vsa gospodinjstva v ob~ini brezpla~no. Naslov uredni{tva: Novice Ob~ine @irovnica, @irovnica 60c, 4274 @irovnica. Tel.: 04 580 50 20 ali 040 439 560. E-naslov: novice�medium.si. ISSN: 1854-4932. Avtor osrednje fotogra-fije na naslovnici: Aleksander Marin{ek.

Leopold Poga~ar in Miran Bogataj, sekretar Ministrstva za obrambo in poveljnik Civilne za{~ite Slovenije. G. Bogataj je ob obisku v na{i ob~ini izrekel pohvalo `upanu, ki ga je se-znanil z organiziranostjo {taba za civilno za{~ito ter na~rtom za{~ite in re{evanja v ob~ini.

4 5

Aktualno

@upanova priznanja uspe{nima {portnikoma in pevski skupini28. september 2011

@upan Leopold Poga~ar je podelil `upanova priznanja ob~anom, ki so na {portnem in kulturnem podro~ju do-segli uspehe v mednarodnem merilu. Priznanja so prejeli vesla~ Jernej Markovc, judoistka Melita Komac, in ~lani me{ane pevske skupine dr. France Pre{eren.

Jernej Markovc, ~lan Vesla{kega kluba Bled, je junija le-tos nastopil na mladinskem evropskem prvenstvu v Kruszwici na Poljskem v posadki dvojnega dvojca. S Kopr~anom Janom Kandu~em sta osvojila naslov evropskih mladinskih prvakov.

Melita Komac, gojenka Varstveno delovnega centra [krat na Jesenicah in ~lanica Judo kluba Jesenice, je junija zastopa-la slovenske barve na 13. poletnih igrah specialne olimpiade v Atenah. Na igrah je sodelovalo 7500 {portnikov z motnjami v du{evnem razvoju iz 183-ih dr`av, med njimi 24 slovenskih. Me-lita si je v svoji kategoriji priborila srebrno medaljo.

Pevci me{ane pevske skupine Dr. France Pre{eren @irov-nica so sodelovali na 7. International Johannes Brahms Choir Festival and Competition, ki je potekalo julija 2011 v nem{kem mestu Wernigerode. V tekmovalnem delu festivala se je predsta-vilo 32 pevskih skupin z vsega sveta. Na{i pevci so pod taktirko umetni{ke vodje Irene Kosma~ v kategoriji sakralna glasba prejeli srebrno plaketo in v kategoriji ljudska pesem zlato plaketo.

@upanova priznanja `upan lahko po svoji presoji podeli posa-meznikom in skupinam ob izrednih prilo`nostih. Kot je Leopold Poga~ar dejal nagrajencem ob podelitvi: »S priznanji vam `elim sporo~iti, da va{ trud ni ostal neopa`en, javnosti pa naj va{i uspehi sporo~ajo, da se trud izpla~a.«

slovesnost ob umiku jla iz slovenijeV dvorani na Breznici je 21. oktobra potekalo spominsko sre~anje veteranov vojne za Slovenijo, ki ga ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije vsako leto pri-redita Obmo~no zdru`enje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska in Ob~inski odbor VVS @irovica.

26. oktobra leta 1991 je iz kopr-skega pristani{~a izplula zadnja ladja z jugoslovanskimi vojaki. Ob 20. obletnici tega dogodka so prireditelji sre~anja v goste pova-bili poveljnika Civilne za{~ite Slovenije Mirana Bogataja, ki je vodil pogajalsko skupino o dokon~nem umiku JLA iz Repu-blike Slovenije. Na odru brezni{ke

dvorane je obudil spomine na dogodke izpred dvajsetih let in opozoril na pomen spodbujanja domovinske zavesti pri ljudeh. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Marja Jalen, so so-delovali Veteranski pevski zbor in u~enci Osnovne {ole @irovnica.

pomnik miruVseslovenskega zborovanja za mir ob mednarodnem dnevu miru na Cerju smo se udele`ili tudi ~lani ZB za vre-dnote NOB Jesenice-@irovnica. Zborovanje ob pomniku braniteljem slovenske zemlje, vseh `rtev vojne, je pote-kalo 17. septembra.

Odlo~itev za udele`bo na tej prireditvi ni bila te`ka, saj `e sam naziv vzbuja ob~utek dol`nosti, da ~lovek sodeluje v veliki po-budi za mir. @e ko se pribli`uje{ mogo~nemu spomeniku, se po~uti{ v svoji zavesti mo~nej{i, saj ta kamen opominja in sim-bolizira velike ̀ elje in hotenja ̀ rtev vojne za mir in obstoj sloven-skega naroda. Velika mno`ica ljudi, tudi mladih, predvsem pa slavnostni govornik dr. Matja` Kmecl, katerega besede so opo-minjale na nerazumljive dogodke v sedanjem ~asu, bi se morale dotakniti vseh, tudi tistih, katerih prisotnost je bila zgolj fizi~na.Pevski zbor je zapel na{o himno, potem pa je sledila pesem Si-mona Gregor~i~a »Eno devo le bom ljubil«, ki jo pesnik zaklju~i z besedami: »ljuba moja je Slovenija, jaz pa slave zvest sem sin«. V meni je ta pesem vzbudila `alost in spomine, saj je bila to najljub{a pesem mojega o~eta, velikega rodoljuba, borca in zagovornika slovenske besede in vsega slovenskega. Tudi ko je okupator prestopil slovenske meje in se je v {oli sli{ala le nem{ka beseda, tega prepri~anja in ponosa ni skrival. Zaprli so ga v celj-ski »Stari pisker« in ga kot talca ustrelili v Mariboru 2. oktobra leta 1942. V poslovilnem pismu nam je petim otrokom napisal: »Sram vas zaradi mene ni treba biti, saj nisem ni~ hudega storil.« Okupator je na na{o hi{o nalepil plakat »Ustreljeni bandit« kot svarilo vsem, ki bi si upali upirati takrat mogo~ni sili Hitlerjeve vojske. Sledil je izgon iz hi{e in mladoletni otroci smo morali na prisilno delo v Nem~ijo. Vse `ivljenje smo ostali ponosni na svo-jega o~eta, velikega borca, na njegovo dejanje in sporo~ilo vseh, ki jim je pomnik namenjen.Bodimo ponosni na na{e prednike in ne nasedajmo tistim, ki jim je glavna skrb le boj za oblast in pohlep po materialnih do-brinah.

Jo`ica Gu{tin, rojena Ter`an

Župan Ob~ine Žirovnica in Veteranski pevski zbor

Prejemniki `upanovih priznanj na podelitvi v gosti{~u Osvald

Vabilo na brezpla~no delavnico na temo podjetni{tva

prihodnost prodaje – ozave{~eni prodajalecRAGOR, 7. 12. 2011, 16.00–19.30 Prijave (ime, priimek, tel. {tevilka) posredujte na info�ragor.si ali 04 581 34 19.Ve~ informacij na www.ragor.si. Vabljeni!

4 5

Aktualno

svetniki na prvi jesenski sejiOb~inski svet Ob~ine @irovnica se je po poletnem premo-ru 27. oktobra sestal na svoji 8. redni seji.

Pomembnej{i to~ki sta bili drugi obravnavi dveh odlokov, ki sta bila na seji soglasno sprejeta: Odlok o javnem redu in miru v Ob~ini @irovnica (na straneh 6 in 7 ga objavljamo v celoti) in Odlok o obmo~ju turisti~ne poti Pot kulture dedi{~ine. Slednji v skladu z Razvojnim programom Ob~ine @irovnica 2009–2016 opredeljuje Pot kulturne dedi{~ine kot osrednji turisti~ni produkt in blagovno znamko na{e ob~ine. Dolo~a obmo~je Poti, pogoje ponudbe storitev in blaga na tem obmo~ju in upora-bo enotne turisti~no-informativne signalizacije. Nad izvajanjem dolo~il odloka bo bedel Zavod za turizem in kulturo, ki mora v {estih mesecih vzpostaviti register ponudnikov blaga in storitev, na podlagi sprejetega odloka pa lahko pri~ne s postopkom ure-janja enotne signalizacije na obmo~ju Poti kulturne dedi{~ine. V nadaljevanju seje so svetniki med drugim sprejeli {e Pravilnik o protokolarnih obveznostih Ob~ine @irovnica in Sklep o podelitvi priznanj Ob~ine @irovnica za leto 2011. Pla-keto Ob~ine @irovnica bodo 3. decembra prejeli TVD Partizan @irovnica in organizatorji Veselih dni v @irovnici ([portno rekrea-cijsko dru{tvo Trim Tim in Konjeni{ki klub Stol), nagradi Ob~ine @irovnica pa Gledali{~e slepih in slabovidnih Nasmeh in Janez Resman.

P. K.

Podjetje RP investicije d.o.o. je v mesecu septembru pridobilo uporabno dovoljenje za komunalno infrastrukturo na obmo~ju Poslovne cone @irovnica, Ob~ina @irovnica pa je lastnikom po-sameznih gradbenih parcel izdala potrdila o oprostitvi pla~ila komunalnega prispevka, saj je le-ta vklju~en v nakupno ceno za zemlji{~a. Dva izmed investitorjev sta v jesenskem ~asu pridobi-la tudi gradbeno dovoljenje, kar pomeni zeleno lu~ za pri~etek gradnje v poslovni coni. Z gradnjo zbirnega centra je tako `e pri~ela Ob~ina @irovnica, 8. novembra pa je bil polo`en te-meljni kamen za prvi poslovni objekt v coni, to je objekt podjetja Saxonia – Franke. Podjetje v lasti nem{kega poslovne`a namerava s proizvodnjo sestavnih delov za avtomobilsko indu-strijo v novih prostorih pri~eti v drugi polovici prihodnjega leta. Kot pravijo v podjetju, so od nakupa zemlji{~a v izmeri 6500 m2 do gradbenega dovoljenja pri{li v {estih mesecih, kar je po njihovem mnenju rezultat dobrega sodelovanja s podjetjem RP investicije, podjetjem Protim R`i{nik Perc, kjer so poskrbeli za pripravo projektne dokumentacije ter izdajo gradbenega dovo-ljenja, in Ob~ino @irovnica.

Obseg prodanih zemlji{~ v poslovni coni sicer ostaja na spomladanski ravni, to je 30 % od skupaj 65 000 m2 razpolo`ljive povr{ine. Podjetje RP investicije je v `elji po pri-dobivanju novih potencialnih investitorjev 28. septembra pri-pravilo sre~anje podjetnikov v ^opovi hi{i, kjer so predstavili prednosti PC @irovnica, podrobnosti glede nakupa zemlji{~ ter mo`nosti pridobivanja nepovratnih sredstev in pomo~i pri finan-ciranju. V poslovni coni je predvidena tudi gradnja trgovskega cen-tra, ki pa se po besedah direktorice podjetja RP investicije, Sabi-ne Fa{mon Muznik, odmika v prihodnost: »Aktivnosti v zvezi z gradnjo trgovskega centra so ustavljene. Zainteresiran trgovec se namre~ bolj kot za nakup zanima za najem, kar pa je za na{e podjetje v tem trenutku preve~ rizi~no. [e vedno se trudimo naj-ti trgovsko podjetje, ki bi bilo pripravljeno sofinancirati skupni projekt gradnje, saj imamo evidentirane tudi druge manj{e in-vestitorje, ki bi `eleli sodelovati pri izgradnji trgovskega centra.«

P. K.

nOvi mejniki v razvOju pOslOvne cOne @irOvnicaPolo`en temeljni kamen za prvi poslovni objekt v Poslovni coni @irovnica. Podjetje RP investicije se trudi pridobiti nove kupce zemlji{~. Doslej prodanega 30 % razpolo`ljivega prostora.

Projekcija novega objekta. Prostori v zgradbi s skupnim tlori-som 74,90 m x 51,90 m bodo namenjeni za proizvodnjo (ve~ji del), skladi{~enje in za poslovne prostore. Tehnolo{ko sodoben in ve~ji proizvodni objekt bo podjetju omogo~il nadgradnjo konkuren~nosti in {iritev proizvodnje. [tevilo zaposlenih se bo s sedanjih 50 predvidoma pove~alo na 70.

Poslovna cona @irovnica v prihodnosti

Kot predstavnika podjetja Saxonia-Franke, Tr`i~, sta temeljni kamen polo`ila Uwe Fürst, direktor podjetja, in Franc Gor{ek, namestnik direktorja. Sodelovali so tudi `upan Ob~ine @irovnica Leopolda Poga~ar, Andrej R`i{nik, direktor podjetja Protim R`i{nik Perc in Sabina Fa{mon Muznik, direktorica podjetja RP investicije.

6 7

Aktualno

Na podlagi 29. ~lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, {t. 72/93, 94/07-UPB2 s spr.), 3. in 17. ~lena Zakona o prekr{kih (Uradni list RS, {t. 3/07, 29/07, 58/07, 16/08, 17/08, 76/08, 108/09), 3. ~lena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, {t. 70/06) ter 18. ~lena Statuta Ob~ine @irovnica (Uradni list RS, {t. 23/99, 71/01, 109/01 in 39/06, UVG, {t. 34/04 in 17/05 in Uradni list RS, {t. 39/06, 61/07 in 98/09) je Ob~inski svet Ob~ine @irovnica na svoji 8. redni seji dne 27.10.2011 sprejel

O D L O Ko javnem redu in miru v Ob~ini @irovnica

I. SPLO[NE DOLO^BE

1. ~lenOdlok o javnem redu in miru v Ob~ini @irovnica dolo~a pravila, katerih namen je uresni~evanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva in va-rovanja pred dejanji, ki posegajo v telesno in du{evno celovitost posa-meznikov in ovirajo izvr{evanje pravic ljudi, dr`avnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in se nana{ajo na nasle-dnja podro~ja: - varovanje javnega reda in miru na javnih povr{inah in v zasebnih pro-

storih, - varovanje premo`enja, - varovanje zdravja in ~isto~e ter varovanje okolja, - obveznosti lastnikov in vodnikov doma~ih `ivali. Odlok dolo~a tudi prekr{ke ter globe zanje.

2. ~lenVsakdo, ki prebiva ali se za~asno nahaja na obmo~ju Ob~ine @irovnica, je dol`an ravnati tako, da ne moti, vznemirja ali ovira drugih oseb pri delu, razvedrilu ali po~itku, da ne ogro`a njihovega zdravja ali premo`enja, da spo{tuje javni red, da skrbi za urejenost svojega kraja ali naselja, da ne opu{~a dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma ne opravlja dejanj, ki so po tem odloku prepovedana.

3. ~lenZa prekr{ke, storjene po tem odloku, so neposredno odgovorni storilci prekr{kov.Za prekr{ke, storjene po tem odloku, ki jih storijo otroci ali mladoletni-ki, se kaznujejo z globo star{i, posvojitelji, skrbniki ali rejniki, ki jim je zaupano varstvo, vzgoja in oskrba otroka ali mladoletnika, ~e je storjeni prekr{ek posledica njihove opu{~ene dol`ne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom.Opustitev dol`ne skrbi ali nadzorstva nastopi zlasti tedaj, ko star{i, po-svojitelji, skrbniki ali rejniki omogo~ijo, dopustijo ali dovolijo, da otrok ali mladoletnik ravna v nasprotju z dolo~bami tega odloka.

4. ~lenZa javne povr{ine se po tem odloku {tejejo povr{ine, katere lahko upo-rabljajo pod enakimi pogoji vsi.

II. VAROVANJE JAVNEGA REDA IN MIRU

5. ~lenPrepovedana so vsa ravnanja, s katerimi se v primerih, navedenih v od-loku, na nedovoljen na~in motita javni red in mir ter vznemirja ob~ane in druge prebivalce pri delu, po~itku in razvedrilu.

6. ~lenZaradi varovanja javnega reda in miru je prepovedano: 1. dovoliti otroku igro na cesti, plo~niku, parkiri{~u ali drugem prostoru,

kjer je lahko ogro`ena njegova varnost,2. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben na~in porabljati

vodo iz javnega vodovodnega omre`ja v ~asu, ko je tro{enje vode v te namene omejeno,

3. vznemirjati, motiti ali nadlegovati ob~ane z zbiranjem podatkov pro-ti njihovi volji, proti volji ob~anov izvajati propagandno dejavnost ter proti njihovi volji nadlegovati ob~ane s prodajo predmetov ali storitev,

4. metati predmete, ~e se s tem moti, vznemirja ali ogro`a varnost ljudi in premo`enja,

5. ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti, uporabljati kosilnice, {kro-pilnice, motorne `age in druge naprave z motorji na notranje izgo-revanje, vrtalne in brusne stroje, kladiva in `age ter izvajanje drugih hrupnih in hi{nih opravil, ki povzro~ajo v okolju visoke ravni hrupa.

Prepoved ne velja za dela, ki so posledica nujnih vzdr`evalnih del (npr. sanacija okvar na plinskih, vodovodnih, elektri~nih ali drugih omre`jih in napeljavah), kot tudi za nujna kmetijska in gozdarska opravila, 6. popivati v prodajalnah ali na drugih javnih povr{inah, ki niso dolo~eni

za to~enje alkoholnih pija~, 7. lomiti drevje, grmi~evje in trgati cvetje na javnih povr{inah;8. na javnih mestih reklamirati in prodajati pornografski tisk, ~e za to ni

izdano dovoljenje;9. zanemarjati red in ~isto~o v delavnici ali njeni okolici, v okolici stano-

vanjske ali druge zgradbe tako, da moti okolico, kvari zunanji izgled kraja ali ogro`a zdravje ljudi.

7. ~len Javni shodi in javne prireditve potekajo na podlagi veljavnega zakona o javnih zbiranjih.

8. ~lenZa vzdr`evanje javnega reda in miru na javnem shodu in javni prireditvi, ki se organizira na zemlji{~u v lasti ob~ine ali zemlji{~u, ki predstavlja javno dobro, je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga dolo~i organizator. Organizator je dol`an: 1. poskrbeti za red, ~isto~o in disciplino ter za varnost na prireditvenem

prostoru, 2. poskrbeti, da lahko obiskovalci javnega oziroma prireditve parkirajo

svoja vozila tako, da s tem ne ovirajo ali ogro`ajo udele`encev v ce-stnem prometu,

3. po kon~ani prireditvi prireditveni prostor o~istiti in odstraniti posta-vljene objekte in ostale naprave ter stanje prireditvenega prostora zapustiti, kot je bilo pred prireditvijo.

9. ~lenKampiranje na javnem kraju, ki za to ni dolo~en ali na zasebnem prosto-ru, za katerega je lastnik ali posestnik dal soglasje na obmo~ju ob~ine @irovnica je dovoljeno na obmo~ju celotne ob~ine @irovnica, ~e so izpol-njeni naslednji pogoji: - da lastnik oz. posestnik prostora za kampiranje ne odda za ve~ kot 1

mesec v letu,- da organizator kampiranja dejavnosti ne opravlja kot profitno dejav-

nost oz. za organizacijo kampiranja ne zara~unava svoje storitve, - da je za odlaganje odpadkov pri izvajalcu javne slu`be odva`anja ko-

munalnih odpadkov nabavil zadostno koli~ino vre~ za odlaganje od-padkov (1 vre~a za 1 teden na osebo), in jih po kon~anem kampiranju odlo`i na lokacijo, s katere izvajalec javne slu`be redno odva`a od-padke,

- da je prostor za kampiranje opremil s kemi~nim strani{~em, ~e je pro-stor za kampiranje dostopen za avtomobilski promet.

III. VAROVANJE PREMO@ENJA

10. ~lenPrepovedana so dejanja, opustitve in dopustitve, s katerimi se ogro`a, po{koduje ali onemogo~a nemoteno uporabo premo`enja ob~ine ali premo`enja, ki predstavlja javno dobro.

11. ~lenZaradi ogro`anja varnosti ljudi in premo`enja je prepovedano: 1. saditi ali gojiti rastline oziroma postavljati predmete ali material na

na~in, da povzro~ajo {kodo na javni komunalni infrastrukturi, javni povr{ini ali javni zgradbi ali motijo njihovo uporabo,

2. s fitofarmacevtskimi sredstvi ravnati tako, da aerosoli po{kodujejo vegetacijo na javnem zemlji{~u in {kodujejo zdravju ljudi in `ivali, kadar se le-ti nana{ajo na rastline, rastlinske proizvode, tla ali objekte zaradi varstva rastlin in rastlinskih proizvodov pred {kodljivimi orga-nizmi vklju~no s pleveli,

3. saditi vrste rastlin ali saditi rastline na na~in v nasprotju z dolo~ili prostorskih aktov ob~ine,

4. v bivalnem in naravnem okolju netiti in prena{ati ogenj ter se`igati materiale, ki povzro~ajo motenje okolice ali obremenjevanje okolja,

5. imeti nepokrite oziroma nezavarovane vodnjake, jame, ja{ke, vhode v kleti, jarke ali druge odprtine, izkope ali prekope, ter po{kodovati ali odstraniti ograje in druge naprave, postavljene za prepre~evanje nesre~ tako, da to ogro`a varnost ljudi,

6. opremljati ograje ob javnih povr{inah in poteh z bode~o `ico in dru-gimi nevarnimi predmeti,

6 7

Aktualno

7. opustiti namestitev, zanemarjati vzdr`evanje ali ne odstraniti pravo~asno varnostnih naprav in potrebnih znakov pri gradnji ali po-pravilu stavbe ali drugega gradbenega objekta,

8. opustiti popravilo ali ne odstraniti predmeta ali naprave, ki ogro`a varnost ljudi in premo`enja,

9. onemogo~ati dostop do objektov in naprav javne komunalne infra-strukture.

IV. VAROVANJE ZDRAVJA IN ^ISTO^E TER VAROVANJE OKOLJA

12. ~lenZaradi varovanja zdravja in ~isto~e je prepovedano: 1. metati, pu{~ati ali odlagati predmete, snovi ali odpadke v naravno

okolje, npr. v potoke, hudournike, na travnike, ulice, plo~nike, ceste, dvori{~a, gozdove ali druge prostore, ki niso za to dolo~eni ali da s tem onesna`uje okolico ali moti okolico. Za prekr{ek je odgovoren tudi lastnik zemlji{~a, ki dovoli ali dopusti odlaganje predmetov, sno-vi in odpadkov na svoja zemlji{~a,

2. speljati ali dopu{~ati izlivanje odpadnih snovi ali meteornih voda na javno povr{ino,

3. prati in popravljati vozila na javnih povr{inah, 4. metati, pu{~ati ali odlagati cigaretne ogorke, `ve~ilne gumije in

~love{ke iztrebke na javne povr{ine, 5. iztepati, izlivati ali metati z objektov karkoli, kar povzro~a nesnago ali

ogro`a zdravje ljudi, 6. prazniti vsebino kemi~nih in ostalih vrst strani{~ avtodomov in avto-

mobilskih prikolic na javne povr{ine, v naravno okolje ali mesta, ki niso za to dolo~ena,

7. kakorkoli ovirati ukrepe dezinfekcije, dezinsekcije ali deratizacije,

13. ~lenPo kon~anih delih na javnih povr{inah je potrebno vzpostaviti prvotno stanje oziroma urediti stanje, ki bo ustrezalo prvotnemu stanju. Odgovornost izvajalca traja tudi po izvedeni sanaciji, ~e se zaradi opra-vljenega posega, kasneje stanje spremeni in ne ustreza ve~ prvotnemu stanju (posedanje, nekvalitetni materiali ali izvedba).

14. ~lenLastniki, najemniki in uporabniki stanovanjskih, poslovnih in drugih zgradb so dol`ni odstraniti drevesa oziroma suhe veje dreves, plodove in listje, za katere obstaja nevarnost, da padejo na javne povr{ine in jih s tem onesna`ujejo ali ogro`ajo varnost ljudi ali premo`enja.

15. ~lenNeuporabnih ali neregistriranih motornih vozil, njihovih delov in drugih predmetov, ki ovirajo ali motijo okolico ni dovoljeno pu{~ati na jav-nih prometnih povr{inah in javnih zelenih povr{inah ter na zasebnih povr{inah, vidnih z javnih povr{in.

V. OBVEZNOSTI LASTNIKOV IN VODNIKOV @IVALI

16. ~len@ivali ni dovoljeno voditi na otro{ka in {portna igri{~a in v javne usta-nove. Prepoved ne velja za `ivali, ki jih pri svojem delu uporabljajo poobla{~ene osebe ali `ivali, ki se uporabljajo kot vodi~i (npr. slepim osebam).

17. ~lenPrepovedano je pustiti brez ustreznega nadzorstva `ival, ki utegne ogro`ati varnost ljudi, premo`enja in drugih `ivali. O najdbi zapu{~ene `ivali (ma~ke, psa) se obve{~a pristojno Zaveti{~e za zapu{~ene `ivali ter pristojni organ ob~ine o najdenih zapu{~enih `ivalih. V primeru, ko se ugotovi lastnika zapu{~ene doma~e ̀ ivali, se mu nalo`i pla~ilo oskrbe in namestitve zapu{~ene `ivali v vi{ini dejanskih stro{kov, ki jih je imela veterinarska postaja ali poobla{~eno zaveti{~e.

18. ~lenLastnik oziroma vodnik psa je dol`an po~istiti iztrebke. V ta namen je dol`an imeti s seboj ustrezen ~istilni pribor za pobiranje iztrebkov in ga ob pozivu pokazati pristojnemu organu. Lastnik oziroma vodnik psa je dol`an upo{tevati in uporabljati ozna~ene smetnjake, ki so namenjeni za pasje iztrebke in prostore, ki so temu namenjeni.

19. ~lenLastnik, vodnik oziroma skrbnik `ivali (razen hlevskih `ivali) je v ure-

jenih urbanih in strnjenih stanovanjskih naseljih dol`an prepre~evati ve~dnevno ponavljajo~e in mote~e ogla{anje `ivali. Lastnik, vodnik ozi-roma skrbnik `ivali je v no~nem ~asu dol`an zagotoviti, da `ival s svojim ogla{anjem ne moti ostalih prebivalcev v soseski oziroma naselju.

VI. NADZOR

20. ~lenNadzor nad izvajanjem odloka opravlja pristojni ob~inski in{pektor in ob~inski redar. ^e pristojni in{pektor pri opravljanju nalog in{pekcijskega nadzora ugo-tovi, da so kr{ena dolo~ila tega odloka ima pravico in dol`nost, da od-redi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga dolo~i, odredi pa lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravil-nosti.

VII. KAZENSKE DOLO^BE

21. ~lenZ globo 120,00 EUR se kaznuje oseba - posameznik, ki ravna v naspro-tju z dolo~ili 6., 7., 8., 9., 10., 11. ~lena tega odloka, 2., 3., 4., 5., 6., 7. to~ko 12. ~lena in v nasprotju z 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. ~lenom tega odloka. Z globo 650,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z dolo~ili 6., 7., 8., 9., 10., 11. ~lena tega odloka, 2., 3., 4., 5., 6., 7. to~ko 12. ~lena in v nasprotju z 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. ~lenom tega odloka, odgovorna oseba pa z globo v vi{ini 200,00 EUR.

22. ~lenZ globo 300,00 EUR se kaznuje oseba - posameznik, ki ravna v naspro-tju z dolo~ili 1. to~ke 12. ~lena tega odloka. Z globo 2500,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z dolo~ili 1. to~ke 12. ~lena tega odloka, odgovorna oseba pa z globo v vi{ini 600,00 EUR.

VIII. PREHODNA IN KON^NA DOLO^BA

23. ~lenZ dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati Odlok o javnem redu in miru v Ob~ini @irovnica (UVG, {t. 10/02, 4/03, Uradni list RS, {t. 40/07).

24. ~lenTa odlok za~ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

[tevilka: 007-0002/2011 Leopold Poga~arDatum: 27. 10. 2011 @upan

OpOzOrilO – Fasade

V zadnjem ~asu opa`amo, da so se v ob~ini za~ele pojavlja-ti `ivobarvne fasade na stanovanjskih objektih (mo~ni odten-ki modre, vijoli~ne, zelene, rumene barve). Ob~ane zato opo-zarjamo, da to niso barve kulturne dedi{~ine na{ih vasi, saj so bile v preteklosti fasade bele ali v ne`nih odtenkih drugih barv. Ob~inski prostorski na~rt (Ur. list RS, {t. 34/2011) v svojem 69. ~lenu med drugim dolo~a za povr{ine pode`elskega naselja:»Barva in materiali fasade se morajo zgledovati po tra-dicionalnih primerih in ne smejo izstopati iz konteksta celotnega naselja. Prevladujejo naj svetli toni in naravni odtenki.«Da bi na{o kulturno dedi{~ino lahko ohranili, napro{amo ob~ane, da se pri novogradnji ali obnovi starega objekta ravnajo v skladu z dolo~ili OPN, tako v pogledu arhitekturnega oblikova-nja kot tudi barve objekta.

Marija Lu`nik

8 9

Eko koti~ek

zbiranje Odpadne embala@e Od vrat dO vratPo uvedbi lo~enega zbiranja biolo{kih odpadkov v pod-jetju Jeko-in uvajajo mo`nost lo~enega zbiranja odpadne embala`e od vrat do vrat. Spomladi zbirni center tudi v @irovnici.

Ob uvedbi lo~enega zbiranja biolo{kih odpadkov se je velika ve~ina ob~anov v na{i ob~ini odlo~ila za kompostiranje kuhinj-skih odpadkov, 76 gospodinjstev pa je za tovrstne odpadke naro~ilo zabojnike, ki jih delavci podjetja Jeko-in praznijo en-krat tedensko. Kot so nam povedali v podjetju, v dveh mese-cih od uvedbe sistema niso zabele`ili ve~jih te`av, ob~ane pa obve{~ajo, da svojo odlo~itev glede na~ina odlaganja kuhinjskih odpadkov lahko kadarkoli spremenijo.V mesecu decembru se na podro~ju lo~enega zbiranja odpadkov uvaja naslednji korak, to je lo~eno zbiranje odpadne embala`e od vrat do vrat. Ob~ani imajo zopet dve mo`nosti: odpadno embala`o lahko {e naprej odlagajo na ekolo{kem otoku ali pa ustrezen zabojnik namestijo na doma~em dvori{~u. Vodja ravnanja z odpadki v podjetju Jeko-in, Ta-mara Hribar: »Gospodinjstvom smo `e poslali vpra{alnike glede na~ina zbiranja embala`e. Glede na doslej vrnjene bo polovica gospodinjstev {e naprej uporabljala ekolo{ke otoke. Le-ti so v @irovnici precej obremenjeni, praznimo jih tudi trikrat tedensko. Ra~unamo, da bo zbiranje embala`e od vrat do vrat otoke vsaj nekoliko razbremenilo. Pri tem naj povem, da bo storitev uporab-nike veljala le ceno najema zabojnika. Odvoz bomo {e naprej izva-jali enkrat tedensko, s tem da bomo izmeni~no odva`ali me{ane komunalne odpadke in embala`o. V @irovnici opa`amo, da ima veliko gospodinjstev prevelike zabojnike za komunalne odpadke. Predlagamo, da te zabojnike uporabijo za embala`o, za komunal-ne odpadke pa najamejo manj{e. Na ta na~in bodo tudi prihranili, saj se bo deponiranje me{anih komunalnih odpadkov v prihodnje obra~unavalo glede na volumen posode.«

V Poslovni coni @irovnica pa se je `e pri~ela gradnja zbir-nega centra, ki bo predvidoma kon~ana v aprilu prihodnje leto.

V zbirnem centru bodo ob~ani lahko brezpla~no oddajali vse vrste odpadkov, ki ne sodijo v nobenega izmed razpolo`ljivih za-bojnikov. Do odprtja centra v @irovnici odpadke kot so odslu`eni gospodinjski aparati, elektronika, tekstil, zeleni odrez in drugo, na{i ob~ani lahko prav tako brezpla~no oddajajo v zbirnem cen-tru Jesenice.

zelene volitvePoliti~ni akterji se mrzli~no pripravljajo na volitve in oznanjajo obljube, med katerimi so vse pomembnej{e tiste o odnosu do okolja in trajnostnega razvoja.Z deklarativnimi obljubami, ki so nato malokrat izpolnjene, se rade pohvalijo vse stranke. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je skupaj s 35-imi nevladnimi organizacijami tokrat pripravila manifest in zavezo na poti k trajnostnemu ra-zvoju, h kateri stranke lahko pristopijo. Pripravili so kratek opis stanja na 15-ih aktualnih podro~jih trajno-stnega razvoja in predlagali najpomembnej{e ukrepe za mandatno obdobje 2012–2015. Ob upo{tevanju teh ukrepov bo Slovenija na dobri poti proti nizkooglji~ni in gospodarsko uspe{ni družbi, saj trajnostni razvoj poudarja tak{en razvoj, ki prina{a pozitivne posle-dice na socialnem, gospodarskem in okoljskem podro~ju. Na kratko predstavljam enega izmed omenjenih petnajstih podro~ij: gozd in les. Slovenija je dežela gozdov, saj ti pokrivajo okrog 60 % na{e države. Zaradi premajhne izkori{~enosti gozda, le-ta predstavlja veliko priložnost. Na leto priraste 7,5 milijona m3 lesa, posekamo le slabo polovico tega in znaten delež izvozimo v nepredelani obliki kot hlodovino. Gozd, s katerim se gospodarno upravlja, je najbolj u~inkovit ponor CO2 in lesna industrija je ener-getsko samozadostna industrija brez odpadkov, saj je za predela-vo uporaben tudi les slab{e kakovosti, les najslab{e kakovosti pa se uporablja kot energent. Navkljub mnogim priložnostim, ki nam jih les ponuja, se je v zadnjih 20-ih letih {tevilo delovnih mest v slovenski lesnopredelovalni industriji zmanj{alo za 2/3. Gozdovi so tudi izjemnega pomena za biotsko raznovrstnost in po zaslugi tradicije trajnostnega gospodarjenja z gozdovi je ve~ina obmo~ij Natura 2000 prav na gozdnih povr{inah. Za ohranjanja biodiverzitete je dragoceno pu{~anje manj kvalite-tnega lesa iz starih in propadajo~ih dreves v gozdu, saj imajo za ekosistem izredno veliko biolo{ko vrednost, ekonomsko gledano pa imajo zelo majhno. Cilji, h katerimi se stranke zavežejo: - pove~anje obsega predelave v slovenskem gozdno-lesnem go-

spodarskem sektorju na osnovi doma~ega lesa do meja mo-žnega letnega poseka, ki zagotavlja trajno ohranjanje gozdov;

- izvedba razvojnega prestrukturiranja slovenske lesnopredelo-valne panoge s prehodom na doseganje dodane vrednosti na osnovi znanja in inovativnosti;

- pove~anje rabe lesa kot lokalne obnovljive surovine in ener-genta ter

- pove~anje deleža lesa v skupni vrednosti celotnega materiala za gradbene konstrukcije v javnem naro~anju.

Mirjam Fain

priprava na zimoOb~ane napro{amo, da v izogib slabi volji, predvsem pa zaradi u~inkovitosti izvajalcev v ~asu zimskih padavin, poskrbijo za nekatere priprave pred zimo, da bodo izvajalcu zimske slu`be, podjetju Jeko-in d.o.o. Jesenice, omogo~ili nemoteno izvajanje zimske slu`be. Pred zimo naj zato vsak na svojem zemlji{~u po potrebi obre`e `ivo mejo, grmi~evje in veje drevja, ki segajo v zra~ni prostor ceste in plo~nika ali bi segali ob obte`itvi s snegom. Tako v zimskem kot poletnem ~asu morajo biti prosti tudi pregledni trikotniki v kri`i{~ih (vi{ina `ive meje, grmi~evja le do 60 cm).V kolikor veje, `iva meja ipd. predstavlja oviro na cesti ali plo~niku, izvajalec zimske slu`be ne more ustrezno izvajati posipanja ali plu`enja, zato prosimo za razumevanje.

Pri~etek gradnje zbirnega centra na obrobju poslovne cone

8 9

Volitve

desus »za« uspe{no slovenijo

Stranka DeSUS bo na dr`avnozborskih volitvah dne 4. 12. 2011 nastopila z geslom »DeSUS ZA uspe{no Slovenijo«. Osnovno poslanstvo stranke DeSUS je ohraniti social-no dr`avo, kar pomeni prerazporejanje dru`benega produk-ta, tako da zagotovimo primeren socialni polo`aj vseh njenih dr`avljanov, tudi upokojencev.Slovenija ni le v gospodarski krizi, je tudi v krizi vrednot. Majejo se nam najpomembnej{i dru`beni podsistemi: zdra-vstveni, socialni in pokojninski. Vse to ogro`a obstoj soci-alne dr`ave. Podsistemi na podro~ju znanosti, tehnologije in visokega {olstva ne zagotavljajo zadostnega razvoja in napredka dru`be. Nujno je, da se to ~imprej spremeni.Dr`ava je po osamosvojitvi na poti v kapitalizem sprejela sla-bo zakonodajo za lastninsko preoblikovanje dru`benega premo`enja. Nastale situacije ni spremljala in ni pravo~asno ukrepala. Banke so imele preohlapna merila in so odobravale posojila novim lastnikom brez zagotovljenega kritja. Zato so se-daj v te`avah, ker novi lastniki ne odpla~ujejo posojil.Novi lastniki so ob{li `e tako ohlapne predpise in posojila odpla~evali preko vmesnih podjetij iz dobi~ka prevzetih podjetij. Zato je zmanjkalo sredstev za vlaganje v razvoj, kar je nekatera podjetja najprej pripeljalo v stagnacijo, nato v prisilno poravna-vo in na koncu v ste~aj. Tudi dr`avna podjetja so bila slabo vodena. Z ustvarjenim dobi~kom se ni pove~evala kapitalska vrednost, ampak se je dobi~ek v veliki ve~ini stekal drugam, v korist upravljavcev. Navedene slabosti zahtevajo NOVE U K R E P E za spod-bujanje gospodarske rasti ter racionalno in u~inkovito delovanje dr`ave z vsemi dru`benimi podsistemi. Stran-ka DeSUS ima izdelan dober program za izhod iz krize. Program med drugim predvideva:1. Racionalizacijo celotnega dr`avnega sistema, pove~anje stro-

kovnosti in u~inkovitosti dr`avne uprave in javnih slu`b. 2. Vlaganje dose`enega dobi~ka gospodarstva v nove investicije,

ki bodo imele visoko dodano vrednost in bodo omogo~ile odpiranje novih delovnih mest ter v naslednjih letih tudi ve~je prora~unske prihodke.

3. Vodenje take dav~ne politike, ki bo spodbujala podjetni{tvo.4. Pav{alno obdav~itev malih obrtnikov, da se jim zmanj{a nepo-

trebno administriranje in s tem povezani stro{ki.5. Uveljavitev dodatnih dav~nih olaj{av za novoustanovljena

podjetja in obrti.6. Odpravo birokratskih postopkov pri uveljavljanju novih

podjetni{kih projektov.7. Razporeditev bremen krize na vse sloje prebivalstva, predvsem

v ve~jem dele`u na bogatej{e.

8. Povrnitev zaupanja v institucije pravne dr`ave in zagotovitev, da bodo kaznovani tisti, ki so si v tranziciji neupravi~eno prisvojili dru`beno premo`enje. V ta namen naj bi spreje-li zakon o odpravi nezakonitosti in zlorab na podro~ju la-stninjenja s sankcijo odvzema nezakonito pridobljenega premo`enja doma in v tujini.

9. Uveljavitev odgovornosti uprav in dobro pla~anih nadzor-nikov za slabo vodenje ter slab nadzor v dr`avnih podjetjih.

10. Diplomantom je potrebno zaradi ~im hitrej{ega vklju~evanja v procese dela zagotoviti takoj{nje kakovostno pripravni{tvo.

11. Zni`anje {tevila ministrstev na 8, predvsem zaradi u~inkovitej{ega usklajevanja skupnih projektov.

12. Starej{im ob~anom je potrebno zagotoviti ustrezno oskrbo na domu oziroma zagotoviti nastanitev v varovanih stano-vanjih ali domovih starej{ih ob~anov.

13. Smo za ekolo{ko Slovenijo, za ohranjanje njenih lepot in naravnih virov ter njihovo promocijo za razvoj visoko kako-vostnega turizma.

V DeSUSu ugotavljamo, da v Sloveniji niso problem previso-ke pokojnine in previsoke pla~e zaposlenih, saj so mo~no pod povpre~jem EU. 250 tiso~ Slovencev `ivi na pragu rev{~ine, med njimi je veliko upokojencev. ^e `elimo breme krize bolj enako-merno razporediti, bi morali biti upokojenci bolj aktivno priso-tni pri kreiranju reform. Ve~ina upokojencev je v~lanjenih v Zve-zo dru{tev upokojencev in v Sindikat upokojencev ter v stranko DeSUS - Demokrati~no stranko upokojencev.

Ne pozabimo, da prav stranka DeSUS predstavlja upoko-jence v parlamentu. Zato ji na volitvah namenimo svoj glas. @elimo si ~imve~ dobrih poslancev, ki bodo pomagali usmerjati politiko dr`ave v pravo smer.

Da bi v smeri gesla »DeSUS ZA uspe{no Slovenijo« kar naj-bolje delovali, smo na obmo~ju ob~in @irovnica, Jesenice in Kranjska gora predlagali kandidata za poslanca iz vrst stranke DeSUS

gospoda Antona Stra`i{arja z Jesenic,

po poklicu dipl. ing. strojni{tva, biv{ega direktorja KO-OPa Moj-strana, ki je znal neuspe{no podjetje popeljati v najuspe{nej{e podjetje v jeseni{ki ob~ini. @al so se njegovi rezultati sesuli, ko je po lastninskem preoblikovanju, vodenje podjetja prevzel nov lastnik, tako kot {e v marsikaterem drugem podjetju. Kot nek-danji {portnik je 22 let vodil TVD Partizan Jesenice in je {e sedaj ~lan Izvr{nega odbora [portne unije Slovenije. Je predsednik Pokrajinskega odbora DeSUS za Gorenjsko in predsednik Sin-dikata upokojencev Gorenjske pri ZSSS. Je tudi ~lan Ob~inskega sveta Ob~ine Jesenice. Pripravljen je delati v dobro soci-alne dr`ave, predvsem upokojencev in mladih. Znal bo presoditi, kaj je za napredek dr`ave in na{ih treh ob~in potrebno in koristno, zato mu na volitvah v na{i ob~ini namenimo svoj glas.

Ob~inska organizacija DeSUS @irovnica ^lanica OS Ob~ine @irovnica

Alma Bernik

10 11

Volitve

Gospodarska in finan~na kriza je zajela skoraj vsa podro~ja v na{i dru`bi. Navkljub dejstvu, da smo pred novimi dr`avnozborskimi vo-litvami, pa neskromno trdimo, da je vladi pod vodstvom Socialnih

demokratov uspelo prepre~iti resne gospodarske in dru`bene pretrese, ohraniti socialno varnost na znosni ravni in zavarovati naj{ibkej{e sloje prebivalstva.

V naslednjem obdobju se bo morala vsaka vlada re-sno soo~iti s kriznimi raz-merami in na odlo~en, pa vendar odgovoren na~in po-iskati re{itve za dr`avljane in za ohranitev pravi~nosti in tudi konkuren~nosti na{e dr`ave v tekmovalnem okolju.

Kriza je mo~no zaostrila vsesplo{no zahtevo po pravici in resnici, ki potrebuje pravno dr`avo, transparentnost ravna-

nja oblasti in ob~utljivost za probleme zapostavljenih in spregledanih usod posameznikov.

Socialni demokrati smo si na poti re{evanja krize upali predlagati spremembe, a jih mnogi, ki sedaj v predvolil-ni evforiji obljubljajo med in mleko, niso hoteli podpreti. Kaj hitro bodo lahko spoznali, da so zaradi strankarskih interesov zamudili prilo`nost za odlo~ilne spremembe.

Nujno bo potrebno izkoristiti vse razpolo`ljive po-tenciale in povezati ljudi z voljo in `eljo nadaljevati spremembe, ki so nujno potrebne za ohranitev na{e dr`ave in njene samostojnosti. Tako kot pokojninska reforma so potrebne tudi druge spremembe, ki bodo omogo~ale nujno potrebno stabilnost in konkuren~nost za pre`ivetje v kriznih razmerah in nadaljevanje razvoja v obdobju po koncu krize.

^lani SD v ob~ini @irovnica se zavedamo resnosti razmer v katerih se nahajamo. ^arobne formule ne poznamo. Le skupna volja, ustvarjalnost, zna-nje in izku{nje nam bodo zagotovile napredek in ohranile potencial na{e dru`be.

SD @irovnica

Nar

očn

ik: S

love

nsk

a d

emo

krat

ka s

tran

ka.

Bogdan Janša

spo{tovani ob~anke in ob~ani Ob~ine Žirovnica

Slovenijo, 4. decembra, ~akajo pred~asne parlamentarne volitve. Razlogov zakaj je pri{lo do tega je kar nekaj, vsi pa imajo enak skupen imenovalec, Slovenija je obstala, Slovenija je v krizi. Med državljani, predvsem pa med mladimi, ni ve~ optimizma, ni medse-bojnega zaupanja in ni ob~utka, da pravna država {e deluje. Število brezposelnih je doseglo {tevilko 110.000, gospodarstvo je v izje-mno težkem položaju … Vse ve~ je vpra{anj v stilu, do kdaj {e tako, kam, kako in s kom naprej?Slovenska in demokratska stranka se je pripravljena spoprijeti s krizo. Program stranke ''10+100 re{itev'' je podlaga, ki bo Slove-niji omogo~ila pravi~nost, razvoj in delovna mesta. V Slovenski demokratski stranki mo~no verjamemo v program, ki je nastajal dobro leto in ki je dale~ nad ''instant'' ponudbo programov, ki jih bodo kot ''~udežno'' re{itev z ''novimi'' obrazi ponujale nekatere liste, ki so nastale le nekaj dni, pred za~etkom volilne kampanje.Verjamem, da bo razvoj Ob~ine Žirovnica v prihodnje temeljil na programu in viziji, ki ste ga oblikovali ob~ani sami, znotraj svoje lokalne skupnosti. In prav je tako! Država vam mora pri razvo-ju postati partner, ne pa birokratska ovira. In ravno za to smo in se bomo tudi v prihodnje zavzemali v Slovenski demokratski stranki.Naj vas ob koncu, spo{tovani ob~anke in ob~ani Žirovnice, po-vabim, da se udeležite volitev 4. decembra in svoj glas zaupate Slovenski demokratski stranki.

Bogdan Jan{akandidat SDS v 1. volilnem okraju

Zoran Kramar, kandidat za poslanca Dr`avnega zbora v prvi volilni enoti

10 11

Volitve

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

ROGAR Marija.pdf 1 10/31/2011 3:17:35 PM

vrnimO upanje slOveniji!Politika ni le stvar bank, gospodarstva in raznih drugih »za mate-rialno dobro« ljudi skrbe~ih institucij. Politika je tudi to, v kak{nem odnosu živimo kot ljudje med seboj, kak{ni so na{i medsebojni stiki, zaupanje, … Ozrimo se tudi na vrednostno plat življenja, ki edino lahko, ~e ga zares živimo, prina{a pravo kvaliteto! Zagotoviti materi-alno osnovo družbi je potreben pogoj, ni pa zadosten za kvalitetno življenje! Tega ustvarjamo ljudje. Politika, ki gre mimo tega dejstva, ta ne more biti kvalitetna politika. NSi je v tem trenutku tista stran-ka, katera jasno kaže, da se zavzema tudi za vrednostno plat: »…, družina je sredi{~e in temelj družbe, spodbuda delodajalcem pri zaposlovanju star{ev, znižanje davkov in odprava pla~ilne nediscipline, spo{tovanje temeljnih vrednot, varovanje nara-ve, status brezposelnega ne sme biti privla~nej{i od statusa zaposlenega, zagotavljanje ~lovekovega dostojanstva, …«Za zdrav in uspe{en razvoj slovenske družbe je pomembno, da je v parlamentu prisotna politi~na stranka, ki pri svojem delovanju izhaja iz kr{~ansko demokratskih vrednot: spo{tovanje posameznika in njegove svobode, pravi~nost, po{tenje in enakost pred zako-nom, odgovornost za lastno in skupno dobro, solidarnost ter spo{tovanje življenja, družine in okolja.Slovenija v ~asu krize potrebuje NSi, ker se je v kriti~nih tre-nutkih vedno dokazala kot po{tena, verodostojna in zaupanja vredna stranka. Kr{~anska demokracija je s takratnim predsednikom vlade Lojzetom Peterletom odlo~ilno pripomogla k samostojno-sti na{e domovine. Leta 2000 je vlada dr. Andreja Bajuka zgolj v pol leta nadoknadila velik zaostanek Slovenije v pristopnih pogajanjih z EU ter mo~no pospe{ila celoten pogajalski proces. Za-radi odlo~nosti in vizije finan~nega ministra dr. Andreja Bajuka, ki je zmanj{al davke in javno porabo, je Slovenija leta 2007 kot prva ~lanica EU prevzela evro. Odmeven je leto{nji projekt podmladka NSi - 5. okt. 2011- dosegli so, da na{a prestolnica ne bo imela ce-

ste poimenovane po diktatorju, ki je simbol kr{enja ~lovekovih pravic, ter je, dokazano z Ustavnim sodi{~em, krivec za množi~ne povojne poboje, zatiranja in trpljenje slovenskega naroda. Znan je tudi projekt mladih NSi »zastava v vsak slovenski dom« ob dnevu državnosti, …

Slovenija potrebuje zmago strank slovenske pomladi. Te bodo prekinile bogatenje zgolj nekaterih elit in prekomerno zadol-ževanje države. Dober rezultat NSi je pogoj za oblikovanje desne vladne koalicije v parlamentu, da bodo dosegle ve~ino in uspe{no vodile državo.Kandidatka NSi na decembrskih parlamentarnih volitvah za ob~ine Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica je ga. Marija Rogar (rojena l. 1983). Doma je iz Rate~. Lani je zaklju~ila {tudij veterine. Poleg {tudija se je ukvarjala z raziskovalnim delom, ki jo je tako navdu{evalo, da ga bo sedaj, kot mlada raziskovalka, nadaljevala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Vpisana je na doktorski {tudij molekularne genetike in biotehnologije.

Politi~no pot je za~ela pred petimi leti, ko se je aktivno vklju~ila v delo stranke, predvsem v ženski zvezi. Veliko novih izku{enj si je nabrala tudi na prej{njih volitvah, na katerih je prav tako kandidirala za poslanko. Sedanjo kandidaturo vidi kot ponoven izziv, ter priložnost, da gre med ljudi, da predstavi svoj pogled in pogled NSi na dogajanje v državi, ter ponudi re{itve, ki jih ima na{a stranka za izbolj{anje stanja v Sloveniji.

zakaj voliti nsi?• Ker nam je mar za prihodnost na{e domovine!• Ker imamo dober program, dobre ljudi in mo~no podporo mladih (stranka z najve~jim {tevilom mladih kandidatov)!• Ker delamo z du{o, srcem in ljubeznijo!• Ker ne eksperimentiramo ampak stvari naredimo!• Ker imamo upanje, da v Sloveniji {e vedno obstaja pravi~nost, po{tenost, predvsem pa ~love~nost !• Ker verjamemo v advent: prva sve~a prižge vero, druga upanje, tretja ljubezen, ~etrta mir. Imamo vero v ljudi, ki ljubijo Slovenijo - lepa je, ker lepoto odseva ve~ina ljudi.Imamo upanje v lep{o prihodnost Slovenije, v novo možnost, podprto s trdno vero v mo~ne ljudi, ki ne podležejo praznim brezvestnim povzpetnežem, njihovim manipulacijam in neresnicam.

Imamo ljubezen, brezpogojno in brezmejno, ki zmore najti pot, da nas vse v spravi poveže.Imamo mir v srcu, ker vemo, da delamo prav, »… ker v srcu dobro mislimo …«.Za nas, za na{o ljubo domovino Slovenijo. »… Bog nas živi!«

Zato vsi dobri ljudje, 4. decembra, na drugo adventno nedeljo, prižgimo sve~o upanja za na{o državo in volimo NSi. Vrnimo Sloveniji upanje!Vabimo vas na predstavitev programa NSi in kandidatke Marije Rogar v soboto, 26. 11. 2011 ob 20. uri, v ^opovo hi{o.

12

V Zavrhu je v zadnjem ~asu pestro. Pred nekaj meseci je Ob~ina @irovnica z Zavodom za turizem in kulturo preda-la v uporabo te`ko pri~akovano parkiri{~e, ki se je v teh prvih mesecih kar lepo prijelo. Kdor pa se je v dolini po-toka Zavr{nice zadr`eval v zadnjem ~asu, je lahko opazil {e eno gradbi{~e.

Dru`ba Aquawatt @irovnica d.o.o. s soinvestitorjem dru`bo Ma-rel d.o.o. iz Dom`al je namre~ za~ela z izgradnjo {e ene male hidroelektrarne. Priprave na gradnjo so se vlekle kar dolgih 15 let. Toliko ~asa je bilo `al potrebno, da so investitorji pridobili koncesijo za izrabo potoka Zavr{nica v energetske namene. Do-voljenje za gradnjo je bilo izdano v letu 2009.Mala HE Bukovlje, kot se bo imenovala, bo izkori{~ala padec od zajetja, ki bo zgrajeno takoj pod obstoje~o malo HE @ingarica in strojnico, ki je trenutno v izgradnji pod obstoje~o prodno pre-grado. Pri omenjenem bruto padcu v vi{ini 53 m in maksimal-nim pretokom skozi turbino 550 l/s, bo elektrarna imela mo~ 214 kW, letno pa bo proizvedla nekaj ve~ kot milijon kWh. Trenutno potekajo zaklju~na gradbena dela na zajetju, polo`en pa je `e tudi 1400 m dolg jekleni cevovod, ki bo po celotni trasi vkopan. Izvajalci pred prvim snegom hitijo z urejanjem tra-se cevovoda, na katero bodo spomladi navozili {e plast prsti, posejali travo in zasadili sadike avtohtonega drevja. Zgrajen je tudi za{~itni zid ob prodni pregradi, kjer so `e vidni temelji nove strojnice. Za{~itni zid bo strojnico varoval pred visokimi vodami, ki se pojavljajo v de`evnih obdobjih.Prve kilovatne ure elektri~nega toka naj bi elektrarna poslala v omre`je spomladi 2012, ko naj bi bila gradnja zaklju~ena, izve-den tehni~ni pregled in pridobljeno uporabno dovoljenje.

Anton KoseljUrejanje trase cevovoda na pa{niku

Fotografija @irovni{ke planine iz knjige Plan{arstvo in pla-ninstvo, ki jo je leta1926 izdala Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani.

@irovni{ka planina, november 2011

prenova na @irovni{ki planini

Na @irovni{ki planini je na mestu starega dotrajanega hleva v mesecu dni zraslo prenovljeno poslopje.

V Agrarni skupnosti @irovnica-Moste, ki gospodari z @irovni{ko planino, so o prenovi hleva razmi{ljali `e v preteklem letu, k iz-vedbi del pa so pristopili ob koncu avgusta letos. Najprej so na stari dohodni poti do planine uredili cesto in se nato lotili teme-ljite obnove. Kot je povedal tajnik Agrarne skupnosti @irovnica, Franci Zupan, je bilo potrebno zamenjati vse, od razmajanih temeljev, na~etega zidovja in ostre{ja, ki je vsem ujmam v pla-nini kljubovalo kar od leta 1924. »Les za novo ostre{je smo po-sekali v gozdovih, ki so last na{e skupnosti. Tudi nekaj izvajalcev smo pla~ali z lesom in vse, kar je bilo mogo~e, naredili sami z

udarni{kim delom. Obnovo smo v celoti financirali s sredstvi, ki so se nabrala v na{i blagajni, za organizacijo in nemoten potek del pa ves ~as skrbi predsednik AS @irovnica Igor Lebar.« Stavba ohranja obliko prvotnega poslopja, dodan pa ji je napu{~. Poleg prostora za `ivino, je v njej predviden {e prostor za hram-bo drv in orodjarna. Podstre{ni del bo slu`il kot ve~namenski prostor, kjer bo mogo~e tudi preno~iti. Streho nad glavo sedaj obiskovalcem nudi lepo vzdr`evana pastirska ko~a, ki je prijetna za bivanje, a majhna. Franci Zupan: »Agrarniki `elimo na plani-no privabiti ~im ve~ svojih ~lanov in obiskovalcev iz na{ih vasi, saj bo le tako planina `ivela in se ohranjala. Prav tako je na{ namen obdr`ati sedanje {tevilo `ivali in podalj{ati pa{no sezono v pla-nini. Letos smo imeli na pa{i 65 glav govedi in 35 konj. Goveja `ivina se je celo poletje pasla v Zavr{nici, na @irovni{ki planini pa smo pasli konje dva meseca, ker je na planini leto{nje poletje vladala izredna su{a.«

v zavrhu {e ena mala hidroelektrarna

Okoljevarstvo

13

Bo{tjan No~, predsednik ^ebelarske zveze Slovenije, je v Italiji prejel pomembno priznanje za svoje delo na podro~ju ohranjanja ~ebel.

Priznanje z zvene~im imenom podeljuje italijanska nevladna or-ganizacija U.C.E.P.E., katere poglavitna dejavnost je prizadeva-nje za ~isto okolje. Priznanje Vitez ~ebelje matice vsako leto po-deli enemu od zaslu`nih italijanskih ~ebelarjev ali znanstvenikov.

Letos so dobitnika priznanja prvi~ poiskali tudi izven meja Italije. Prejela sta entomolog dr. Franco Frilli in Bo{tjan No~.

^ebelarska zveza Slovenije je ena izmed aktivnej{ih v pri-zadevanjih za ohranitev ~ebel v mednarodnem merilu. To dokazuje tudi nagrada, ki ste jo prejeli v Italiji. V za-dnjih petih letih je postala prepoznavna po odmevnih akcijah, promociji ~ebelarstva in dobri organiziranosti. To je obdobje, ki sovpada z va{im predsedovanjem zvezi. ^ZS zdru`uje 210 ~ebelarskih dru{tev in preko 7000 ~ebelarjev, to je 90 % vseh slovenskih ~ebelarjev, ki delujemo kot celota. Moje pobude za akcije kot sta Ohranimo ~ebele in Posadi ro`o za ~ebelo so lahko uspele samo ob podpori ~lanstva in sodelav-cev na zvezi. Veliko energije smo vlo`ili v osve{~anje javnosti o pomenu ~ebel, o pomenu varstva okolja in v promocijo ~ebe-larstva. ^ZS je danes v svetu poznana kot ena najnaprednej{ih in najbolje organiziranih ~ebelarskih organizacij, ki gradi na usposabljanju ~ebelarjev, za{~iti in ohranjanju kranjske ~ebele, osve{~anju {ir{e javnosti o pomenu ~ebel, skrbi za kvalitetne ~ebelje pridelke in predvsem skrbi za ~ebelarski podmladek. Prav na tem podro~ju smo absolutno vodilni v svetu, saj tako dobro organizirane mre`e ~ebelarskih kro`kov nimajo nikjer. V ~asu mojega mandata je ena klju~nih nalog zveze tudi ta, da dr`avo seznanja s pomenom ~ebel in ~ebelarjev. Rezultati so vidni in ~ebelar v na{i dru`bi je vse bolj prepoznaven in cenjen.

Velika organizacija med slovenskimi, a majhna med evrop-skimi kolegicami. Pa vendar je bila prav ^ZS pobudnik

Bo{tjan No~ na slovesnosti v ^edadu, kateri so prisostvovali najvi{ji predstavniki politi~nega in gospodarskega `ivljenja v Furlaniji, navzo~i so bili tudi `upan Leopold Poga~ar in nekaj svetnikov Ob~ine @irovnica. Podelitev priznanja je potekala po starih pravilih podeljevanja vite{kih naslovov.

v zavr{nici pojasnjevalna tabla o sovi uharici Ob prireditvenem prostoru v Zavr{nici je name{~ena poja-snjevalna tabla o veliki uharici, ki ima gnezdi{~e v dolini. Tablo so z namenom varovanja najve~je sove na svetu pri-pravili v Zavodu RS za varstvo narave Kranj v sklopu projek-ta Karavanke�prihodnost.eu.Pri pripravi table in dodatne zgibanke je sodeloval ornitolog Toma` Miheli~ z Dru{tva za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije, ki je za bralce Novic pripravil zapis o uharici v Zavr{nici.

Velika uharica v Zavr{niciZavr{nica predstavlja eno izmed najbolj tipi~nih gnezdi{~ veli-ke uharice na Gorenjskem. Ostanki materiala, ki se nabira med gnezditvijo na skalnih policah, ki smo jih na{li v plezali{~u v

Zavr{nici pri~ajo, da gre za tradicionalno gnezdi{~e, ki je bilo verjetno zasedeno odkar ta vrsta naseljuje Gorenjsko. Monito-ring gnezditve v zadnjih letih je pokazal, da vrsta kljub temu, da je v Zavr{nici redno prisotna, do`ivlja velike pritiske zaradi vzne-mirjanja. To se ka`e pri izbiri gnezdi{~ in gnezditveni uspe{nosti.Za gnezdi{~e velika uharica izbira skalovja, predvsem velike, str-me stene, kjer je varnej{a pred plenilci. Dobrodo{lo je, ~e so stene suhe, na kar vpliva previsnost in obrnjene proti jugu ali zahodu, zaradi ~esar so toplej{e. Ne spleta namre~ gnezda, ki bi dajal izolacijo jajcem in mladi~em, ampak gnezdi direktno na skalni polici. Stene morajo biti {e dobro raz~lenjene, saj s tem nudijo ustrezna mesta za gnezdenje in po~ivanje ~ez dan. Ker lovi v glavnem po odprti krajini, ki jo najdemo pri nas predvsem v ni`je le`e~ih predelih, so zanje primerne ni`je le`e~e skalne stene, blizu naselij in odprte krajine. ^e sedaj zadevo prezrca-lim v ~love{ke o~i plezalcev opazimo, da prav vse od na{tetih lastnosti sten privla~no vplivajo tudi nanje. Visoka, previsna, suha, raz~lenjena in lahko dostopna stena, je bila razlog, da je v Zavr{nici nastalo plezali{~e. Vrsta zaradi svoje plahosti ne gnezdi ve~ v plezali{~u, ampak na nadomestnih lokacijah, ki so seveda manj primerne. To se ka`e v pogostih menjavah mest gnezdenja in pogosto neupe{ni gnez-ditvi, ki je bila ugotovljena v Zavr{nici.Ob~utljivost na vznemirjanje pa seveda izvira iz uhari~ine narave `ivljenja. Vrsta je plaha in skoraj preko celega leta izredno nave-zana na svoje domovanje – skalno steno. @e jeseni je od dogajanj v njeni okolici odvisno, ali bo samec steno izbral kot gnezdi{~e, ali ne. V gnezdi{~u se nato navadno v februarju za~nejo gnezdi-tvene aktivnosti, gnezdenje pa se lahko zavle~e celo do julija, ko poletijo zadnji mladi~i. Pa {e od takrat naprej bodo do pribli`no oktobra mladi~i dnevno prisotni v ostenju. Pomagali jo bomo ohraniti, ~e ji bomo zagotovili ustrezen mir na gnezdi{~ih.

bO[tjan nO^ prejel priznanje vitez ^ebelje matice

14 15

Gasilstvo

prvega sre~anja predsednikov evropskih ~ebelarskih zvez. Kak{en je bil u~inek tega sre~anja? Leta 2010 smo organizirali 1. konferenco ~ebelarskih organizacij dr`av ~lanic EU in zunanjih. Konference se je udele`ilo 17 dr`av. Sprejeli smo skupno deklaracijo in jo poslali vsem pristojnim in-stitucijam v EU. Vsebina deklaracije se je nana{ala na izbolj{anje razmer za ~ebelarstvo s ciljem ohranjanja in za{~ite ~ebel. Rezul-tat tega je, da je EU bistveno pove~ala sredstva za ~ebelarstvo! Sedaj se pripravljamo na drugo tovrstno konferenco, ki bo mar-ca v Celju z aktualno tematiko – zdravstveno varstvo ~ebel.

Omenili ste dve veliki kampanji va{e zveze Ohranimo ~ebele in Posadi ro`o za ~ebelo. Tretja, Tradicionalni slo-venski zajtrk, je aktualna prav te dni. 18. novembra bo namre~ vsak slovenski {olar za zajtrk dele`en doma~ih dobrot …Tako je. Preteklih pet let smo v slovenskih vrtcih prirejali medeni zajtrk. Akcija je bila odli~no sprejeta in letos smo jo `eleli nad-graditi. Poleg vrtcev smo vklju~ili {e osnovne {ole in slovenskemu medu za zajtrk dodali {e kruh, maslo, mleko in jabolka – vse slovenskega porekla. K sodelovanju so pristopila ministrstva za {olstvo, zdravstvo in kmetijstvo, hrano so brezpla~no prispevali

kmetje, ~ebelarji, kmetijska in `ivilska podjetja. Z akcijo `elimo med mladimi in v {ir{i javnosti spodbujati zdrav na~in prehra-njevanja in u`ivanje lokalno pridelane hrane, podpreti slovensko kmetijstvo in krepiti ekolo{ko osve{~enost.

Ob izteku predsedni{kega mandata ste napovedali po-novno kandidaturo in predstavili svoj program dela ^ebelarske zveze Slovenije za naslednje obdobje. Pogla-vitni cilji tega programa?Program je zelo ambiciozen, a realen. Usmerjen je k promo-ciji ~ebelarstva, pove~anju uporabe ~ebeljih pridelkov, ve~ji ekonomi~nosti ~ebelarstva, razvijanju ~ebelarskega turizma, ohranjanju ~ebelarske dedi{~ine, skrbi za varne ~ebelje pridelke, usposabljanju ~ebelarjev in potro{nikov, izobra`evanju mladih, predvsem pa – k ohranitvi ~ebel. V Evropi letno izgine 10–30 % ~ebel. V Sloveniji je na{a skrb na tem podro~ju celo dvojna; ohranitev ~ebel in ohranitev ~iste avtohtone vrste, kranjske sivke.

Ob koncu bi se rad zahvalil vsem ki me podpirajo in brez katerih ne bi uspel, predvsem svoji dru`ini, mati~nemu ~ebelarskemu dru{tvu Anton Jan{a Breznica, `upanu Leopoldu Poga~arju, so-delavcem na ^ZS, ~ebelarjem na terenu …

sre~anje gasilcev treh de`el6. oktobra je v jeseni{ki dvorani Kolpern potekalo sre~anje gasilcev treh de`el, katerega so se udele`ili ga-silci Gorenjske, Koro{ke in Furlanije Julijske krajine. Prire-ditev je organizirala Gasilska zveza Jesenice v sodelova-nju z Gasilsko zvezo Gorenjske.

Na{e sodelovanje sega v leto 1966, ko so ga-silci IGD @elezarna in poklicni gasilci deset dni pomagali v Beljaku, ki so ga prizadele hude poplave. Od takrat so se stiki med nami ohranili, kasneje pa so se navezi pridru`ili {e gasilci Kanalske doli-ne. @e leta 1975 je bilo

prvo sre~anje in tekmovanje gasilcev treh de`el, ki so ga gasilci nato redno prirejali kar trideset let. Prehodni pokal so najve~krat osvojili prav smoku{ki gasilci, danes pa je postavljen kot spome-nik na tromeji nad Rate~ami.Na Jesenice smo tokrat povabili vse stare in nove komandante, ki so kot organizatorji sodelovali v tridesetletnem obdobju sre~anj, spomnili pa smo se tudi pokojnih ~lanov. Zgodovino sre~anj je pripravil in prebral predsednik GZ Jesenice, Marjan Dobnikar, predlog programa dela in sodelovanja za naprej pa je podal poveljnik GZ Gorenjske, Milan Dubravac. Zaslu`nim ~lanom za dolgoletno sodelovanje smo podelili priznanja GZ Gorenjske, iz-delana prav za to prilo`nost.

Omenim naj {e najzaslu`nej{e ~lane, ki so v tridesetih letih pu-stili pe~at v vseh treh de`elah. To so v prvi vrsti `al `e pokojna Anton Arh z Blejske Dobrave, Ernst Jenull iz St. Jakoba in Toni Kravina iz @abnic. Poleg njih so kot organizatorji sodelovali {e Janez [ebat iz Smoku~a, Ivko Blenku{ iz Kranjske Gore in Karol Tramte z Jesenic.

K slovesnemu vzdu{ju sre~anja je pripomogel ambient dvora-ne Kolpern, glasba citrark in nenazadnje postre`ba restavraci-je Ejga, k uspehu sre~anja pa `upani ob~in Jesenice, @irovnica, Kranjska Gora in Tr`i~ s svojimi prispevki.

novi~ke iz pGd smoku~Mesec oktober je mesec po`arne varnosti, mesec, v ka-terem gasilci predstavimo javnosti svoje delovanje, svojo opremo in usposobljenost. S tem poka`emo krajanom, kako so varovani in na kaj lahko ra~unajo v primeru nesre~e. Gasilci vedno pomagamo, a bolje opremljeni smo u~inkovitej{i.Svojo pripravljenost smo pokazali 1. oktobra na tekmovanju GZ Jesenice, katerega smo se udele`ili s tremi ekipami. Dve ekipi sta se uvrstili na podro~no tekmovanje, ki je bilo 15. oktobra na Bledu in dosegli razli~ne uspehe. Pohvalim lahko ekipo ~lanic A, ki je kljub temu, da je bila najstarej{a, dosegla odli~no 10. mesto med 21-imi ekipami.V sredo, 19. oktobra je bil javljen po`ar pri Vrbi. Bili smo v pri-pravljenosti v domu, vendar nam ni bilo treba izvoziti.

Marjan Dobnikar

Tekmovalne ekipe PGD Smoku~

Anton Kravina iz Trbi`a in Janez [ebat iz Smoku~a

14 15

novi~ke iz pGd zabreznicaKonec poletja je gasilski dom v Zabreznici do~akal v novi preoble-ki, z zamenjano stre{no kritino. S pomo~jo lokalnega mojstra in velikim odzivom ~lanov nam je uspelo nadomestiti dotrajane stre{nike in namestiti nove z napisom »112«, ki je viden dale~ na-okoli. Predvsem gre zahvala županu Leopoldu Poga~arju, ker se je poleg pomo~i pri investiciji tudi osebno zavzel in se z vso vnemo ter spodbujanjem ~lanov aktivno udeležil sanacije strehe.V septembru smo izdelali dodatne omarice za opremo gasil-cev. Na{e ~lanstvo se stalno pove~uje in izobražuje, tako smo za nove aktivne gasilce pridobili dodaten prostor za njihovo oseb-no opremo.

V Ljubljani je od 16. do 18. 9. potekalo FFCC Slovenija, ki velja za »najtežji dve minuti v {portu«. Udeležujejo se ga dobro kondicijsko pripravljeni poklicni in prostovoljni gasilci. Iz na{ega dru{tva so se tekmovanja udeležili trije ~lani, Nejc Klinar, Bojan Dabižljevi~ in Nejc Markelj ter ~lanica Nina Jalen. Nejc Kli-nar je v hudi konkurenci ve~ kot 200-tih tekmovalcev zasedel 16. mesto in se uvrstil v nedeljski finale, vsi ostali so tekmovali v dvojicah ali me{anih dvojicah ter se tudi uspe{no spopadli s težko progo in jo premagali. Prav tako v septembru so potekale gasilske vaje za ob~insko gasilsko tekmovanje na Jesenicah. Ves mesec so pridno va-dili mladinci, ~lani B in veterani. Mladinci in ~lani B so se uvrstili na tretje mesto, veterani pa zasedli prvo mesto. Na Bledu je nato 15. 10. potekalo regijsko tekmovanje za ~lane in vetera-ne, kjer so bili ~lani B s 7. mestom najbolj{i z Zgornje Gorenjske, veterani pa tudi zelo dobri osmi. 5. 11. je v Cerkljah na Gorenj-skem potekal Kviz gasilske mladine Gorenjske, kjer so mlaj{i mladinci zasedli 12. mesto.V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo tako kot vsako leto sodelovali z OŠ pri prikazu na{ega dela in opreme. Deset izku{enih gasilcev je pripravilo za vse starostne skupine pou~en in zanimiv prikaz gasilstva. V tem obdobju smo imeli dve intervenciji, to je ~rpanje vode v Zabreznici – zalilo je gradbeno jamo in požar v naravi pod Vrbo. Konec oktobra in za~etek novembra je bil opravljen pre-gled ve~ine podtalnih in nadtalnih hidrantov na obmo~ju Ob~ine Žirovnica. Stanje hidrantnega omrežja je dobro, na manj{e pomankljivosti pa smo opozorili izvajalca javne službe. Delegacija pod vodstvom poveljnika, Sa{a Pintarja je konec oktobra obiskala prijateljsko prostovoljno gasilsko dru{tvo na Hrva{kem, DVD Lipik. Izmenjali smo teoreti~ne in prakti~ne izku{nje. Bili smo lepo sprejeti in nadvse zadovoljni z dejstvom, da se gasilci družimo brez meja in nenazadnje, da tudi gasilska

cisterna TAM služi svojemu namenu kot je v preteklosti vasem pod Stolom.V mesecu decembru bodo ob~ane, ki so podporni ~lani PGD Za-breznica obiskali poverjeniki s koledarji. Že v vnaprej se vam toplo zahvaljujemo za va{o pomo~, ki nam olaj{a delovanje in zagotavlja {e bolj{o pripravljenost.Vabimo vas, da nas obi{~ete tudi na http://www.facebook.com/pgdzabreznica

Klemen Rev

Gasilstvo

Mladinci PGD Zabreznica

nov kri` v doslov~ah

Va{ki kri` v Doslov~ah, v kri`i{~u, je bil dodobra dotrajan in po-treben zamenjave. Ker je to del va{ke zgodovine, smo se va{~ani odlo~ili, da postavimo novega.Re~eno – storjeno. Od priskrbe lesa, dela … vse smo storili sami in ga sredi septembra tudi posta-vili. Novega, lepega sta blago-slovila `upnik Marjan Lampret in njegov pomo~nik Tone Zajc. Po blagoslovu smo imeli pogostitev z dobrotami va{kih `ena in de-klet.Ob splo{nem zadovoljstvu smo nazdravili spoznanju, da skupaj zmoremo in znamo vse.

Zvone Bulovec

GENKI Zdravilna kitajska masaža

Pripravite se na zimo s preventivno masažo po na~elih Tradicionalne kitajske medicine!

Prehitite prehlad, gripo, bole~ine v vratu in hrbtu, otrdele mi{ice, preženite mraz iz telesa.

Z zdravilno kitajsko masažo u~inkovito odpravimo zastoje telesnih teko~in in spodbudimo pretok življenjske

energije, sprostimo mi{ice, ublažimo posledice prekomernega stresa in izbolj{amo splo{no po~utje.

Prisr~no vabljeni!Na voljo so tudi darilni boni.

16 17

Upokojenci

varnOst v cestnem prOmetu za starej[O GeneracijO Zabreznica, 26. oktober 2011Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ob~ine @irovnica je na pobudo Dru{tva upokojen-cev @irovnica organiziral predavanje z naslovom Varnost v cestnem prometu za starej{o generacijo. Predavanje je bilo med {tevilnimi slu{atelji sprejeto z velikim odobravanjem.

Udele`ba v cestnem prometu je v dana{njem svetu ena izmed najve~jih nevarnosti, ki ogro`a `ivljenja ljudi. Naj-bolj izpostavljene skupine v cestnem prometu so otroci, kolesarji, pe{ci in starej{i. Slednji imajo poleg starostnih te`av nemalo preglavic tudi z novostmi v sodobnem prometu. Z namenom, da bi pri-spevali k izbolj{anju varnosti na na{ih cestah, so organiza-torji predavanja k besedi povabili strokovnjaka z Mini-strstva za promet, mag. Bojana @lendra.G. @lender je poslu{alcem predstavil nekatere spremem-be na podro~ju prometa in jim posredoval koristne in-formacije. Uvodoma je spregovoril o cilju prometne var-nosti v Sloveniji, ki ni le zmanj{ati {tevilo nesre~, temve~ uresni~iti Vizijo 0 – ni~ alkohola in ni~ mrtvih na cesti. Vsa-ko nesre~o je z odgovornim ravnanjem namre~ mogo~e prepre~iti. Najmanj prometnih nesre~ povzro~ijo vozniki stari med 30 in 45 let. Mlaj{i so nevarni zaradi hitrosti in alkohola, starej{i pa zaradi tega, ker se ne zavedajo, da starost prina{a tudi nev{e~nosti, ki jih je treba poznati in upo{tevati, na primer zmanj{anje vidnega polja, dalj{i odzivni ~as, kratkotrajen spomin, nevarni u~inki zdravil in podobno. Na varnost vo`nje seveda vpliva tudi »kilometrina«. Do-ber voznik je tisti, ki letno opravi najmanj 4000 km. Manj ko vozimo, bolj smo nevajeni prometa in hitreje lahko povzro~imo nesre~o. Poslu{alci, ve~inoma ~lani DU@, so se predavanja udele`ili v velikem {tevilu in ga ocenili kot zelo koristnega. Pre-davatelju so zastavili ve~ vpra{anj in pozdravili pobudo, da bi v spomladanskem ~asu izobra`evanje nadaljevali s prakti~nim spoznavanjem vo`nje v kro`i{~ih. Mag. Bojan @lender, generalni direktor direktorata za pro-met na Ministrstvu za promet, se je pred predavanjem po-mudil tudi na ob~inski upravi, kjer ga je sprejel `upan Leopold Poga~ar. Spregovorila sta o problematiki nada-

ljevanja rekonstrukcije ceste Zabreznica–Breznica. Kolesje Ministrstva za promet namre~ melje zelo po~asi in razpola-ga z zelo okrnjenimi sredstvi. Na drugi strani pa je Ob~ina @irovnica ̀ e zalo`ila svoja sredstva za idejne projekte in re-cenzijo. @upan je tako gosta zaprosil za posredovanje pri prizadevanjih za podpis protokola, na podlagi katerega bi projekt ostal v razvojnem na~rtu dr`ave. Za pomo~ je g. @lendra nagovoril tudi glede postavitve prometnega zna-ka, ki bi na relaciji @irovnica–Begunje opozarjal na priso-tnost kolesarjev. To bitko ob~inska uprava z direkcijo za promet namre~ bije `e dve leti.

P. K.

tekmovanje va{kih trojk v balinanju10. septembra je potekalo na dru{tvenem balini{~u vsako-letno tekmovanje va{kih trojk v balinanju. K tekmovanju se je prijavilo sedem ekip oziroma 21 ~lanov. V prijetnem tekmovalnem vzdu{ju smo videli kar nekaj zelo dobrih re-zultatov, kar pomeni, da ~lani tudi redno trenirajo in si ohranjajo kondicijo.

EKIPE so se uvrstile takole:1. BREZNICA (Slavko Gregori~, Jo`e Peljhan, Silvo Kapus)2. @IROVNICA (Mara Strnad, Mirko Strnad, Slavka Legat)3. BREG (Slavko Kolman, Martin Pazlar, Franc Zalokar)4. SELO 2 (Anton Kobal, Vojko Rev, Anton Legat)5. ZABREZNICA (Ton~ka Me`an, Ivanka Poga~ar, Darko

Leben)6. SELO 1 (Ivanka Ko{elnik, Helena [kantar, Angelca Kokalj)7. MOSTE (Trojar Branko, Vida Trojar, Marija Slamnik)

Franc Zalokar, vodja tekmovanja

Poslu{alci so z zanimanjem prisluhnili in predavatelju zastavili mnogo vpra{anj.

POSREDNIŠTVO, DOSTAVA, MONTAŽA IN POPRAVILA GOSPODINJSKIH APARATOVPOOBLAŠČEVI SERVIS ZA APARATE:

SERVIS PARNIH LIKALNIKOV "MAXI LINDO"

ELEKTROINŠTALACIJE

16 17

Upokojenci

simbioz� tudi v @irovniciOd 17. do 21. oktobra je po vsej Sloveniji potekal projekt Simbioz� e-pismena Slovenija, katerega namen je bil z medgeneracijskim so-delovanjem prispevati k vi{ji ravni ra~unalni{ke pismenosti med starej{imi. V brezpla~nih delavnicah so tako mladi prostovoljci pred-stavnike starej{e generacije u~ili uporabe ra~unalnika.

»Vedno sem verjel, da morajo biti babice in dedki, ter vnukinje in vnuki klju~ni zave-zniki,« je zapisal @iga Vavpoti~, pobudnik pro jekta, ki je za svojo idejo pridobil {tevilne sodelavce zdru`ene v Zavodu Ypsilon, Sim-bioz� pa je prerasla v najve~jo prosto-voljno akcijo letos. V tednu dni so mladi po knji`nicah, {olah, domovih za starej{e, skupno na 250-ih

lokacijah po vsej Sloveniji, starej{im ljudem nudili podporo pri u~enju osnov ra~unalni{tva ter jim pokazali, kako in v katere namene ra~unalnik lahko upora-bljajo v vsakdanjem `ivljenju.Delavnice so potekale tudi na Osnovni {oli @irovnica. Starej{i ob~ani so zase-dli domala vsa delovna mesta v ra~unalnici, pri u~enju pa jim je pomagalo 8 mladih prostovoljcev, med njimi deveto{olec Ga{per Anderle: »Za projekt sem izvedel na internetu, k sodelovanju pa nas je spodbudil tudi u~itelj. Na{a naloga je bila pomagati, ~e kdo ni mogel slediti delu ali je zaostal pri nalogah. Starej{i so se zelo potrudili. Ideja za ta projekt se mi zdi izvrstna. Udele`enci ra~unalnika ve~inoma {e nikoli niso uporabljali, tu pa so imeli to mo`nost. Ob pomo~i starej{im sem se tudi zabaval.« Zadovoljstvo je ob zaklju~ku delav-nic izrazila tudi predstavnica starej{e generacije, gospa Francka Gorjanc: »V lepo ra~unalni{ko u~ilnico smo prvi dan vstopili s strahom, nezaupanjem in velikim dvomom, ~e se lahko {e ~esa nau~imo. A vsi na{i dvomi so bili odve~. Predavatelja Jernej in David sta snov razlagala na najbolj prijazen na~in, pri vsakem napa~nem kliku pa je takoj pristopil kak prostovoljec in odpravil te`avo. Vsak dan smo se vra~ali bolj navdu{eni.«Sode~ po odzivu sodelujo~ih je ideja o medgeneracijskem u~enju izzvala vsestran-sko zadovoljstvo. Tako mladi kot starej{i bi bili v podobnih projektih {e pripravljeni sodelovati. Evropska komisija je leto 2011 razglasila za leto prostovoljstva in leto 2012 za leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. V projektu Simbioz� je bilo zdru`eno oboje.

vo{~ili smo za osebni praznik Na Bregu je 25. septembra dopolnila 92 let gospa Fran~i{ka Zgonc. Za rojstni dan sva jo obiskali in vo{~ili zaupnica dru{tva ga. Vojka Legat in Jerca Ti~ar. Obiska je bila vesela in prijetno smo poklepetali. Gospa Francka je z vese-ljem obujala spomine iz svojega `ivljenja. Povedala je, da se kar dobro po~uti, ~eprav pa ima ob~asne te`ave z zdravjem. Pri klepetu se nam je pridru`ila tudi njena h~erka Danica, ki je mami v veliko pomo~. Sre~a in zdravje sta bisera dva, naj v `ivljenju vse spremljata oba.

Jerca Ti~ar

kojnik

V marcu nas je zapeljal {ofer Janezna pohodni izlet na kra{ki svet.

Od za~etka do koncana{e slavljenke

stregle so dobroteiz doma~ega lonca.

@e ob prihodu nas pozdravil je de`,da smo nadeli pelerine

in se podali v kra{ke vi{ine.

^udovito polo`na mehka potnas vodila je navzgortja na Kojnikov vzpon.

Pa so kmalu razbesnelese naravne sile

in nas silovito zavrtelev orkanski sne`ni mete`,

ki nas je ovil v ledeni sre`.

Veseli vriski omeh~ali so kolena,da smo se pognali v boj

skozi sodni krog za obstoj.

Med potjo nas je grela skrbna{ih vrlih planincev in vodnikov,ki so za~utili na{e bojne tegobe:

strgane pelerine, polomljene de`nike,

namo~ene kape, hla~e, rokavice.

Pred vetrom in mrazomso nas zavili v tople {alenam posadili svoje kapein {e marsikaj dobregastorili za nas in nam

polep{ali nepozabni ~as.

Skozi grozljivo bu~anjezasli{ali smo udarce po skrinjiciin v o~eh na{ega vodje Dragota

zmagovalne iskrice.

Na drugi strani hribaso se besne~e sile umirile

in odpelo se je modro obzorjein pred nami za`eleno morje.

Izlet pohodni{ke sekcije Dru{tva upokojencev @irovnica na Kojnik je upesnila Ivana Poga~ar z Breznice.

Zadovoljni udele`enci Simbioze – vsi zmagovalci!

18 19

Kulturni utrip pod Stolom

O Jaku ̂ opu sta na slovesnosti v Doslov~ah spregovorila kustosinja Mira Novak in kipar Evgen Gu{tin. Gospa Mira je v svoji pripovedi nanizala vzporednice med Fin`garjem in ^opom, ki sta vsak s svojim izraznim sredstvom, prvi z besedo in dru-gi s sliko, odkrivala lepote narave, {e po-sebej na{ih gora. V gorah se je z Jakom ^opom sre~eval tudi kipar Evgen Gu{tin, ki je spomin na prijatelja po~astil z izdelavo doprsnega kipa. »V gorah sem sre~eval en-kratne ljudi in med njimi je kraljeval Jaka,« je pripovedoval Gu{tin. »Kljub te`avam z nogo je imel ve~jo kilometrino kot drugi. Po ve~ let je ~akal na pravo prilo`nost za kak{en posnetek. Njegove fotografije nam govorijo, da `ivimo v najlep{em kraju na svetu. Ob stoletnici Jak~evega rojstva ni-sem kaj dosti razmi{ljal – vedel sem, da ga preprosto moram upodobiti.«

Nagrade najbolj{im fotografomSlovesnost v spomin fotografa je bila prava prilo`nost za razglasitev rezultatov vsako-letnega fotografskega nate~aja v organizaciji ZTK @irovnica. Leto{nji je imel naslov Po sledeh gospoda Hudournika. Na nate~aju je sodelovalo sedem avtorjev z dvajsetimi fotografijami, ki so bile v mesecu oktobru razstavljene v fotogaleriji Jaka ^opa na Selu. Tokrat so imeli prvi~ mo`nost glasovanja za najbolj{o fotografijo tudi obiskovalci raz-stave. V glasovalni skrinjici se je nabralo 70 glasov, ki so skupaj z glasovi `irije nagrade in pohvale razdelili takole:

Nagrade Pohvale

1. Leon Mesari~, Na pre`i Leon Mesari~, Resje2. Aleksander Marin{ek,Na Var`etih (na naslovnici) Franci Jamar, Bela sled3. Bogdan Bricelj, Koruzno polje pod Stolom Vinko Lavti`ar, Vrba Nagrade in pohvale je podelila Maja Zupan, direktorica ZTK @irovnica, kjer so slove-snost v Doslov~ah zasnovali in priredili.

Spominska razstava Jaka ^opa v fotogaleriji na Selu

^lani Fotografskega dru{tva Je-senice so ^opov stoti rojstni dan po~astili z razstavo njegovih foto-grafij v galeriji na Selu. Razstava prikazuje ~rno-bele podobe vihar-nikov, kozolcev in doline So~e, na ogled pa bo do konca meseca no-vembra. To je `e 67. razstava v fo-togaleriji, ki je posve~ena prav Jaku ^opu. V preddverju zdravstvenega doma je bila odprta dve leti po nje-govi smrti, leta 2004. Vse odtlej za redne postavitve razstav v galeriji zavzeto skrbi Franci Jamar, fotograf z Breznice.

100 let Od rOjstva jaka ^Opa26. oktobra je minilo 100 let od rojstva staroste slovenske planinske fotografije Jaka ^opa. Obletnica obele`ena s prireditvijo v Fin`garjevi rojstni hi{i in fotografsko razstavo na Selu. Podeljene nagrade najbolj{im fotografijam nate~aja Po sledeh gospoda Hudournika.

Bogdan Bricelj, Koruzno polje

Na otvoritvi razstave, foto Jani Novak

Leon Mesari~, Na pre`i

Evgen Gu{tin ob svojem delu

18 19

Kulturni utrip pod Stolom

^lani tambura{ke skupine ka{arji na festivalu v tur~iji

^lani Tambura{ke skupine Ka{arji so se med 20. in 25. septembrom mudili v Tur~iji na festivalu – II. Internatio-nal folk dance festival Sarimsakli Trophy 2011.

Na festivalu tekmovalnega zna~aja so nastopale sku-pine iz 12-ih dr`av Evrope, Azije in Afrike. Tambura{ka skupina Ka{arji je nasto-pila v kategoriji glasbeno pevske skupine na temo ljudske glasbe iz Sloveni-je in svetovne zakladnice. Poro~a Jernej Smolej, vodja skupine:Imeli smo {tiri nastope v mo~ni konkurenci, a smo po`eli velik uspeh. Osvojili smo drugo mesto, prejeli odli~no oceno s strani ko-misije in dobili ve~ vabil za nastope na razli~nih koncih

sveta. Festival smo izkoristili tudi za turisti~no promocijo Gorenj-ske. ZTK @irovnica in Turizem Bohinj sta namre~ na prizori{~u postavila stojnico in predstavila svojo ponudbo. Za pomo~ se `elimo zahvaliti Ob~ini @irovnica, `upanu Leopoldu Poga~arju in Kulturnemu dru{tvu dr. F. Pre{eren @irovnica – Breznica.

Vse bralce Novic vabimo na na{ tradicionalni Martinov ve~er z gosti, ki bo v petek, 18. novembra ob 20. uri v dvorani na Breznici.

danetu zajcu v spominKulturno dru{tvo K je v spomin Danetu Zajcu `e {esto leto zapored ugledali{~ilo njegovo poezijo.Produkcija je nastala v okviru enotedenske delavnice, ki je po-tekala od 20. do 26. oktobra na Breznici. Projekt je sofinanciral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

Poro~a Matic Me ̀ ek: »Sodelujo~i smo ustvar-jali pod delovnim naslo-vom »Belo nevidno vidi-mo«. Na{a osnovna nit je bila narava. Oble~eni smo bili v bela obla~ila, uporabili okvire z belim platnom in projecirali macro-fotografije nara-

ve na belo ozadje. Bili smo beli, nevidni in vidni. Tudi tokrat je bila delavnica odprta za vse, ki radi delijo ljubezen do poezije in gledali{~a.«Ustvarjalci Kulturnega dru{tva K so na leto{njem Linhartovem sre~anju, festivalu slovenskih ljubiteljskih gledali{kih skupin, prejeli nagrado mati~ek za izviren pristop pri izvedbi predstave Ple{asta pevka v re`iji Nika Kranjca. Za ve~ informacij in slik poglejte na internet.Spletna stran: http://www.kd-k.comFacebook: http://skrci.me/kd-k

STRIPYDENT, D.O.O., ŽIROVNICA, MOSTE 77A

Delovni ~as zobne ordinacije:sreda, petek od 16. - 18. ure ali po naro~ilu

Delovni ~as zobotehni~nega laboratorija:od ponedeljka do petka od 8. - 16. ure

Informacije in naro~anje po tel.:580 12 59, Samo Mekina

UGODNOZANESLJIVO

BREZ ^AKANJA

www.stripydent.si

Salon dekorative Dežman, Izletniška ulica 11, Ribno pri BleduT: 04 57 66 111 • M: 041 735 905 • E: salondekorative@gmail.com

Delovni čas: pon, sre, pet: 12-19 • tor, čet: 9-16 • sob: 9-13

Razko{je idej in harmonija bivanja!

Zavese, dekorativne tkanine, talne obloge, blazine, darilni bonisvetovanje in izmera, šivanje, oblazinjanje, polaganje, montaža

Vse za celostno opremo bivalnega in poslovnega prostora na enem mestu!

S tem oglasom imate pri nakupu ali naročilu 10% popust! (Velja do 31.12.2011)

20 21

Naravoslovni dan na O[ @irovnica

pO@arna varnOstVsako leto imamo na na{i {oli dan po`arne varnosti. V tem {olskem letu smo ga izvedli v petek, 7. oktobra. Tokrat nam vreme ni bilo naklonjeno, a smo se vseeno imeli super.V naravoslovni dan so bili vklju~eni vsi u~enci na{e {ole. Program je bil zelo raznovrsten. U~enci so se sre~ali z gasilci in gorskimi re{evalci, poslu{ali so predavanja o prvi pomo~i, re{evanju in oskrbi ponesre~encev ter se v tem tudi prakti~no urili. ^etrto{olci so obiskali gasilce v Zabreznici, peto{olci so si ogledali gasilski dom na Jesenicah, sedmo{olci pa so se odpravili v Kranj, kjer so obiskali Center za obve{~anje in gasilski dom.

Predstavitev gasilske opreme Otroke na razredni stopnji sta obiskala dva gasilca in jim predstavila gasilsko opremo. U~enci so bili nad tem zelo navdu{eni, saj so lahko vse preizkusili tudi sami. Vsem pa sta bili najbolj v{e~ svetilka in ~elada.

Kemijski poskusi o gorenjuU~itelji Gregor Pungar{ek, Nata{a [turm in Nadja Bergant so u~encem 4. in 6. razreda prikazali nekaj zanimivih poskusov z ognjem ter u~ence seznanili s pravilnim ravnanjem ob razli~nih nesre~ah, ki se lahko pripetijo tudi doma.

Delo gorske re{evalne slu`be in poklicnih gasilcevU~ence petega razreda so obiskali gorski re{evalci. Izvedeli so, da njihovo delo po-teka najpogosteje v gorah. Najve~krat re{ujejo ponesre~ence. Pri delu jim pomaga-jo {olani psi in helikoptrska ekipa. U~enci so spoznali opremo in postopek priprave ponesre~enca za sestop v dolino oziroma v helikopter. Obiskali so tudi poklicno gasilsko enoto na Jesenicah. Gasilci najpogosteje pomagajo v prometnih in drugih nesre~ah, pri poplavah in po`arih. U~encem so razkazali vozila za razli~ne oblike re{evanja. Najbolj jim je bilo v{e~ vozilo z lestvijo, a lestve `al niso mogli preizkusiti, ker je pihal veter in padal de`.

Po`ari v naravi, poplave in ekolo{ki problemi ob po`arih in poplavahV {estem razredu so imeli predavanje o po`arih v naravi. Zvedeli so, da morajo biti zelo previdni z ognjem in da se ne sme kuriti na odprtem prostoru.

ImobilizacijaV osmem razredu so u~enci spoznali in se tudi prakti~no nau~ili, kako se oskrbi po{kodovanca, ~e ima zvin, zlom, izpah, kako se uporablja nosila, opornice …

Prakti~na uporaba gasilnih aparatovV devetem razredu so se nau~ili, kako uporabljati gasilni aparat. Zaradi de`ja je pla-men ve~krat ugasnil. Gasilec je tudi pokazal, zakaj ne smemo vrelo olje gasiti z vodo. Pri tem pride do eksplozije. K sre~i je imel gasilec poleg za{~itne obleke tudi ~elado s steklom ~ez o~i. Po`ar so na koncu z gasilnim aparatom gasili tudi u~enci in to jim je bilo, seveda, zelo v{e~.

Izobra`evanje

medob~insko tekmovanje "kaj ve{ o prometu"

V ~etrtek, 29. 9. 2011 popoldne so se pred Osnovno {olo @irovnica zbra-li najbolj{i kolesarji {estih osnovnih {ol, da se pomerijo v znanju iz cestno prometnih predpisov, spretnostni vo`nji s kolesom in vo`nji v prometu.

Tekmovanja Kaj ve{ o prometu so za u~ence spodbuda in prilo`nost za iz-popolnjevanje znanja in spretnosti na podro~ju prometa. Potekajo na {olski, ob~inski, regijski in dr`avni ravni. Regijsko tekmovanje v @irovnici sta pripravila O[ @irovnica in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Ob~ini @irovnica.Lep son~en dan, `upanov in ravnateljev pozdrav tekmovalcem, ogled proge po cesti in tekmovanje se lahko za~ne. 18 tekmovalcev je najprej re{evalo teste v {olski ra~unalnici, potem jih je polovica {la na spretnostni poligon, kjer so poka-zali svojo spretnost na kolesu med keglji in drugimi ovirami, druga polovica pa je vozila na cesti. Na poti so jih ocenjeva-li ocenjevalci, udele`enci v prometu pa so po `ivo rumenih brezrokavnih zlahka ugotovili, da se nekaj dogaja. S pomo~jo sponzorjev je vsak tekmovalec dobil na-grado in diplomo, prvi trije pa medalje.Tekmovalci na{e {ole iz 9. razreda Rok Lu`nik, Ga{per Anderle in Manja Pintari~ so zasedli tretje, ~etrto in dvanajsto me-sto. ^estitamo! Najve~ spretnosti in znanja je pokazal u~enec Adem Kand`i~ iz Osnovne {ole Toneta ^ufarja Jesenice, ki bo na{ okoli{ zastopal spomladi na dr`avnem tekmova-nju v Ljubljani. Sre~no!

Nejka Dolar

Rok Lu`nik med stebri~ki

[tirino`na ~lana Gorske re{evalne slu`be sta med otroki vzbudila navdu{enje.

20 21

Izobra`evanje

Uporaba slu`benih psov za re{evanjeNajbolj zanimivo je bilo dogajanje v telovadnici. Vodnika sta predstavila re{evalno opremo in prikazala, kako re{evalni psi i{~ejo ponesre~ence. Oba psa sta dokazala, da sta zelo ubogljiva in zanesljiva ter da imata res izjemno razvit sluh in vonj, veliko bolj, kot ga ima ~lovek. Ponovno smo se lahko prepri~ali, da je pes res ~lovekov najbolj{i prijatelj.

Reporta`o so pripravili: Mohor, Alja`, Simon,Tja{a K., Lenart, Bor, Gracija, Mojca in Nina A. iz 8. razreda

Obisk u~encev z avstrijske koro{keU~enci 4. b razreda so 18. oktobra gostili vrstnike iz Ljudske {ole Bistrica v Ro`u. Ponosno so jim razkazali lepo urejeno {olo in jih popeljali na poseben izlet v bli`njo okolico. Za u~ence z obeh strani meje to ni bilo prvo sre~anje. Spoznali so se lansko jesen na enodnevnem obisku v Bistrici, pozimi skupaj pre`iveli {portni dan v dolini Poden (Bo-dental) in se spomladi tri dni dru`ili v ^rmo{njicah, v {oli v naravi. Na{tete oblike sre~evanja u~encev 3. in 4. razreda so stalnica v povezovanju obeh {ol `e vrsto let. Glavni motiv ~ezmejnega povezovanja je sklepanje novih prijateljstev in spodbujanje k u~enju jezikov. Potovanje v drugo dr`avo, obisk druge {ole in spoznava-nje novih ljudi je za otroke veliko do`ivetje. Po za~etni zadregi pri~nejo navezovati stike in iskati na~in sporazumevanja, najbolj cenjeni pa postan