Upload
others
View
2
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 2 -
UREDNIŠKI ODBOR
Prispevki in slikovno gradivo:
učitelji in dijaki Biotehniške šole Ptuj
Oblikovanje in urejanje:
Simona Kotnik
Mentorica:
Majda Klemenčič
Lektoriranje:
Majda Klemenčič
Mojca Patekar
Tisk:
Davorin Zorli
Alinea d. o. o.
Naklada:
100 izvodov
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 3 -
Zhuyun, 4. D/HT
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 4 -
KAZALO VSEBINE:
UVODNIK ..................................................................................................................................................... 5
LETOŠNJA PRAKSA NA PORTUGALSKEM ........................................................................................... 6
DIJAKI BIOTEHNIŠKE ŠOLE ŠC PTUJ OPRAVLJALI DELOVNO PRAKSO NA
PORTUGALSKEM ....................................................................................................................................... 7
BIOTEHNIŠKA ŠOLA PTUJ IMA NAJBOLJ VŠEČNI SAUVIGNON ............................................... 14
MOJ DAN NA PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU ................................................................................ 15
PROGRAM IZMENJAVE DIJAKOV POPESTRI ŠOLSKI VSAKDAN ............................................. 16
SODELOVANJE NA GASTRONOMSKEM DOGODKU V PANČEVU ................................................ 18
6. SREČANJE OKOLJEVARSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE NA BIOTEHNIŠKI ŠOLI ŠC
PTUJ ............................................................................................................................................................ 20
DIJAKI PROGRAMA GASTRONOM – HOTELIR NA SREČANJU OKOLJEVARSTVENIH
TEHNIKOV ................................................................................................................................................ 21
POMEMBNO SREČANJE IN SODELOVANJE OKOLJEVARSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE
NA BIOTEHNIŠKI ŠOLI ŠC PTUJ .......................................................................................................... 22
DAN ZEMLJE NA BIOTEHNIŠKI ŠOLI ŠC PTUJ ................................................................................ 23
ONESNAŽEVANJE OKOLJA................................................................................................................... 24
TUJA ŠEGA DOMAČO ZBEGA ............................................................................................................... 26
NOV USPEH DIJAKOV BIOTEHNIŠKE ŠOLE ŠC PTUJ ................................................................... 28
EKOKVIZ 2015/2016 ZA SREDNJE ŠOLE ............................................................................................. 29
TEKMOVANJE »KAJ VEŠ O PROMETU?« ........................................................................................... 30
DNEVNIK NEZNANKE ............................................................................................................................ 32
1. ŠPORTNI DAN IN SPREJEM NOVINCEV NA TURNIŠČU ......................................................... 34
2. ŠPORTNI DAN: DRSANJE .................................................................................................................. 37
ATLETIKA, MOJA STRAST ..................................................................................................................... 38
PESMI NAŠIH DIJAKOV ......................................................................................................................... 40
TEMA NA RAZREDNI URI: ZAKAJ IN KDAJ SMO DIJAKI VESELI IN ZAKAJ ŽALOSTNI? ..... 42
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 5 -
UVODNIK
Ravnatelj Biotehniške šole
Glasilu na pot
To, kar je napisano, ostane za
vedno na papirju in je trajen
dokument, ki ga velikokrat
razumemo in znamo ceniti šele po
določenem času.
Vsak bralec bo po svoje ocenil
objavljene zapiske, avtorji pa ste
dokazali, da ob rednem učnem
procesu na šoli zmorete in znate še
marsikaj drugega, na kar smo vsi
na šoli izjemno ponosni.
V vaših sestavkih je vtkano veliko
poguma, prizadevanj in marljivega
dela, predstavili ste nam vaše
poglede, vaše izkušnje, razmišljanja in literarno ustvarjanje. Dokazali ste se na strokovnih
področjih, tekmovanjih, srečanjih in delovni praksi doma in v tujini. Povsod dosegate
zavidljive uspehe in rezultate in te vaše izkušnje ste prav tako zapisali.
Na šoli si prizadevamo, da vas dijake postavimo v realno okolje, v katerem morate
povezati vse pridobljeno znanje tako teorije kot prakse in se spoprijeti z reševanjem
problemov ter smelo načrtovati svojo prihodnost, svojo strokovno in poslovno pot.
Prepričali ste nas, da ste vešči svoje misli preliti na papir; ni vam tuje umetniško
ustvarjanje, prav tako ne kritično presojanje tako strokovnega kot družbenega dogajanja.
Hvala vam za prijetno ponujeno branje, zahvala gre mentoricam in mentorjem, ki so vas
spodbujali in vodili, prav tako pa velja pohvala oblikovalcem in drugim zaslužnim za
izdajo te številke šolskega glasila naše šole.
Marjan Horvat, univ. dipl. inž. agr. eko.
ravnatelj
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 6 -
LETOŠNJA PRAKSA NA PORTUGALSKEM
Monika pri sušenju sadja
Letošnje šolsko leto se nas je 5 dijakov 4. letnika
udeležilo praktičnega usposabljanja, ki je potekalo prvič
na Portugalskem, v mestu Braga. Je mesto, ki leži na
severu države in ima 181 820 prebivalcev. Mi smo
prebivali v hiši na obrobju mesta, nedaleč nad nami pa se
je nahajala znamenita cerkev Bom Jezus de Monte.
Čeprav je bila hiša starejše opremljena smo se v njej
počutili udobno. Dijakinje smo delale vsaka v svojem
podjetju, dijaka pa sta skupaj opravljala dela na kmetiji.
Tjaša je delala v podjetju, ki se ukvarja z analiziranjem.
Tam je analizirala vzorce vode in zemlje. Monika je
delala v podjetju Hands on Earth, ki se ukvarja z biološko
predelavo izdelkov. Sušila je sadje, ki ga je tudi pakirala
in označevala, prav tako je polnila steklenice in vrečke z
mešanicami začimb ter zelišč.
Vsi smo se na delo vozili kar daleč izven Brage, razen Zlatke, ki je delala v mestu v
cvetličarni. Opravljala je vsa potrebna dela, ki so bila tisti čas aktualna. Presajala in
urejala je rože, jih zalivala in pometala po rastlinjaku. Timi in Tine sta delala na kmetiji,
kjer se ukvarjajo z govedorejo. Ker je bil čas spravila koruze, sta pri tem pomagala, prav
tako pa pri molži in delu v hlevu. Timi je občasno skrbel tudi za konja.
V vseh podjetjih so nas prijazno sprejeli, nam pomagali in nas skušali naučiti čim več
portugalščine, ki je prav poseben jezik. Čeprav mnogi trdijo, da je enak kot španščina,
lahko mi potrdimo, da to sploh ni res. Čeprav sta sosednji državi, imata zelo različna
jezika. Prosti čas in vikende smo izkoristili za različne oglede. Ogledali smo si
znamenitosti in središče mesta, pristaniško mesto Viana do Castelo in cerkev Svete Lucije,
naravni park Peneda-Geres, sejem v Vili Verde, zgodovinsko meto Porto, kjer smo se tudi
zapeljali z ladjo po reki Duoro; zadnji dan smo se odpravili tudi na peščeno plažo
Esposende, kjer smo nabirali školjke, uživali na soncu, najpogumnejši so skočili tudi v
morje. Tam smo si še ogledali obmorski način pridelave zelenjave. Seveda smo imeli tudi
čas za druženje in šli na pijačo ali pa v najbližji nakupovalni center, ki je bil pol ure hoje
stran. Med bivanjem se nam je zgodilo veliko lepih, zanimivih stvari, ki se jih bomo še
dolgo z veseljem spominjali.
Monika, 4. a/KPT
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 7 -
DIJAKI BIOTEHNIŠKE ŠOLE ŠC PTUJ OPRAVLJALI
DELOVNO PRAKSO NA PORTUGALSKEM
Dijaki na izletu v nacionalnem parku na razgledni točki Miradouro Pedra
Bela
V članku predstavljamo
izkušnje dijakov
Biotehniške šole iz
Šolskega centra Ptuj, ki
so bili letos v mesecu
oktobru v okviru
projekta Erasmus –
Mobilnost, ki ga
finančno omogoča
Evropska komisija, na
tritedenskem praktičnem
usposabljanju na severu
Portugalske v pokrajini
Minho. Vsaka dežela
ima svojo pokrajino, ki
je bolj kot druge
obdarjena z naravnimi
lepotami.
Na Biotehniški šoli Ptuj se dijaki pod mentorstvom profesorice angl. jezika Natalije
Bukvič že tradicionalno udeležujejo praktičnega usposabljanja v tujini. Na Portugalskem
je to pokrajina Minho. Območje, ki sega severno od Porta vse do španske meje, je idilična
celota slikovitih rečnih dolin, vinogradov in valovitih, z gozdovi pokritih gričev.
Prestolnica pokrajine Minho je sodobno mesto Braga, za katerega je značilna tudi
močna tradicionalna vloga vodilnega portugalskega verskega središča z znamenitim
romarskim svetiščem Bom Jesus s čudovitim baročnim svetiščem.
Prav tako je zanimiv bližnji Guimaraes, ki predstavlja zibelko sodobne Portugalske, saj je
bil njena prva prestolnica in rojstni kraj prvega portugalskega kralja Afonsa Henriquesa.
Kmetijstvo je na Portugalskem zelo raznoliko. Na severu pridelujejo veliko vina
(portovca), pokrajina Minho pa slovi po »vinho verde«, lahkem in rahlo penečem se vinu,
ki ga uradno ne pridelujejo nikjer drugje. Na Portugalskem pridelujejo agrume, breskve,
hruške, mandlje, oljčno olje, ... pa tudi pluto iz hrasta plutovca. Od živinoreje je na
severu bolj razširjena govedoreja, proti jugu je več ovčereje.
Kar polovica Portugalske velja za kmetijsko, toda le četrtina portugalskih delavcev živi na
kmetijah, ki so v večini majhne. Kmetijsko najbolj razvita pokrajina leži med rekama
Douro in Tejo. Med pomembne kulture spadajo še pšenica, koruza, oves in rž.
V zadnjem obdobju na kmetijah močno razvijajo dopolnilne dejavnosti, širi pa se tudi
ekološka pridelava hrane.
Pet dijakov iz programov kmetijsko podjetniški tehnik, okoljevarstveni tehnik in
hortikulturni tehnik je opravljalo prakso na delovnih mestih, ki so bila izbrana glede na
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 8 -
poklicno usmeritev posameznega dijaka. S takšno izbiro delovnega mesta dijakom v času
šolanja omogočimo praktično usposabljanje v tisti stroki, za katero se dijak izobražuje in
izkazuje posebno zanimanje.
Tako sta dijaka Timotej Krajnc in Tine Serec tri tedne delala na farmi krav molznic, na
družinski kmetiji Sepulveda v neposredni bližini mesta Brage. V hlevu s prosto rejo redijo
okrog 60 krav molznic črno-bele pasme s povprečno mlečnostjo okrog 10.000 kg mleka v
laktaciji. Krmni obrok pripravljajo v mešalnem vozu. Zanimivo je, da travne silaže na tem
območju skorajda ne uporabljajo, ker je travnatih površin, primernih za košnjo, razmeroma
malo. V osnovni obrok tako vključujejo predvsem koruzno silažo in koncentrate, vlaknino
pa zagotovijo s krmljenjem kvalitetne ječmenove slame, ki jo uvozijo iz sosednje Španije.
Na kmetiji silirajo tudi posevek lucerne in ovsa, ki ga uporabljajo predvsem za krmljenje
mlade živine. Cene mleka se gibljejo med 0,29 in 0,32 eur na kg mleka, odvisno od
njegove kvalitete.
Tine Serec o svojih vtisih o opravljanju prakse pri družini pravi: »Všeč mi je bil njihov
umirjen vsakdan, saj si znajo postaviti mejo med časom za delo in časom za počitek. Tudi
če delo ostane za naslednji dan, jim je pomembno le, da ga dokončajo.
Tipičen dan na kmetiji se prične z molžo ob 7. uri zjutraj, popoldan pa ob 18. uri. Sledila
so vsakodnevna opravila. Pomagala sva pri pripravi krme za krave, jim počistila ležišča,
nastiljala porodne bokse, krmila telice in teleta ter čistila napajalna korita.
Družina, pri kateri sva opravljala prakso, šteje 7 članov, lastnik Carlos je star 35 let, na
kmetiji živi skupaj z ženo, dvema otrokoma, bratom in starši.
Všeč mi je bil njihov odnos do dela in ljudi, zelo so prijazni, za delo si znajo vzeti čas, ne
hitijo. Bili so zelo gostoljubni, vsak dan so nama pripravili kosilo, ki smo ga pojedli skupaj
s celo družino. Zanj so si vsak dan vzeli čas od 12.30 do 15. ure. Ko smo pojedli smo se
vedno ob kavi še veliko pogovarjali o aktualnih novicah, dogajanju in znamenitostih na
Portugalskem ter v Sloveniji. Primerjali smo tudi kmetije in načine kmetovanja«.
Timotej Krajnc je prav tako navdušen nad prijaznostjo gostiteljske družine. »Sprejmejo te
z odprtimi rokami in ti takoj zaupajo; zaupali so nam na primer tudi varstvo svojih
majhnih otrok. S sošolcem sva opravljala veliko različnih del, prisostvovala sva lahko
tudi pri porodu telička, vključili so naju pravzaprav v vsako delo.
Všeč mi je bilo, ko smo delali skupaj z lastnikovim bratom, ki je znal angleško, da smo se
lahko več pogovarjali.
Od hrane in pijače sva poskusila mnoge novosti. Ponudili so nama veliko svojih tipičnih
jedi – riž v krvi, ribe; zelo veliko jedo ocvrtega krompirja, meso pripravljajo večinoma
kuhano ali ocvrto, sladici – kostanje ali pečena jabolka. Pridelujejo tudi svoje rdeče vino
na tipičnih brajdah, ki jih ima skoraj vsaka kmetija. Na koncu so naju obdarili s
portovcem, pomarančnim likerjem in spominki.«
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 9 -
Dijaka Timotej Krajnc in Tine Serec s člani družine Soarez Sepulveda v hlevu z molznicami. Na
fotografiji sta tudi učiteljici strokovnih predmetov na Biotehniški šoli Ptuj Dominika Slanič Fakin in
mag. Gabrijela Plateis
Dijakinja Monika Meško je prakso opravljala v manjšem podjetju, z imenom Hands on
Earth. V tem podjetju sedem zaposlenih žensk predeluje ekološko pridelano sadje in
zelišča ter iz njih pripravlja čudovite končne izdelke, kot so marmelade, džemi, želeji,
sušeno sadje ter različne čajne in zeliščne pripravke. Sadje sušijo na povsem naraven
način brez konzervansov, edini dodatek je limonin sok iz limon, pridelanih na domačem
vrtu.
Lastnica podjetja Gloria Alegria, bivša bančna uslužbenka, se s to dejavnostjo ukvarja šele
tri leta. Ima malo lastnih površin (manjši zeliščni vrt in sadovnjak), zato večinoma sadje
(pomaranče, limone, kivi, kaki, pasijonko, smokve, ...) in zelišča (timijan, rožmarin,
meto, …) odkupuje od okoliških ekoloških pridelovalcev. Predelava poteka v preprostem
objektu, nekdanji garaži, ob stanovanjski hiši.
Večino izdelkov prodajo v tujini, veliko v Londonu v trgovski verigi Amazon, izvažajo pa
jih tudi v Francijo, Nemčijo, na Kitajsko in tudi drugam. Največ proizvodov prodajo v
obliki darilnih paketov v času božično-novoletnih praznikov. Na angleškem trgu so bili že
večkrat nagrajeni z nagradami za odličen okus (»Great taste«). Dijakinja Monika Meško
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 10 -
pravi: » Pri delu sem zelo uživala. Predelava sadja je bila zame povsem novo delo. Imela
sem zelo prijazne sodelavke in šefico, ki so mi dobro razložile postopke dela. Pri delu sem
spoznala, koliko različnih možnosti in novih okusov je lahko pri predelavi sadja in pripravi
zeliščnih mešanic.«
Dijakinja Monika Meško pri sušenju sadja. Na desni strani prikaz darilnega paketa z marmelado in
čajnimi mešanicami podjetja Hands on Earth.
Bodoča okoljevarstvena tehnica Tjaša
Škrila se je praktično usposabljala v
laboratoriju za analizo zemlje, vode in
rastlin, imenovanem A2 v mestecu
Guimaraes. V laboratoriju analizirajo
predvsem vzorce zemlje za kmete, na
podlagih katerih nato izdelujejo
priporočila za gnojenje oz. gnojilne
načrte. Analizirajo tudi liste različnih
rastlin, z namenom ugotavljanja
povzročiteljev bolezni na sadnem
drevju (predvsem pri citrusih, limonah
in pomarančah).
Na obisku pri dijakinji Tjaši Škrila v laboratoriju A2 z osmimi zaposlenimi, ki ga vodita zakonca Evans.
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 11 -
Zlatka Podgoršek, dijakinja
programa hortikulturni tehnik, je tri
tedne delala v vrtnariji Viveiros do
Cavado. Njeno delo je bilo predvsem
priprava cvetja, lončnic in sadik za
prodajo. Lastnik vrtnarije deluje na
več lokacijah. Na tej lokaciji v centru
mesta Braga je potekala predvsem
prodaja lončnic in sadik sadnega
drevja.
Zlatka pri delu v vrtnariji
Skupina dijakov in učiteljev pri ogledu kulturnih znamenitosti slikovitega mesta Braga
V času bivanja na Portugalskem so dijaki spoznavali tudi kulturne in naravne znamenitosti
Portugalske. Tako so obiskali Nacionalni park Peneda-Geres na skrajnem severnem
območju Portugalske z visokimi granitnimi planinami in s še ohranjenim tradicionalnim
načinom kmetovanja.
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 12 -
Tudi ob obali je minhska pokrajina zelo lepa. Ima dolge peščene plaže, ki obrobljajo
tamkajšnjo morsko obalo in jo imenujejo Costa Verde (Zelena obala). Zelena je zaradi
velike količine padavin, temperatura morja pa je precej nizka, zato je število letovišč
kljub čudovitim plažam majhno. Obiskali smo najbolj znano letoviško mesto Viana do
Castelo s slikovito cerkvijo Sv. Lucije, ki se dviga nad mestom.
Portugalska pokrajina z nasadi kivija in vrtovi z zelenjavo
Dijaki na takšnem praktičnem
usposabljanju v tujini pridobijo
veliko dodatnih kompetenc: od
poglabljanja znanja tujega jezika
do sposobnosti samostojnega
opravljanja strokovnega dela v
novem okolju in prilagajanja na
specifične delovne pogoje med
tuje govorečimi ljudmi,
spoznavanja posebnosti in
značilnosti tuje dežele, njene
naravne, kulturne in zgodovinske
dediščine, pa tudi veliko
poguma in fleksibilnosti pri
opravljanju samostojnega dela v
svoji stroki.
Vse to želimo na šoli privzgojiti
dijakom in prav mednarodne
izmenjave so najboljša možnost
za pridobivanje takšnih
kompetenc.
Na ogledu tipične kamnite vasice v
visokogorju Peneda-Geres z značilno
kamnito kaščo (espigueiros) za
shranjevanje pridelkov.
Natalija Bukvič, prof.,
mag. Gabrijela Plateis
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 13 -
Zhuyun, 4. D/HT
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 14 -
BIOTEHNIŠKA ŠOLA PTUJ IMA NAJBOLJ VŠEČNI SAUVIGNON
Na sončni legi šolskega posestva
Grajenščak raste 2500 trsov sorte
sauvignon. Dijaki s svojim strokovnim
znanjem, voljo, pridnostjo in pod budnim
očesom učiteljev Biotehniške šole ŠC Ptuj
skrbijo za vinograd vse leto.
Optimalne naravne danosti šolskega
vinograda omogočajo razvoj grozdja
najvišje kakovosti. Iz tega grozdja vsako
leto pridelamo mošt, ki ga v prostorih
šolske kleti na Grajenščaku donegujemo
v vrhunsko vino. Lansko leto nam je bilo
naklonjeno tudi vreme, kar smo s pridom
izkoristili.
Veseli nas, da se ravno v Ptuju odvija
festival vina Salon Sauvignon. Letos smo
aktivno sodelovali in tako obiskovalcem
omogočili pokušino našega sauvignona.
Nagrajeno vino SAUVIGNON 2015
Čeprav je festival vina Salon Sauvignon šele drugo leto, je bilo zanimanje veliko. Na
voljo je bilo okrog 100 sauvignonov iz Slovenije in tujine.
Vitezi in vitezinje Združenja slovenskega reda vitezov vina, Viteškega omizja Ptuj –
Ormož in Evropskega reda vitezov vina so izbirali najbolj všečno vino. V ocenjevalni
komisiji je bilo 5 vitezov vina, predsednik je bil g. Andrej Rebernišek. Izbor je potekal
povsem anonimno. Najboljši sauvignon so izbirali med 32 vzorci po sistemu izločanja v
sedmih krogih tako, da so v vsakem krogu izbrali najboljše vino. V polfinale se je uvrstilo
7 vin, med katerimi so na koncu soglasno kot najboljši sauvignon Salona 2016 prepoznali
sauvignon 2015, ki smo ga pridelali na Biotehniški šoli Ptuj. Ponosni in zadovoljni smo na
naš skupni uspeh.
V sauvignonu 2015 se zrcali mladost, razigranost in znanje dijakov ter vseh zaposlenih,
kar daje vinu poseben čar in edinstven karakter. Sauvignon vrhunske kakovosti z 12,5 vol
% alkohola in kot suho vino lahko očara tudi Vas na dnevih odprtih vrat Biotehniške šole
Ptuj na šolskem posestvu Turnišče od 19. do 22. maja 2016. Vino boste lahko tudi kupili
na Turnišču in v Šolski štacuni.
Prisrčno Vas vabimo, da nas obiščete in razvajate svoja čutila ob ogledu našega posestva
in dobrot. Marija Ban, univ. dipl. inž. agr.
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 15 -
MOJ DAN NA PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU V PROGRAMU GASTRONOM - HOTELIR
V petek, 6. 11. 2015, sem se zjutraj ob 7. uri odpravila na praktično usposabljanje k
svojemu delodajalcu v gostilno Prosnik v Ormož. Ko sem prišla tja, sem se kot vedno
najprej preoblekla v šolsko uniformo, namenjeno za prakso, šele nato sem odšla v kuhinjo.
Ko sem prišla v kuhinjo, sem si najprej umila roke, nato pa so mi kot vedno dodelili
delovni prostor, kjer sem opravljala svoje delo. Najprej sem morala na drobno nasekljati
peteršilj, ki smo ga kasneje uporabili pri različnih prilogah za jedi. Ker pa je bila ta dan
gneča, je delo potekalo hitro in organizirano. Ko sem nasekljala peteršilj, sem šla
pripravljat blitvo, iz katere sem kasneje naredila juho. Najprej sem morala pod mrzlo
tekočo vodo oprati sedem velikih glav blitve, nato pa sem jih morala narezati na majhne
trakce. Ko sem to naredila, sem dala blitvo v lonec, nato pa sem v lonec še narezala
krompir na majhne kose. Vse skupaj sem postavila na štedilnik, kjer sem to pričela kuhati.
Medtem ko se je to kuhalo, sem gospe šefici pomagala dekorirati sladico, ki sva jo kasneje
dostavili na izdajalni pult. Pripravljanje sladic nama je vzelo veliko časa, zato je bila že
blitva kuhana, ko sem končala s svojim opravilom pri sladicah. Najprej sem očistila svojo
delovno površino, nato pa sem šla ribat krompir, ki sem ga kasneje prepražila na masti, ob
koncu pa mu dodala še prepraženo čebulo. Ker pa je bilo veliko krompirja, je trajalo kar
nekaj časa, preden sem dokončala celotno jed. Zadnjih 15 minut praktičnega usposabljanja
sem šla pospravljat in pomivat posodo. Ko je ura naznanila konec prakse, sem se
preoblekla v svoja oblačila in se odpravila domov. Najbolj všeč mi je bilo, ko so mi
prepustili samostojno delo pri pripravljanju jedi. Maja, 1. C
Vedno odlične sladice …
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 16 -
PROGRAM IZMENJAVE DIJAKOV POPESTRI ŠOLSKI VSAKDAN
Večletna uspešna izmenjava dijakov Biotehniške šole Ptuj in
LFS Buchhof – Kmetijske šole Buchhof, Wolfsberg, Avstrija
Dijaki 2. in 3. letnika Biotehniške šole Ptuj Eva, Lara, Nadja in Tadej so se v začetku
aprila odpravili na enotedensko bivanje v programu izmenjave dijakov na šolo
Landwirtschaftliche Fachschule Buchhof v Avstriji, katere moto je: »Lernen fürs Leben!«
(»Učimo se za življenje!«)
Vprašanj in priprav je bilo pred odhodom veliko! Predvsem jih je zanimalo: kje bodo
bivali, kakšen je urnik, kako bo pri praktičnem pouku… Celo na to so pomislili: kaj če
bodo med poukom kaj vprašani?!
Ampak vse bojazni so se takoj po prihodu na avstrijsko šolo razblinile. Doživeli so teden,
poln novih spoznanj, izkušenj in doživetij. Profesorica Frieda Mollhofer, ki je vodila
projekt na njihovi šoli, je pohvalila njihovo sodelovanje in marljivost pri teoretičnem ter
praktičnem pouku, ki se je odvijal predvsem v kuhinji in vrtnariji. Dejala je tudi, da so
naši dijaki avstrijskim dijakom odlično predstavili svojo šolo v nemškem jeziku.
V drugem tednu aprila pa je Biotehniška šola gostila štiri avstrijske dijakinje. Sarah, Eva,
Johanna in Michelle so sodelovale pri praktičnem pouku na šolskih posestvih Grajenščaku
in Turnišču ter tudi pri strokovno-teoretičnim pouku predvsem pri tujih jezikih.
V popoldanskem času so spoznavale lepote mesta Ptuj, si privoščile krajši izlet v Maribor
ter na povabilo naše dijakinje Eve Leskovar obiskale njihovo kmetijo Leskovar v Lešnici
pri Ormožu.
K Leskovarjevim so bili povabljeni tudi ostali dijaki Biotehniške šole, ki sodelujejo v
programu izmenjave in profesorji. Tam so jih bogato pogostili z domačimi dobrotami;
spoznali so potek pridelovanja njihovega (zelo dobrega!) vina in nekatere odlične sorte
tudi poskusili. Gospodar Igor Leskovar jim je s ponosom pokazal posestvo in veliko
vinsko klet.
Mnenja dijakov o izmenjavi:
Eva, Lara, Nadja in Tadej: »Spoznali smo podobno kmetijsko šolo v tujini. Začudilo nas
je, da imajo urnik kar od 7.45 – 16.30, sicer z opoldanskim odmorom za kosilo, vendar se
nam je zdelo kar dolgo! Bilo je zelo poučno, predvsem pa smo veseli, da smo sklenili nova
prijateljstva!«
Avstrijske dijakinje Sarah, Evi, Johanna in Michelle: »Vse nas je zelo zanimalo, spoznale
smo delo na šolskem posestvu; ogledale smo si vinsko klet ter spoznale praktično delo v
vrtnariji. Najbolj so nam bili všeč konji in delo z njimi je bilo za nas nekaj novega! Na
kmetiji Leskovar so nas zelo gostoljubno sprejeli. Ptuj je čudovito mesto, slovenščina se
nam zdi zanimiv jezik, naučile smo se nekaj besed in jih tudi uporabljale! Še bi prišle,
ampak, žal, lahko v izmenjavi dijakov sodelujemo le enkrat.«
Ravnatelj Marjan Horvat spodbuja izvenšolske dejavnosti, posebno pa take programe in
projekte, ki širijo obzorja dijakov ter bogatijo njihove izkušnje in njihovo znanje.
V programu izmenjave dijakov z avstrijsko šolo je sodelovalo več profesoric in
profesorjev Biotehniške šole, med njimi Jerica Korpar, Dominika Slanič Fakin, Ida Obran
in Ivan Kocmut, ki je skrbel za varen prevoz dijakov.
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 17 -
Jerica Korpar, organizatorica praktičnega pouka: »Zelo pomembno za dijake je, da si
upajo iti na izmenjavo v tujino, se tam vključiti v delo in življenje sovrstnikov, ki se
izobražujejo v sorodnih poklicih, saj na ta način pridobijo veliko praktičnih znanj in
izkušenj, stkejo pa se tudi prijateljske vezi.«
V programu je sodelovala tudi Marjana Rajh, sicer profesorica nemškega jezika na
Ekonomski šoli: »Sodelovala sem že pri mnogih projektih s šolami v tujini in vedno znova
se potrjuje, da sodelovanje s šolami v tujini predstavlja neprecenljivo vrednost pri učenju
tujega jezika - v tem primeru nemščine, saj dijaki lahko tuj jezik uporabljajo neposredno v
vsakdanji komunikaciji z vrstniki. To je največja motivacija za učenje tujih jezikov!«
Velikokrat pozabljamo, da se, ko zapustimo učilnico, pravo učenje šele prav začne –
učenje za življenje! Zato se trudimo, da mladim ponudimo čim več priložnosti, kjer bodo
lahko obogatili svoja znanja in nabirali svoje lastne izkušnje – kajti ves svet je učilnica! Marjana Rajh, prof.
Naše in avstrijske dijakinje v kleti pri Leskovarjevih
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 18 -
SODELOVANJE NA GASTRONOMSKEM DOGODKU V PANČEVU
V petek, 20. 11. 2015, smo se štirje dijaki iz 1. C razreda zjutraj ob 8.30 odpravili na
dolgo pot v Srbijo, v mesto Pančevo. Vožnja je trajala dobrih 7 ur, zato smo si v kombiju
lahko privoščili spanec. Med potjo smo imeli dva postanka, na katerih smo se lahko malo
pretegnili in pomalicali. Ko smo prišli v Srbijo, v Beograd, smo takoj bili vsi budni, saj
smo se že bližali Pančevu. Ko smo prispeli na cilj, so nas nekateri profesorji Ekonomske
turistične šole Pančevo pospremili v notranjost šole, kjer smo imeli večerjo ter sprejem
gostov. Pred večerjo so nam predstavili naše gostitelje, pri katerih bi naj preživeli
naslednje tri dni. Moja in Monikina gostiteljica je bila 16-letna Stojanka Tešanović, ki
naju je zelo toplo sprejela. Ko smo se vsi štirje seznanili z našimi gostitelji, je sledila
večerja. Hitro smo ugotovili, da imajo v Srbiji mrzlo hrano, na primer za glavno jed smo
dobili hladnega piščanca z različnimi prilogami. Po okusni večerji smo se s svojimi
gostitelji odpravili v stanovanja, kjer naj bi prespali. Ko smo prišli v stanovanje, smo si
najprej odložili vse stvari, nato pa se odpravili v center Pančeva; ogledali smo si nekaj
trgovin, nato pa je sledilo srečanje v prostorih Združenja Slovencev Logarska dolina. Na
srečanju smo si najprej pogledali diaproekcijo, in sicer predstavitev o Šolskem centru Ptuj,
nato pa še o Ekonomski turistični šoli Pančevo. Ker pa smo bili zelo utrujeni od vožnje,
smo že komaj gledali. Ko so bile predstavitve končane, je sledila pogostitev, nato pa smo
se dijaki 1. c razreda s svojimi gostitelji odpravili po Pančevu. Že same znamenitosti, po
katerih prepoznavamo mesto Pančevo, so nam takoj odprle oči. Dolgo smo hodili naokrog
in ko smo pogledali na uro, je bilo že nekaj čez 23. ponoči. Ko smo jaz, Monika in
Stojanka prišle domov, smo še morale priklopiti bojler, da se je lahko segrela voda za
umivanje. Ker smo bile lačne, smo bedele še nekaj časa po tuširanju in jedle razne
prigrizke ter drugo hrano. Ko smo se nasitile, smo ugotovile, da je bila ura že dve zjutraj.
Takoj smo se odpravile spat, da bi se lahko spočile za naslednji dan. Zjutraj smo se morale
zbuditi že ob 7.45, saj smo se najprej oblekle, nato pa odpravile na zajtrk. Ko smo se
usedle za mizo, sta Stojankina oče in mama povedala, da so zajtrk naredili po slovenskem
receptu, imenovanem makaroni s sirom. Ampak ko smo na krožnik dobile vsaka svojo
porcijo hrane, niti približno ni izgledalo tako kot makaroni s sirom. Ker pa nisem hotela
biti nevljudna, sem na silo pojedla vse, kar sem imela na krožniku. Ko smo bile
pripravljene za odhod, nas je Stojankin oče odpeljal na parkirišče pred šolo, od koder smo
šle peš v šolo, kjer naj bi tisti dan potekalo druženje dijakov, ki se učijo kuhati in streči
hrano. Ko smo prišli v šolo, smo imeli najprej majhno pogostitev, nato pa smo se jaz,
Monika, Alen in Nino odpravili v kuhinjo, namenjeno večino časa za pripravo sladic. Ker
pa v kuhinjo ni bilo vstopa brez opreme, smo se najprej preoblekli v šolske uniforme, nato
pa se podali novim dogodivščinam naproti. Najprej smo šli skozi recept, da smo lahko že
vnaprej premislili, kako bo potekalo naše delo. Nato je sledila priprava sestavin. Ko so bile
vse sestavine pripravljene, smo lahko začeli s pripravo testa za potice. Ko smo imeli testo
pripravljeno, smo ga pustili malo vzhajati, medtem pa smo si pripravili še orehov nadev za
potice. Ko je bilo testo dovolj vzhajano, smo začeli s pripravo potice. Najprej smo testo
razvaljali; nato smo dodali orehov nadev, nato pa vse skupaj zavili in naša potica je bila
gotova. Treba je bilo še samo malo prepikati testo, da bi se med peko lažje dvigovalo;
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 19 -
seveda je bilo treba še potico speči. Med tem časom, ko se je naša potica pekla, so nas
poklicali na stopnišče pred šolo, kjer smo naredili nekaj skupinskih fotografij.
Po fotografiranju je sledila pogostitev, kjer naj bi bila tudi naša potica. Kot prvo jed so
nam postregli z juho iz palačink; nato je sledila glavna jed, kjer si lahko izbiral med več
vrstami mesa in prilog. Nazadnje je sledila sladica, in sicer naša orehova potica, zraven nje
pa še makova potica, ki je nismo pekli mi, pač pa drugi dijaki. Po okusnem kosilu smo se
odpravili domov, kjer smo se pripravili za odhod v glavno mesto Srbije, Beograd. Do
Beograda smo se peljali z avtobusom; nato smo malo pešačili po mestu, si ogledovali
razne stvari in znamenitosti, med njimi tudi grad. Bili smo tudi v največjem nakupovalnem
centru v Beogradu, kjer smo si lahko nakupili stvari. Nismo si še vsega ogledali in že je
bila ura 22. Po nakupovanju smo se odpravili na avtobus, ki nas je odpeljal nazaj v
Pančevo. Ko smo jaz, Monika in Stojanka prišle domov, smo se najedle, nato pa se uredile
za spanje. Zjutraj smo lahko spale malo dlje kot prejšnji dan, saj smo imeli ogled Pančeva
pozneje. Preden smo odšle od doma, sva si z Moniko v potovalko spakirali stvari, ki so jih
kasneje Stojankini starši pripeljali v vagon vlaka, v katerem smo imeli majhno pogostitev
in predstavitev tega vlaka. Po Pančevu so nas vodile dijakinje Turistične šole Pančevo in
ena profesorica. Ko smo si ogledali glavne znamenitosti Pančeva, smo lahko šli po
nakupih. Preden smo se odpravili na pot v Slovenijo, smo še imeli malico. Po malici smo
spakirali vse stvari v kombi, nato pa je že prišel čas slovesa. 15 minut smo se poslavljali,
nato smo se z veselimi obrazi s kombijem odpravili proti Sloveniji. Ko smo prispeli v
Slovenijo, sem bila zelo srečna, saj sem po treh dneh zagledala svojo rodno domovino.
Veliko je stvari, ki sem se jih naučila v Srbiji in upam, da bom še kdaj imela priložnost iti
v kako drugo državo. V Srbiji sem videla veliko zanimivih in poučnih stvari, ki jih v
Sloveniji ne vidiš. Maja, 1. C
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 20 -
6. SREČANJE OKOLJEVARSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE NA
BIOTEHNIŠKI ŠOLI ŠC PTUJ
Zmagovalna ekipa okoljevarstvenih tehnikov
Okoljevarstveni tehniki
znanja in izkušnje
izmenjujejo na različne
načine, eden izmed njih je
vsakoletno srečanje
okoljevarstvenih tehnikov
Slovenije. Organizatorica
letošnjega srečanja je bila
naša šola. Srečanje je
pomembno tako za dijake
kakor za učitelje stroke in
ravnatelje šol, povabili
pa smo tudi predstavnike
delovnih organizacij, s
katerimi strokovno
sodelujemo.
Slednje dijakom omogočajo opravljanje praktičnega izobraževanja in oglede. Srečanje je
potekalo v Turnišču, kjer ima Biotehniška šola svoje posestvo. Zaključili pa smo ga v
dvorani na Šolskem centu Ptuj z razglasitvijo rezultatov skupin, podelitvijo priznanj in
pokala ter napovedjo naslednjega gostitelja. Veselimo se že prihodnjega srečanja, ki ga bo
organizirala Srednja šola Slovenj Gradec in Muta. Irena Unuk, prof.
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 21 -
DIJAKI PROGRAMA GASTRONOM – HOTELIR
NA SREČANJU OKOLJEVARSTVENIH TEHNIKOV
Alen in Nik iz 1. C v strežbi
V sredo, 21. 10. 2015, smo dijaki
1. C razreda imeli naravoslovni
dan, ki ga prej sploh nismo
načrtovali. Okoljevarstveniki so
imeli srečanje na šolskem
posestvu Turnišče. Ker pa smo
program gastronom - hotelir, smo
morali za ta dan pripraviti hrano,
ki bi jo pozneje ponudili vsem
prisotnim na srečanju. Tako smo
se zjutraj ob 7. uri zbrali za
Šolskim centrom, kjer smo se
razdelili v dve skupini.
V prvi skupini je bilo 11 dijakov, ki so šli na Grajenščak, v drugi skupini pa nas je bilo 6;
mi smo se odpravili v Turnišče. Ko smo ob 7.30 prišli tja, smo si najprej čez strežbeno
opremo nadeli predpasnike in nato pripravili nad 60 sendvičev. Sendviče smo nato skrbno
zavili ter jih pospravili v shrambo, kjer so počakali vse do prihoda okoljevarstvenikov. Ker
pa je bilo veliko prisotnih, smo si tudi mi med sabo razdelili delo. Z Nušo sva bili pri
mizah, kjer sva delili malico, torej sendviče in jabolka. Ker pa je Biotehniška šola znana
po pridelavi jabolčnega soka, smo tudi tega ponudili gostom. Ko si je vsak prišel po
malico, sva vljudno pozdravili in razdelili hrano. Velikokrat so prišli do nas tudi drugi
profesorji z dijaki in naredili z nami nekaj fotografij. Bilo je zelo zabavno, saj sva kasneje
z Nušo gledali in poslušali ves program, ker sva svoje delo že opravili. Zelo dolgo je
trajalo, preden se je celoten program zaključil. Nato so sledile še razdelitve dijakov v
različne skupine ter nato odhod po skupinah. Ampak ker naj bi se okoljevarstveniki
kasneje vrnili, smo si mi med tem časom pripravili pladnje s pecivom, ki smo jih kasneje
tudi razdelili med vse prisotne. Moram pa reči, da glede na to, da smo delali v strežbi
prvič, smo se odrezali zelo dobro. Gostje so bili z nami zadovoljni, mi pa tudi sami s sabo.
Ko so bili naši pladnji prazni, gostje pa siti in zadovoljni, smo lahko prešli na
pospravljanje stvari. Najprej sva z Nušo zložili ves pribor ter lončke v en zaboj, ki so ga
kasneje odpeljali na Grajenščak. Nato smo vsi skupaj očistili mize, pospravili stole in
zložili vse zaboje s stvarmi na en kup; ko smo vse to naredili, je bila ura že 12.30. Dobili
smo še nekaj pohval in vzpodbudnih besed od profesorice, nato pa smo se lahko odpravili
nazaj na Center. Upam, da bomo večkrat imeli priložnost, da se preizkusimo v strežbi,
kajti ta dan mi bo ostal v spominu za vedno.
Maja, 1. C
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 22 -
POMEMBNO SREČANJE IN SODELOVANJE OKOLJEVARSTVENIH
TEHNIKOV SLOVENIJE NA BIOTEHNIŠKI ŠOLI ŠC PTUJ
Z razvojem družbe postaja problematika varovanja in ohranjanja okolja vse pomembnejša
ter vse bolj pereča, zato se je v sodobni družbi pojavila potreba po poklicu okoljevarstveni
tehnik.
Okoljevarstveni tehniki tako pridobivajo znanja na različnih srednjih šolah po Sloveniji, v
času šolanja se izobražujejo za razumevanje problematike ohranjanja čistega okolja,
zmanjševanja onesnaževanja in poznavanja načinov odpravljanja posledic onesnaževanja
okolja. Svoja znanja in izkušnje izmenjujejo na različne načine, eden izmed njih je tudi
vsakoletno srečanje okoljevarstvenih tehnikov Slovenije.
21. oktobra je tako potekalo že 6. srečanje okoljevarstvenih tehnikov, letošnja
organizatorica pa je bila Biotehniška šola Šolskega centra Ptuj. Srečanje vsako leto
organizira druga šola, in sicer ena izmed sedmih, ki izobražuje za poklic okoljevarstveni
tehnik (poleg Biotehniške šole še Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, Šolski
center Celje, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, Srednja gradbena, geodetska in
okoljevarstvena šola Ljubljana, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta ter Šolski center
Velenje).
Srečanje je pomembno tako za dijake kakor za učitelje stroke in ravnatelje šol, povabili pa
smo tudi predstavnike delovnih organizacij, s katerimi strokovno sodelujemo. Slednje
dijakom omogočajo opravljanje praktičnega izobraževanja in oglede, nekatere pa so nas
tudi materialno podprle (Čisto mesto, Komunalno podjetje Ptuj, Mlekarska zadruga Ptuj,
Carrera Optyl, Kmetijska zadruga Ptuj in občine Majšperk, Markovci ter Ormož).
Srečanje je potekalo v Turnišču, kjer ima Biotehniška šola svoje posestvo. Začelo se je v
dvorani, nato pa se je odvijalo v naravi. Celotno območje Turnišča pri Ptuju, kamor
spadajo park, ribnik, povirje s Studenčnico, močvirski travnik, jelšev log in antropogeni
ekosistemi šolskega posestva namreč predstavlja učilnico v naravi, kjer lahko spoznavamo
in proučujemo okoljevarstvene, naravoslovne, geografske, biološke ter kmetijske vsebine.
Najprej je udeležence pozdravil g. ravnatelj Biotehniške šole Ptuj, Marjan Horvat, dijaki
pa so v kulturnem programu predstavili svoj pogled na okoljevarstveno problematiko.
Posebnost letošnjega srečanja je bila, da skupin niso sestavljali samo udeleženci ene šole,
ampak različnih, saj so si morali dijaki mesto v svoji skupini izžrebati. Ker je srečanje
potekalo na Ptuju, ki se ponaša z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, so skupine
nosile imena po likih iz pretekle zgodovine našega okolja - vitezi, tlačani, legionarji, biriči,
splavarji in spletične. Udeleženci so se morali ustaviti na različnih točkah poti, na katerih
so reševali naloge v zvezi z okoljsko problematiko. Preden so se skupine odpravile na pot,
so dobile zemljevide poti s posameznimi točkami, na katerih so udeleženci morali
odgovoriti na vprašanja oz. izvesti določene aktivnosti. Pri spoznavanju stroke in ob
sproščenemu druženju so s skupnimi močmi tako brez večjih težav rešili vse zastavljene
naloge.
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 23 -
Hkrati pa je potekalo tudi srečanje ravnateljev in študijska skupina učiteljev
okoljevarstva. Sodelujoči so tako imeli možnost izmenjati izkušnje, lotili pa so se tudi
perečih tem s področja izobraževanja ter izvajanja pouka.
Sledil je ogled Ptuja s
turističnim vlakcem, ki je
udeležence srečanja zaradi
številnih zgodovinskih
znamenitosti, slikovitih ulic
in odličnega vodenja še
posebej navdušil. Srečanje
smo zaključili v dvorani na
Šolskem centu Ptuj z
razglasitvijo rezultatov
skupin, podelitvijo priznanj
in pokala ter napovedjo
naslednjega gostitelja.
Veselimo se že prihodnjega
srečanja, ki ga bo
organizirala Srednja šola
Slovenj Gradec in Muta. Irena Unuk, prof, mag. Cvetka Pintar, Mojca Patekar, prof.
DAN ZEMLJE NA BIOTEHNIŠKI ŠOLI ŠC PTUJ
Eno Zemljo imamo. Plašč ozona nam daje zavetje, voda nas napaja, prst nas hrani.
22. aprila je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne iniciative praznujemo po vsem
svetu. Tako v Sloveniji v teh dneh potekajo številne akcije urejanja okolja, jezer, potokov
in vodnjakov. Tudi na Biotehniški šoli Ptuj smo se spomnili na ta dan in zasadili lipe,
torej drevesa, ki imajo za Slovence poseben, simbolen pomen.
Odločili smo se, da bomo ob tej priložnosti polepšali okolico šolskega parkirišča; tako
smo dijaki 4. letnika na tem prostoru zasadili nove lipe. Zasaditev je spremljal tudi kratek
kulturni program, v katerem ni manjkalo pesmi, ki opevajo lepoto in pomen lipe.
Prireditev so si ogledali tudi profesorji in dijaki nižjih letnikov. Upamo, da smo tudi v njih
tako vzpodbudili razmišljanje o pomenu čistega in zdravega okolja.
Maja, 4. A/OVT
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 24 -
ONESNAŽEVANJE OKOLJA
Nekaj desetletij pred nami so znanstveniki dokazali, da onesnaževanje okolja spremlja
človeka od prvega dne, bolje rečeno, od prvega ognja. Kontaminacija, kot ji strokovno
pravimo, nastopa v biološki, kemijski in radioaktivni obliki. Že Perzijci so se ukvarjali s
problemom onesnaževanja, tudi z odlaganjem odpadkov. Ob tem podatku, ki ga zasledim
na internetu, me spreleti. »Če so že oni bili zaskrbljeni, potem smo mi že davno potopljeni
v smeteh, zastrupljeni in pogubljeni.« Vsaka stvar, ki nas obdaja, sčasoma postane
neuporabna, nezaželena in jo zavržemo.
Ko nekaj časa nisem hodila v šolo, sem bila zaposlena pri podjetju, ki se ukvarja s
pripravo odpadnega električnega in elektronskega materiala za nadaljnjo reciklažo. Prvi
delovni dan mi je tedanji šef razkazal in razložil potek dela. Takoj ko sva vstopila v veliko
halo, sem zagledala kupe televizorjev, računalnikov, različne male gospodinjske aparate in
še in še bi se našlo. Včasih smo dobili tudi »smrdljive palete«, kot smo jim rekli, saj vemo,
da vsi ljudje ne znajo ali pa enostavno ne želijo znati oziroma se jim pač ne ljubi ločevati
odpadkov. Delo se nam je v takem primeru postavilo po robu.
»Kaj je sploh pomembno, to, da je odpadkov čim manj, ali da jih je treba pravilno
ločevati?« Morali bi se zavedati, da je ločevanje zelo pomembno, še bolj preprečevanje
nastajanja odpadkov, saj vsi vemo, da se na odpadkih nabirajo oz. ustvarijo legla bakterij
in drugi mikroorganizmi. Vse to pa se ob dežju steka v podtalnico in zemljo. Koliko je
tega in koliko vsega vlijemo v kanalizacijo, ne vemo, se ne zavedamo, ali se preprosto
nočemo zavedati. Ne želimo vedeti, da kaj delamo narobe. Onesnažujemo, uničujemo
okolje, vse za večino nepomembnih stvari, ki jih vsak dan potrebujemo, velikokrat si jih
samo želimo, a slej ko prej nam postanejo neuporabne oz. nezaželene.
»Ali se zavedamo, kaj povzročamo z onesnaževanjem?« Samo eno veliko vprašanje za
male ljudi. Vprašajmo se tudi, kolikokrat se o odpadkih pogovarjamo, sprašujemo,
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 25 -
izobražujemo? Obnašamo se, kot da nobeno dejanje nima svojih posledic, a še kako jih
ima. Žalostno je videti otroka plavih las in nedolžnega obraza, kako vrže papirček
bombončka na tla, mamica pa ga niti ne vidi ali celo ignorira dejanje svojega otroka,
pogleda, da ju kdo ni videl in že odhitita naprej. Lepo sončno popoldne, sprehajam se v
parku in opazim fante na igrišču, brcajo plastenko, žoga pa nemo leži ob ograji.
Odpadki in onesnaževanje so postali stalnica v našem življenju, ali jih sploh ne opazimo
ali pa služijo kot nekaj popolnoma drugega, kot da brez tega ne gre, kot da jih imamo
mogoče »čisto malo radi«. »Ali res ne moremo živeti brez onesnaževanja okolja?« Vsi
vemo oz. bi morali vedeti, da večino stvari sploh ne bi bilo treba tolikokrat zavijati, ovijati,
povijati in še v kaj pakirati. Odpadki so postali tako zelo samoumevni, da večina več ne
zna varčevalno ravnati s stvarmi, ki jih kupi. Vse, kar lahko vržemo vstran, brez slabe
vesti zabrišemo v koš, velikokrat tam pristanejo tudi nove, še zapakirane stvari. Vse, kar
nekje pristane, tam velikokrat tudi ostane, dokler ne zbledi, do takrat pa celoten proces
razpadanja onesnažuje okolje. A najdejo se tudi ljudje s skromnejšimi finančnimi sredstvi
ali tisti, bolj ozaveščeni, ki iz različnih odpadkov izvlečejo le najboljše. Tako si življenje
olajšajo, kar je pa najpomembneje, polepšajo tudi drugim, ki se ne bojijo starega. Iz
raznolikih materialov lahko naredimo marsikaj uporabnega in s tem preprečimo, da bi
stvar pristala na deponiji, tam razpadala in onesnaževala okolje.
Ljudje bi morali več delati na preprečevanju onesnaževanja, preprečiti bi morali
proizvodnjo nekaterih materialov, izdelkov, ki niso življenjsko pomembni. Ponovno bi
morali uporabljati več stvari, s tem bi veliko prihranili. Uvedli bi lahko več povratnih
izdelkov, vsem bi bilo lažje, tudi všeč. Ob vsem tem razmišljam, kaj lahko storim jaz, da
nam bo prijetneje, pa še »reciklirane ideje« so se pojavile ob pisanju tega razmišljanja,
koliko vsega bi lahko ljudje prinašali v ponovno uporabo.
Vendar se ljudje preveč obremenjujemo z izrazi, kot so staro in novo. Novo povezujemo z
lepim, dišečim, dobrim, bleščečim, prijetnim, toplim, vznemirljivim. Razcefrano,
dolgočasno, mrzlo, umazano, brezbarvno, smrdljivo, vse to pa naj bi opisovalo staro.
Najbolj nas zmoti beseda »rabljeno«, saj vsi vemo, da bi vsi radi novega bleščečega
ferrarija, ampak nekateri vseeno vozijo stare avtomobile, ki niti približno niso ferariji. Pa s
tem ni nič narobe. Ko slišimo, da je bila stvar uporabljena, ta postane nezanimiva, četudi
nam je bila na začetku všeč.
Preveč sivih in črnih odtenkov se je zgrnilo med ljudi. Redki vidijo vse barve in oblike
tega sveta. Če pogledam okoli sebe, vidim, da so vse stvari, ki bi nas naj osrečevale v
bledih in monotonih barvah, to je telefoni, televizorji, tablice pa kaj vem kaj še. Vse je v
temnih barvah, kot da nas tema hoče vzeti. Ob tako nevtralnih barvah človek zagotovo ne
more razvijati kreative ali biti uspešno produktiven.
Očitno postaja, da ljudje svojih interesov ne razvijamo v pozitivno smer, to se vedno bolj
odraža tudi pri onesnaževanju okolja. Vsak , ki meni, da en papirček, žvečilka, plastenka,
bananin olupek ali kos pohištva, odvržen na napačnem kraju, ne povzroča škode, je v
veliki zmoti. Vsak lahko nekaj prispeva k preprečevanju onesnaževanja okolja, samo tisti
papirček je treba spraviti v pravi koš.
»Globoko vdihnite. Zrak, ki ga dihamo, že dolgo ni več čist … A se še spomnimo, kdo je
zadnji vdihnil čisti zrak?« Iris, 1. B/C
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 26 -
TUJA ŠEGA DOMAČO ZBEGA
V Novem mestu je v Hiši
kulinarike 15. aprila
potekalo že 18. državno
tekmovanje mladih
raziskovalcev z naslovom
Etnološke in kulinarične
značilnosti Slovenije.
Tekmovanje vsako leto
organizirata Zveza za
tehnično kulturo Slovenije
in Grm Novo mesto –
center biotehnike in
turizma. Letošnja tema
raziskovanja je bila
»Dediščina zajtrkov na
Slovenskem«.
Na tekmovanju lahko sodelujejo dijaki živilskih, gostinskih, turističnih in biotehniških
srednjih šol ter študentje višjih strokovnih šol. O načinih prehranjevanja danes veliko
zvemo že iz medijev; pomembno vlogo ima tudi šola, a najpomembnejšo vlogo vendarle
pripisujemo družini, v kateri si pridobimo osnovne prehranjevalne navade, ki nas pogosto
spremljajo skozi vse življenje.
Za marsikoga je zajtrk najpomembnejši dnevni obrok, saj se zjutraj temeljito najé, da
lahko ob umskih ali fizičnih naporih zdrži do malice, kosila, nekateri celo do večerje. O
zajtrku govori tudi ljudska modrost, saj mu v reku »Zajtrkuj kot kralj, kosi kot gospod,
večerjaj kot berač« pripisuje daleč največji pomen. Poleg prostorskega vidika so mladi
raziskovalci spoznavali zajtrke tudi z vidika časa in naše družbene razslojenosti, ki je
vedno bila in bo zelo verjetno tudi obstala.
Biotehniška šola Ptuj se s svojimi dijaki redno udeležuje tovrstnih tekmovanj. Letos so z
nalogo pod naslovom TUJA ŠEGA DOMAČO ZBEGA zajtrke raziskovali Maja Vizjak,
Nik Strelec in Nuša Podhostnik, dijaki prvega letnika programa gastronom - hotelir. Pri
zahtevnem raziskovalnem delu smo mladim raziskovalcem pomagale mentorice Vida
Babšek, Marija Matjašič Črešnik in Darja Hanželič. Z nalogo, ki je terjala veliko dela,
prilagajanja in odrekanja, smo v Novem mestu dosegli odlično drugo mesto. S tem
rezultatom smo presenetili vse, tudi sami sebe. Ob tem pa velja izpostaviti, da so bili naši
dijaki v srednješolski skupini zdaleč najmlajši, v raziskovalnem projektu pa so sodelovali
prvič!
V raziskovalni nalogi se prepletata praznovanje pomladi in velike noči. Največ pozornosti
smo namenili velikonočnim jedem, ki jih zaužijemo pri velikonočnem zajtrku. Del gradiva
za raziskovalno nalogo smo pridobili iz literature, največ pa nam je pomagalo gradivo, ki
smo ga zbrali na terenu v obliki intervjujev, razgovorov in anket. Na osnovi zbranega
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 27 -
gradiva smo pripravili sodoben velikonočni zajtrk, ki temelji na tradicionalnih
velikonočnih živilih, ki izhajajo iz našega lokalnega okolja. Pri tem smo se trudili, da smo
bili čim bolj izvirni. Kalorično bogato velikonočno hrano smo nadomestiti z zdravo, lahko
hrano, ki je pripravljena po sodobnih postopkih in je že na prvi pogled privlačna.
Pomembna se nam je zdela tudi velikost porcij, v katerih je hrana postrežena, saj preveliki
kosi hrane marsikoga odvrnejo od pokušnje. Sodobne velikonočne jedi smo pripravljali v
našem šolskem domu na Grajenščaku; z njimi smo se predstavili tudi v radijski oddaji
Kuharije na Radiu Ptuj.
V raziskovalni nalogi smo ugotovili, da je krščanski del našega velikonočnega izročila
popolnoma evropski, saj ima tako rekoč vsaka velikonočna šega ali navada v Evropi svojo
povezavo. Ugotovili smo tudi, da je Slovenija svet v malem, saj noben drugi evropski
narod, ki živi na tako malem prostoru, nima toliko lokalnih raznolikosti.
Ob tej priložnosti bi se želeli zahvaliti vsem, ki ste kakor koli pripomogli k doseženemu
uspehu. Tiste, ki bi o nalogi želeli izvedeti še kaj več, si ogledati sodoben velikonočni
pogrinjek, poskusiti naše velikonočne kreacije ali pridobiti le kakšen recept, pa že sedaj
vabimo, da se oglasite na dnevih odprtih vrat, ki jih vsako leto organizira Biotehniška šola
Ptuj in bodo letos potekali na Šolskem posestvu Turnišče od 20. do 22. maja.
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 28 -
Darja Hanželič, prof.
NOV USPEH DIJAKOV BIOTEHNIŠKE ŠOLE ŠC PTUJ
Tadej, 3.b/C
Dijaki in dijakinje ptujske Biotehniške šole vsako
leto sodelujejo na najrazličnejših tekmovanjih, od
koder se vračajo s pokali in medaljami. Med
najuspešnejšimi so bodoči cvetličarji in
cvetličarke, ki so osvajali in še osvajajo visoka
priznanja na celjski Flori, v Umagu, Mozirskem
gaju in tradicionalno tudi v Varaždinu. Tudi letos
je bilo tako.
V petek, 25. 9. 2015, smo se z dijaki tretjega
letnika, programa cvetličar, odpravili v Varaždin,
kjer se v dnevih baroka v varaždinskem gradu
predstavljajo cvetličarji in dijaki cvetličarskih
programov iz Hrvaške in Slovenije. Letos so
svojstvene cvetlične instalacije predstavljale
državo Francijo. Tema letošnjega tekmovanja
dijakov, bodočih cvetličarjev, je bila »Kava v
Parizu«.
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 29 -
Biotehniško šolo je zastopal Tadej Küplen, pod mentorstvom Ide Obran, in nalogo opravil
odlično, saj je dosegel 2. mesto. Tadej je tako iz večje lončene skodelice, aranžerske gobe,
okrasne žice in svežega cvetja na okrogli mizi premera 60 cm izdelal domiselno cvetlično
kreacijo, ki je dobila vse pohvale stroge ocenjevalne komisije.
Po tekmovanju smo si ogledali še varaždinsko pokopališče, ki je čudovit spomenik vrtne
arhitekture in ima sloves enega najlepših v Evropi. Prav poseben vtis so na nas naredile
varaždinska tržnica in številne cvetličarne, kjer smo poklepetali s tamkajšnjimi cvetličarji.
Polni prijetnih občutkov smo se ponosni in zadovoljni v poznih urah dneva vrnili domov,
v mislih na nova tekmovanja ter nova doživetja.
Mentorici Jerica Korpar in Ida Obran
EKOKVIZ 2015/2016 ZA SREDNJE ŠOLE
“Če bomo še naprej
onesnaževali zrak,
vodo in zemljo, ki nas
ohranjata pri življenju
in nam dajeta dobrine,
bomo izgubili
biodiverziteto, ki naravi
omogoča delovanje.
Takrat nas ne bo rešila
nobena denarna
vsota.”
David Suzuki
Ali veste?
Da ustekleničena voda 100-krat bolj onesnažuje okolje kot voda iz pipe?
Da človek dobi dovolj soli za ves dan z enim kosom pice?
Da vsak Slovenec letno zavrže 82 kilogramov hrane?
Z Ekokvizom želimo pri dijakih spodbuditi radovednost za okolje, hkrati pa se trudimo
predstaviti različne poglede na spreminjanje okolja, možne vzroke zanj in jih spodbuditi
k zanimanju za okolje ter sodelovanje pri reševanju okoljskih problemov.
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 30 -
V letošnjem Ekokvizu za srednje šole smo se osredotočili na izgubljanje biodiverzitete,
kakšen je njen pomen za človeka in kako na izgubo le-te vplivajo odpadki ter pridelava
hrane.
Vse tri teme – življenjska pestrost, hrana in odpadki - se med seboj snovno povezujejo.
Pri hrani se poleg osnovnih hranilnih snovi dijaki srečajo z recikliranjem in ponovno
uporabo hrane, pri odpadkih pa z razvrščanjem odpadkov v zabojnike in zmanjšanjem
njihovega nastajanja.
Dijaki Biotehniške šole so se najprej pomerili v ekoznanju na šolskem tekmovanju, trije
prvouvrščeni (Monika Kosi, Gregor Kotolenko in Sara Lorenčič) pa so se udeležili
državnega tekmovanja, ki je potekalo na Gimnaziji Celje – Center.
Za konec pa še čestitke za dosežene rezultate in povabilo, da se v naslednjem šolskem
letu pisani druščini »ekologov« pridružite tudi ostali dijaki.
Irena Unuk, prof.
TEKMOVANJE »KAJ VEŠ O PROMETU?«
V četrtek, 5. 5. 2016, in v petek, 6. 5.
2016, je v Turnišču potekal trening za
pripravo na tekmovanje »Kaj veš o
prometu?« Tam smo se pripravljali na
tekmovanje, ki je bilo v soboto, 7. 5. 2015.
V soboto smo se ob 8. uri zjutraj zbrali pri
OŠ Hajdina. Nato je potekala kratka
predstavitev šole, zatem pa smo pisali
teste ''Kaj veš o prometu''. Kasneje smo
imeli ulično vožnjo. Ko smo z vožnjami
končali, je sledil poligon na igrišču pred
osnovno šolo. Po končanem poligonu smo
imeli malico ter prosto uro, saj smo čakali
na rezultate poligona. Po obvestilu o
neuradnih rezultatih je sledila podelitev.
Bili smo presrečni, saj smo zasedli 1.
mesto v kategoriji srednjih šol; naš mentor
pa je bil g. Mirko Lovrec.
Miha, Luka, Nejc, 4. D
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 31 -
Na medobčinskem tekmovanju »Kaj veš o prometu« je ekipa Biotehniške šole dosegla 1. mesto.
ŽIVIM
Živim,
ker mi je bilo dano.
Diham,
ker drugače ne morem živeti.
Premikam se,
da kam pridem.
Gledam,
da kaj vidim.
Želim si živeti,
da lahko zares vse to doživim.
Branka, 3. B/C
Zhuyun, 4. D/HT
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 32 -
DNEVNIK NEZNANKE
Nekoč je živelo dekle brez pravega smisla za življenje in ciljev. Imela je veliko
»prijateljev«, ampak počutila se je osamljeno.
Nekega dne pa je v šoli v zadnji klopi gledala v hrbet fantu rjavih las in rjavih oči. Niti v
sanjah ni predvidevala, kako jo bo ta fant spremenil. Že naslednji dan je fant sedel poleg
nje; najprej sta molčala. V glavi so se ji porajale misli: »Bo res celo uro tiho? Ali pa je
sramežljiv? « V tistem trenutku jo
je nagovoril. Izmenjala sta si telefonski številki in tako se je začelo… Že zvečer je dobila
njegov prvi sms. V njem je videla »super« osebo z zlatim srcem; vedno ji je pomagal, ko
je bila žalostna ali osamljena. Bil je oseba, ki mu je lahko rekla pravi prijatelj. Tudi sama
je na življenje začela gledati drugače. Pozabila je na tiste »prijatelje«, ki so jo velikokrat
izkoristili in prizadeli. Zdaj je imela njega in eno res pravo prijateljico, ki jo je poznala že
od vrtca.
Prišel je december, natančneje 10. December; jutri ima fant rojstni dan. Spraševala se je,
kako ga presenetiti oziroma kako mu pokazati spoštovanje. Ostala je budna do polnoči; ni
ga hotela zbuditi; napisala mu je sms, ki se je počasi spremenil v mms, na koncu je pisalo -
rada te imam. Takrat je spoznala, da ga ima več kot samo rada. Zaljubila se je vanj, čeprav
se je tega najbolj bala. Bala se je biti zaljubljena, še bolj pa se je bala, da bi jo on
razočaral. Zato je skrivala čustva. Ni minilo dolgo, ko je izvedela, da si piše z drugim
dekletom, ki ima fanta. Počutila se je izdano, ranjen je bil njen ego in porušena
samozavest, ker pač ni razumela, zakaj. Takrat se je odločila, da bo tvegala; povedala mu
je, da ga ljubi. Fant pa je v njej videl samo in zgolj prijateljico. No, vsaj s tisto drugo si ni
več pisal. Dekle mu je oprostilo čeprav, se še danes sprašuje, zakaj. Zakaj? Ker je od
tistega trenutka bilo vse drugače. Čeprav sta se lepo razumela, skupaj šla na zabave,
povabil jo je v kino, komentirala sta športna tekmovanja, se zabavala in šalila, nekaj ni
bilo isto. Vedno bolj sta se prepirala in imela je občutek, da ga izgublja; izgublja še vedno
dobrega prijatelja, ki ga ljubi. Boji se, da bo spet »zapuščena«. Obljublja mu, da bo od
sedaj naprej popolnoma drugače; bolestno išče načine, kako spet priti do njegovega srca,
ali pa samo želi popraviti nekatere stvari za nazaj. Išče razloge in krivdo pri sebi, ker je
obsedena z nekaterimi mislimi in dogajanji iz preteklosti. Ampak njej je največ pomenilo
to, da se vesta po vsakem prepiru spet pobotati. Mogoče igra dobro vilo; ne zna pokazati,
kako dobro dekle je zaradi želje, da bi jo vseeno sprejel in imel rad. Mineva eno leto in še
vedno je isto; še vedno sta prijatelja, še vedno se vsake toliko časa spreta in še vedno si
obljubljata, da bo vse drugače. Še vedno dajeta neko upanje prijateljstvu. Njena čustva pa
so še vedno ista. Zaljubljena je!
Vsaka zgodba je svet zase; mogoče bi se ta zgodba morala že zdavnaj končati, ali pa se ni
nikdar niti prav začela. Mogoče jima je namenjeno, da odrasteta, dozorita, spoznata, kaj
pravzaprav želita ali pričakujeta. Mogoče jima je namenjeno, da dojameta, da ne cenita
tega, kar sta imela ali imata. Kdo ve … Jana, 5. D
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 33 -
Zhuyun, 4. D/HT
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 34 -
1. ŠPORTNI DAN IN SPREJEM NOVINCEV NA TURNIŠČU
Novinci so pokazali svoje spretnosti
V torek, 13. 10. 2015,
smo imeli kljub
deževnemu dnevu
športni dan in sprejem
novincev. Tako smo
se ob 8.30 zbrali za
šolsko telovadnico in
ob 8.45 počasi
odpravili na pohod
proti Turnišču.
Da smo prišli iz Ptuja
do Turnišča, smo
potrebovali približno
1 uro. Na Turnišču
smo imeli nato malico
in ob 10. uri se je
pričela prireditev.
Najprej je nastopil šolski ansambel Mladi hrasti in zaigral nekaj skladb. Sledil je pozdrav
in nagovor ravnatelja. Malo za tem pa so se pričele tudi igre oz. tekmovanje, v katerem so
sodelovali dijaki prvih letnikov. Najprej se je moral vsak razred posebej predstaviti. Dijaki
1. A in 1. C razreda so ob predstavitvi zapeli še pesem. Za to nalogo sta 1. A in 1. C
dobila vsak po 4 točke, 1. B 3 točke, 1. Č pa 1 + 3 točke, saj so zaradi pomanjkanja
dijakov kasneje izstopili iz tekmovanja. Spet je nastopil šolski ansambel.
Sledila je naslednja igra, in sicer luščenje ter »kožuhanje« koruze. Iz vsakega razreda sta
sodelovala po en fant in dekle. Tekmovali so, kdo bo prej »skožuhal« in oluščil 6 storžev
koruze. Tekmovalca iz vsakega razreda sta izmenjaje »kožuhala« in luščila po en storž.
Zmagal je 1. A razred. Po krajšem predahu je bila na vrsti naslednja igra. V tej igri so
prišli iz vsakega razreda po dva fanta in eno dekle. Na tleh so bili v kolono postavljeni 4
zaboji. Na prvih treh so stali dijaki, četrti pa je bil prazen. Na znak je moral zadnji dijak
podati četrti zaboj čez glavo do prvega dijaka. Nato so se vsi pomaknili za en zaboj naprej
in tako nadaljevali do ciljne črte. Če je kateri dijak padel iz zaboja, so morali vsi trije spet
na začetek. Zmagal je razred z najboljšim časom, in to je bil 1. B. V četrti igri so se
pomerili iz vsakega razreda po en tekmovalec. Navodila so bila takšna, da zmaga tisti
razred, ki olupi jabolko tako, da je olupek čim daljši in se ne sme pretrgati. Zmagal je
1. A. Predzadnja igra je iz vsakega razreda zahtevala po 2 dijaka. V prostoru je bil skrit
kovanec. Kdor ga je prvi našel, je prinesel zmago svojemu razredu. Kovanec je prvi našel
dijak iz 1. A.
Zadnja igra je bila bolj sproščena, saj je moral iz vsakega razreda priti en fant in na glasbo,
ki jo je igral šolski ansambel, plesati s svojo razredničarko. Komisija je bila poštena in je
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 35 -
zato vsakemu razredu dosodila 4 točke. Komisijo, ki je ocenjevala dijake pri vsaki igri, so
sestavljali g. ravnatelj Marjan Horvat in profesorici Marija Ban ter Irena Unuk. Po
skupnem seštevku točk so na koncu zmagali dijaki 1. A razreda, vendar so se dijaki vseh
razredov dobro odrezali. Preden smo se odpravili nazaj na Ptuj, je šolski ansambel zaigral
še eno skladbo. Po končani prireditvi smo se zbrali zunaj na dvorišču in se odpravili nazaj
na Ptuj.
Čeprav so nas vse že bolele noge, smo ob 12.30 prispeli na avtobusno postajo in tako
končali prvi športni dan v šolskem letu 2015/2016. Laura, 2. b/C
Šolski ansambel Mladi hrasti
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 36 -
1. ŠPORTNI DAN: POHOD NA TURNIŠČE IN SPREJEM NOVINCEV
V torek, 13. 10. 2015, smo se
učenci Biotehniške šole ob 8.30
zbrali za telovadnico. Tam smo
se razdelili na skupine po
programih, šele nato smo se
odpravili na pohod v Turnišče.
Ko smo prišli na cilj, smo dobili
malico, potem pa smo se vsi
učenci zbrali v veliki dvorani,
kjer naj bi potekal sprejem
novincev. Najprej nam je
gospod ravnatelj izrekel
dobrodošlico, nato pa so sledile
predstavitvene točke prvih
letnikov.
Seveda je tudi naš razred imel predstavitveno točko, ki pa ni bila samo govorna točka.
Predstavili smo se tudi s pesmijo z naslovom To je naš svet, s katero smo dokazali, da smo
med sabo zelo povezan razred, združen v eno. Da bi dokazali, da smo iz pravega testa,
smo morali izraziti tudi nekatere naše sposobnosti, ki smo jih morali pokazati v različnih
igrah. Sledilo je kar nekaj iger, ki niso bile težke, ampak celo zelo zabavne. Prva igra je
bila zelo zanimiva, saj sta iz razreda morala priti dva predstavnika, ki sta pozneje morala
ličkati in luščiti koruzo. Na žalost smo igro izgubili, ampak nič zato. Sledila je igra, v
kateri so bili potrebni trije igralci. Ta igra je bila že bolj zahtevna kot prva, saj si imel na
razpolago štiri zaboje, na katerih so morali igralci obdržati ravnotežje in sestaviti piramido
do določene črte. Če je imel igralec kakršenkoli stik s tlemi, so morali pričeti igro znova.
Tudi to igro smo izgubili, a se vseeno nismo predali in smo šli z nasmejanimi obrazi
novim igram naproti. Pri naslednji igri je bil potreben samo en igralec, in sicer tak, ki mu
gre lupljenje sadja dobro od rok. Igralec je dobil nož in jabolko. Narediti je moral čim
daljši olupek iz lupine sadja. Spet se nam ni nasmehnila sreča, a bili smo zadovoljni vsaj s
tistima dvema točkama, ki smo ju dobili. Sledili sta še dve igri. V predzadnji igri sta bila
potrebna dva igralca oz. dve igralki, ki sta morali poiskati kovanec na vidnem mestu. Spet
nas je premagala druga skupina, ampak vsaj nismo bili edini, ki smo imeli tako malo točk;
in napočil je čas za zadnjo igro. Tokrat je bil potreben fant, ki bi pred vsemi moral
zaplesati z razredničarko. Zelo dolgo je trajalo, preden se je igra pričela, saj je bil potreben
čas za izbiro soplesalca razredničark. Ko so bili končno vsi plesni pari na plesišču, se je
pričela glasba in z njo tudi ples. Včasih je malo manjkalo, pa bi že šla s kom na plesišče in
se z njim veselo zavrtela. Pri tej igri je vsaka skupina dobila 4 točke že za pogum in
spodbudo. Nato so razglasili zmagovalno skupino, ki je postala skupina »naj novincev«.
Malo mi je bilo žal, ko so naznanili, da se naš športni dan zaključuje, saj je bilo zelo
zabavno. Tako smo se po končanih igrah odpravili peš nazaj do Centra. Ampak
nasmehnila se mi je sreča, saj sem imela zraven kitaro, zato sva se lahko z Nušo peljali do
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 37 -
Centra s kombijem. Ta dan si bom zapomnila po zabavnih igrah in po tem, kako smo
uživali v igrah za sprejem novincev. Maja, 1. C
2. ŠPORTNI DAN: DRSANJE
V četrtek, 4. 2. 2016, smo
imeli športni dan.
Športnega dane ni imela
le Biotehniška šola, pač
pa vse šole, Šolskega
centra Ptuj. Na izbiro smo
imeli naslednje aktivnosti:
plavanje, drsanje,
odbojko, fitnes in še
nekatere druge dejavnosti.
Ker pa še v življenju
nisem nikoli »stala na
drsalkah«, sem se
odločila, da bom vsaj
enkrat poskusila to srečo.
In povem vam, da mi ni
bilo žal.
Ob 10.45 smo se dijaki Strojne, Elektro, Ekonomske in Biotehniške šole zbrali pred
Šolskim centrom, kjer so čakali trije avtobusi. Niso se zbrali vsi dijaki teh šol, temveč
samo tisti, ki smo šli na drsanje. Najprej smo se razporedili po avtobusih, nato pa se okrog
11. ure odpravili izpred Šolskega centra do Ledne dvorane v Mariboru. Ko smo prispeli,
smo se postavili v vrsto pred okence, kjer je moral vsak povedati svojo številko noge, da je
lahko dobil par drsalk. V prostoru pred drsališčem smo si obuli drsalke, nato pa previdno
odšli do dvorane. Ko sem prvič stopila na led, me je prešinila misel, da bom več na tleh
kot na drsalkah. Ampak ni bilo tako. Sprva so mi prijateljice in sošolci pomagali pri
drsanju, nato pa sem nekako že sama ugotovila, kako to gre. Približno dve uri smo se
drsali, nato pa smo se preobuli in počakali na avtobusnega šoferja. Drsanje se mi je zdelo
zanimivo in povem vam, če bi imela še enkrat iti možnost drsat, bi takoj šla. Upam, da
bomo imeli taki športni dan večkrat, saj je zelo zanimivo, ko nimamo pouka. Maja, 1. C
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 38 -
ATLETIKA, MOJA STRAST
Od 10. do 23. aprila 2016 sem imel v
Medulinu na Hrvaškem priprave na
prihodnje tekme, saj sem dosegel
normo za mlajše - mladinsko evropsko
prvenstvo, ki bo potekalo od 14. do 17.
julija v Tbilisiju v Gruziji. Norma je
bila postavljena kar visoko - 53.10 m,
a sem jo zlahka dosegel že na prvi
tekmi. Na pripravah sem se že kar
dobro pripravil, saj imam visoke cilje,
in sicer da bi do konca sezone disk
vrgel do razdalje 64 m. V Domžalah
sem na ASP disk vrgel 58.43 m, kar je
nov državni rekord. Na pripravah v
Medulinu sem zelo užival in seveda
tudi trdo treniral, saj je za dober uspeh
potrebno ogromno treninga.
MOJI DOSEŽKI:
Datum Kraj Disk/krogla Daljava
28. 2. 2015 Ptuj disk 44,77 m
7. 2. 2015 Avstrija krogla 14, 32 m
6. 6. 2015 Slovaška disk 48, 35 m
10. 5. 2015 Domžale disk 41, 55 m
10. 5. 2015 Domžale krogla 14, 25 m
27. 2. 2016 Ptuj disk 54, 85 m
13. 2. 2016 Slovenska Bistrica krogla 16, 22 m
8. 5. 2016 Domžale krogla 16, 29 m
8. 5. 2016 Domžale disk 58, 43 m – državni rekord
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 39 -
Moj delovni dan:
Dan se je začel ob 8. uri zjutraj z zajtrkom, po njem je sledil krajši odmor in ob 9.30 se je
začel prvi trening. Najprej smo se ogreli in začeli z metalskim treningom. Prvi trening je
potekal kar tri ure.
Nato je sledilo kosilo in kratek spanec. Okrog 16. ure se je začel drugi trening; izvajali
smo ga v fitnesu; najprej smo se ogreli, nato pa začeli z dvigovanjem uteži. V fitnesu smo
delali različne vaje, kot so nalog, poteg, čep, bench press in še veliko drugih. Trening smo
zaključili okrog pol devetih z namakanjem nog v morju. Sledila je zaslužena večerja in
video analiza. Dan se je zaključil s potrebnim spancem.
Kristjan, 2. A/OVT
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 40 -
PESMI NAŠIH DIJAKOV
ŽIVIM
Živim,
ker mi je bilo dano.
Diham,
ker drugače ne morem živeti.
Premikam se,
da kam pridem.
Gledam,
da kaj vidim.
Želim si živeti,
da lahko zares vse to doživim.
EDINO, KAR SI ŽELIM
Padajo listi hrasta na tla,
padejo en za drugim,
vendar ne od mojega drevesa.
Padajo ene sanje,
padejo ene za drugimi,
vendar ne moje.
Padajo ljudje,
padejo en za drugim,
vendar ne jaz.
Borim se,
ker zmorem!
Živim,
ker si zaslužim!
Sledim svojim sanjam,
ker je to edino, kar želim! Branka, 3. B/C
KO SI TI Z MENOJ
Bilo je jutro, ko našel sem te,
mlado, pametno, brhko dekle.
Ko pogledala si me v oči,
kar poljubil bi te.
Ko ti si z menoj,
se vse spremeni,
večno bom ostal s teboj,
srce po tebi hrepeni.
Ko šla sva po poti tja,
kamor jaz sem si želel,
v cerkvi si mi rekla da,
samo tebe bom imel.
Vsaka pravljica se enkrat konča
in ko najina h koncu bo šla,
to ne bo konec skupne poti,
med angeli šla bo naprej.
Maja, 1. C
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 41 -
PREVARA
Povej, zakaj sem morala prav tebe izbrati,
ko ni bilo resnice, si mi moral lagati.
Večno boš z menoj, zadnjič si mi obljubil,
potem pa se vame sploh nisi zaljubil.
Spraševala sem se, če bom kaj od lajfa še sploh imela,
če bom lahko še kdaj pošteno živela;
a na žalost odgovora na tole vprašanje ni,
ki olajšal srce in dušo bi mi.
Nazaj si me poklical, da baje si me ljubil;
rekla sem ti, da že prej to si mi obljubil;
z žalostnim pozdravom sem ti rekla bye-bye,
da nikoli več se mi ne vrneš nazaj.
Medtem ko skušala živeti sem znova in znova,
razmišljala sem, kakšna tvoja punca je nova;
a zdaj o tebi razmišljati ne smem,
najbolje bo, da takoj po drugi poti grem.
Potem ko sem si jaz svoje življenje uredila,
sem rekla, da take napake ne bom več ponovila;
ti pa medtem svoje življenje si si uniču,
ne ljubim te več, mene nisi prepriču.
Zdaj za tebe nikoli več žal mi ne bo,
ker tvoje ime že zdavnaj v pozabo je šlo;
ker pa prej sem takšno uničeno življenje imela,
imam zdaj boljšega, kot sem ga hotela.
Ni boljše na svetu zdaj kot moje življenje,
vsak ima o tem drugačno mnenje;
ampak za nasvete zdaj jaz sem na vrsti,
pa pojdimo lepo po vrsti.
Bodite pošteni, pomagajte si med sabo,
da vaša druženja nikoli ne bodo šla v pozabo;
govorite resnico, radi se imejte,
bodite zlata sonca, veliko se smejte.
Zdaj pa moram res s tem »šitom« zaključit,
ker ne vem, o čem bi se še vas dalo poučit;
upoštevajte nasvete, upoštevajte moje mnenje,
kajti potem boste imeli res cool dobro življenje!
Maja, 1. C
Zhuyun, 4. D/HT
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 42 -
TEMA NA RAZREDNI URI:
ZAKAJ IN KDAJ SMO DIJAKI VESELI IN ZAKAJ ŽALOSTNI?
Dijaki 2. letnika smo na eni izmed razrednih ur pod vodstvom svetovalne delavke
razmišljali in se pogovarjali na temo Zakaj smo veseli in zakaj žalostni.
Najprej smo se nekaj minut v štirih manjših skupinah pogovarjali in zapisali razloge za
veselje in za žalost. Dve skupini sta navajali razloge za veselje, dve pa razloge za žalost.
Potem je vsaka skupina poročala vsem ostalim in tako smo izmenjali informacije ter
razpravljali o različnih zadevah.
Ugotovili smo, da smo v različnih skupinah razmišljali podobno in dobili najpogostejše
razloge za veselje. To so:
- dobra družba prijateljev;
- vikendi in prosti čas;
- dobre ocene;
- dober mobitel in računalnik ter internet;
- ker grem na zabavo, na rojstni dan;
- ko dobim štipendijo, žepnino;
- ker sem zaljubljen, se razumem z vrstniki;
- ker sem zdrav, lep, varen, se dobro najem, …
Mnogi mladi preveč povezujemo veselje in zabavo z alkoholom, zato nam je
svetovalna delavka priporočala, da se naj vadimo družiti in zabavati tudi brez alkohola,
saj je res pravo veselje tisto, ki pride iz nas, ko se dobro počutimo in ko delo dobro
opravimo.
Dve skupini sta razmišljali o tem, kaj nas dela žalostne. Navajali smo naslednje
razloge:
- če sem bolan, nenaspan;
- nesrečno zaljubljen;
- sprt s prijateljem, s prijateljico;
- v konfliktu s starši, ko mi ne pustijo iti čez vikend ven;
- če dobim slabo oceno, ne razumem snovi pri MAT, veliko domače naloge;
- ko telefon ne dela, prazna baterija, ni WI-FI-ja, zlomljen telefon;
- nadlegovanje in provokacije s strani vrstnikov, norčevanje;
- smrt bližnjega sorodnika, prijatelja, hišnega ljubljenčka, …
Realno in življenjsko je, da smo kdaj žalostni. Razlogi za žalost so različni, nekateri
pomembni, drugi manj pomembni. Učili smo se, da nam je lažje, če svojo žalost ali
svoj problem povemo komu, ki mu zaupamo in nam lahko pomaga. To so lahko
prijatelji, starši, sošolci, učitelji, svetovalna delavka in še kdo. Ni dobro, če smo
predolgo žalostni, zato moramo probleme sproti reševati in s tem žalost sama od sebe
mine.
NOVICE PODJETNIH KMETIJCEV 2016
- 43 -
Takšne razredne ure se nam zdijo koristne za življenje, zato bomo še predlagali teme, o
katerih se želimo pogovarjati na razrednih urah.
Luka, Urška, Kristjan, Eva, 2. A
Zhuyun, 4. D/HT