VTARJEVE NOVICEČasopis osrednjih Slovenskih goric LETO IV | 24. FEBRUAR 2012 | ŠTEVILKA 2 (25) | CENA: 1,70 €

Poštnina plačana pri pošti 2000 Maribor

IZ VSEBINE:m Še naprej težave pri izvajanju nove socialne

zakonodaje 2

m Lenart: osrednje naložbe vendarle v načrtovanih okvirih 3

m V »mladi« občini Benedikt potrebujejo nov vrtec 4

m Cerkvenjak: uredili bodo naselje Kadrenci in dostop do ŠRC 4

m V občini Sv. Jurij v Sl. gor. izbirajo nove izvajalce del 5

m Sv. Ana: trenutno zatišje bodo zamenjali bližajoči se razpisi 5

m V Sv. Trojici pripravljajo rebalans proračuna 5

m Mariborska livarna Maribor za nadaljnji razvoj v Lenartu 6

m Dogodki in dogajanja v občinah osrednjih Slovenskih goric 8–9

m Med ljudmi: humanitarne akcije, jubileji, srečanja 10–11

m Žrtve vojne 1941–1945 v osrednjih Slovenskih goricah 12

m Z naravo: Naj pot Podravja; Apartmajska hiša; Le predi …. 12–13

m Iz kulture: kulturni praznik, prireditve, revije … 14–16

m Varno na poti v šolo, dejavnost policistov 17

m Šport, za razvedrilo 18–19

m LAS Ovtar Slovenskih goric 20

m Benedikt: za 40 odstotkov otrok ni prostora v vrtcu,potreben je večji

m Cerkvenjak: ureditev Kadrencev, gradnja vrtca innakup gasilskega vozila

m Lenart: občinski svet o razvoju; opozarja tudi nacesto v Radehovi

m Sv. Ana: Uredili bodo komunalno infrastrukturo insredišče Lokavca

m Sv. Trojica: razmere v državi klestijo sicer razvojniobčinski proračun

m Sv. Jurij v Sl. g.: izvajalci v stečaj, potrebni so novi,ki pa so dražji

Foto: E. P. Foto: E. P. Foto: E. P.

Foto: E. P. Foto: E. P. Foto: E. P.

Foto: E. P.Cerkvenjak: nova podoba v belem

Lenart Sv. TrojicaFoto Tone Foto P. Leopold

VCentru za socialno delo v Lenartu soobčani decembra vložili blizu 1400vlog za socialne pomoči in varstvene

dodatke ter druge socialne transferje. Zaraditežav s skupnim informacijskim sistemom, vkaterem je združenih 37 baz podatkov iz 22državnih institucij, so po besedah direktoricelenarškega centra za socialno delo JasmineGruden do sredine februarja uspeli rešiti šeleokoli deset odstotkov vlog.

»Kljub temu da številne delavke delajo tudiv popoldanskih in večernih urah ter ob sobo-tah, ko informacijski sistem ni tako obreme-njen, imamo z izdajanjem odločb velikeprobleme, ker ta sistem preprosto ne delujetako, kot bi moral,« pravi Grudnova.

Medtem ko si socialne delavke in delavciprizadevajo, da bi odločbe izdali čim prej, panezadovoljstvo med uporabniki narašča. Naj-bolj so prizadeti tisti, ki doslej socialne pomočiniso prejemali, sedaj pa so upravičeni do nje.Ti životarijo brez sredstev in čakajo, kdaj bododobili odločbo in na njeni osnovi tudi socialnopomoč. Tistim, ki so bili pomoči deležni žedoslej, jo nakazujejo še naprej, dokler jim nebodo izdali novih odločb. Mnogi se sedaj bo-jijo, da bodo morali v primeru, če jim kakšnapravica z odločbo ne bo priznana, denar vra-čati. Nezadovoljni pa so tudi nekateri, ki soodločbe že dobili, saj vsebujejo netočne po-datke. Zato že napovedujejo pritožbe. Ničudno, da nekateri župani opozarjajo, da na te-renu v zvezi s socialnimi transferji vlada kaos.

Novi minister za delo, družino in socialnezadeve Andrej Vizjak je zato takoj po prev-zemu nove dolžnosti dejal, da bo prioritetno

poskrbel za uveljavitev nove socialne zakono-daje v praksi. Kakor kaže, novi minister ne boimel lahkega dela, saj je direktor podjetjaComland Tomaž Pogačnik, ki je s podjetjemRais programiralo skupen informacijski sistemcentrov za socialno delo, pojasnil, da je težavav bazah podatkov o državljanih. V nekaterihnamreč manjkajo podatki, zato socialni de-lavci ne morejo izdati odločb. Težave lahko od-pravijo v nekaj tednih. Ljudje v stiski, ki nujnopotrebujejo socialno pomoč za vsakodnevnopreživljanje, pa ne morejo čakati na pomoč ševeč tednov, saj so že doslej nanjo čakali dvameseca. Na Centru za socialno delo v Lenartuv nujnih primerih prizadetim izplačujejo iz-redne socialne pomoči.

V kratkem bo lenarški center podobno kotdrugi v Sloveniji od zavoda za pokojninsko ininvalidsko zavarovanje prejel spisek upoko-jencev, ki so doslej prejemali varstveni doda-tek. Če po novi zakonodaji izpolnjujejopogoje, ga bodo lahko prejemali tudi v bodoče,vendar pa se jim bo država vpisala na nepre-mičnine. Center za socialno delo bo moralvsakega povabiti na pogovor o tem, kako in kajbo z njegovim varstvenim dodatkom. Centerza socialno delo v Lenartu tako čaka enormnoveliko dela, uporabniki pa bodo morali poka-zati dobršno mero potrpežljivosti. Sindikatzdravstva in socialnega skrbstva je na novi-narski konferenci v Mariboru že pred časompoudaril, da zaposleni na centrih za socialnodelo za nastale razmere niso krivi, pač pa so,podobno kot uporabniki, žrtve preslabo pri-pravljenih sprememb.

Tomaž Kšela

Na pobudo poslanca DZ mag. Ivana Vo-grina je Državljanska lista GregorjaViranta za prvo skupno srečanje iz-

brala Slovenske gorice. Vodstvo stranke se je

konec januarja skupaj s poslanci, kandidati zaposlance in drugimi člani stranke iz vse Slove-nije na prvem medsebojnem srečanju zbralo vCerkvenjaku. Poleg predsednika stranke in

novega predsednika DZ Gre-gorja Viranta se je srečanja ude-ležil tudi novi finančni ministerdr. Janez Šušteršič. Vodilnipredstavniki stranke so se polegkomentarja trenutne političneslike v državi in predstavitvi ar-gumentov za vstop v desnokoalicijo dotaknili predvsemnovega vladnega programa, pokaterem naj bi Slovenija počasinašla pot iz krize. Zbrano mno-žico je nagovoril župan občineCerkvenjak Marjan Žmavc, zakrajši humoristični vložek pa jeposkrbel Samo Tuš, tokrat vvlogi slovenskogoriškega ov-tarja.

D. K.

Društvo prijateljev mladine Slovenskegorice se je vključilo v mednarodniprojekt Otroci in mladi ne priznajo

meja / Djeca i mladi ne priznaju granice, v ka-terega so vključeni Savez Naša djeca iz Za-greba, Društvo Naša djeca iz Varaždina, Zvezaprijateljev mladine Slovenije in ZPM Maribor.Gre za mednarodni čezmejni projekt, sofina-ciran z viri EU.

Prva aktivnost v okviru projekta Otroci inmladi ne priznajo meja je Kampanja 100 ljudi100 čudi. Skozi ta pro-jekt bomo krepili med-kulturni dialog medmladimi v lokalnemokolju.

Za ta namen sta sedve mentorici DPMSlovenske gorice udele-žili dvodnevnega uspo-sabljanja za mentorje100 ljudi 100 čudi izSlovenije in Hrvaške vMariboru (28. – 29. 10.2011). Izobraževanje jebilo sestavljeno iz pre-davanja dr. Jerneja Mle-kuža (dr. Burek) natemo Kultura in med-kulturni dialog, delav-nice dr. Kristine Toplakna temo Medkulturne kompetence in delav-nice Ponosno različni Nine Babič. Izobraževa-nje je koordinirala Tadeja Dobaj iz ZPMMaribor.

V okviru projekta bomo na DPMSlG pri-pravili likovne, ustvarjalne delavnice, delav-nice socialnih veščin in še kaj. Na njih se bodomladi seznanjali z medkulturnimi razlikami in

podobnostmi, razmišljali o pomenu različno-sti v lokalnem okolju in družbi nasploh. Spre-govorili bomo o stereotipih in predsodkih, kiponavadi nastajajo zaradi neozaveščenosti inpomanjkanja informacij oz. strahu pred ne-znanim.

Delavnice bomo izvedli v marcu na treh lo-kacijah in sicer v prostorih DPM Slovenske go-rice v Lenartu, v OŠ Cerkvenjak in v OŠ SvetaTrojica. Vključeni bodo učenci osmih in deve-tih razredov.

Na ta način želimo mladim približati razu-mevanje in spoštovanje razlik in podobnostitudi med vrstniki v njihovem ožjem okolju, sajse družbena strpnost in toleranca do sočlovekazačne v vsakdanjem življenju in je odgovor-nost vsakega posameznika.

Nika Arnuš in Andreja Štancer

Vokviru prvih Dnevov slovenskega tu-rizma, ki so v Hotelih Bernardin v Por-torožu potekali 8. in 9. decembra 2011,

so organizatorji v akciji Moja dežela lepa in go-stoljubna razglasili tudi najvišja priznanja vvseh kategorijah. Najlepša turistična kmetija sštirimi jabolki je Turistična kmetija Firbas izCogetincev v Cerkvenjaku, tretjeuvrščenakmetija s tremi jabolki je Apartmajska hiša

Rajšp z Drvanje v Benediktu. Za Naj pot Po-dravja 2011 je bila razglašena lenarška Agatinain Franckova pot, ki se je uvrstila med 14 ob-močnih zmagovalcev.

Izletniško kmetijo Firbas smo že predstavili,v tej številki pa namenjamo pozornost Agatiniin Franckovi tematski poti in Apartmajski hišiRajšp (str. 12 in 13).

Vsoboto, 24. marca 2012, prostovoljciakcije Očistimo Slovenijo računajo nalepo vreme ter neznansko pozitivno

energijo, usmerjeno v skupni cilj, ki jo prebi-valci Slovenije premoremo in smo jo že doka-zali 17. aprila 2010. Takrat je čistilo kar 13,5 %prebivalstva! Tudi letos prijava poteka prekospleta, prijavljenih je približno 55.000 prosto-voljcev, organizacija akcije pa poteka v 170 ob-činah. Pridružilo pa se nam je že preko 50partnerskih organizacij. Prijava na akcijo jenujna, saj omogoča logistično izvedbo. Prijavedivjih odlagališč so možne preko spletne straniprojekta ali preko brezplačnega telefona 0802262. Trenutno je v registru divjih odlagališč14.000 lokacij.

Očistimo Slovenijo 2012 pa ni zgolj čišče-nje. Končni cilj projekta je, da tovrstne akcijesploh ne bi bile potrebne in da se vsak od naszačne zavedati, da je najboljši odpadek tisti, kine nastane. Pripravljenih je preko 30 aktivno-sti, ki se že ali pa se bodo odvijale od januarjado marca po Sloveniji in s katerimi želijo prekozabave in igre, pa tudi resne strokovne debate,pokazati, da lahko z nekaj doslednimi ukrepivsak ogromno naredi za to, da bo planet pre-živel še nekaj generacij. Za vsakogar se bonekaj našlo!

Očistimo Slovenijo 2012 Polonca Štritof,vodja komuniciranja

OVTARJEVE NOVICE OSREDNJE SLOVENSKE GORICE

2 | ŠT. 2 | 24. FEBRUAR 2012

Težave z informacijskim sistemom zavirajo izvajanje nove socialne zakonodaje

Rešili so šele deset odstotkov vlog

Državljanska lista Gregorja Virantaobiskala Slovenske gorice

Lenarški socialni demokrati so 26. ja-nuarja gostili svojo poslanko v evrop-skem parlamentu Mojco Kleva,

univerzitetno diplomirano politologinjo inmagistrico znanosti. Kot članica evropskegaparlamenta deluje v skupini naprednega za-vezništva socialistov in demokratov, je names-tnica v odboru za ekonomske in monetarnezadeve in aktivna v delegaciji pri skupnemparlamentarnem odboru za republiko Make-donijo kot njena poročevalka.

Predstavila je zanimivi temi: delovanje ev-ropskega parlamenta in sodelovanje Slovenijez EU, predvsem pri črpanju evropskih sred-stev. Ta sredstva naša država po njenih infor-

macijah dobro črpa na večini področij, pose-bej pri kmetijski dejavnosti, zato je očitek o ne-zadovoljivem sodelovanju Slovenijeneupravičen. Slovenija je med najaktivnejšimičlanicami in dosledno spoštuje določila ev-ropske pogodbe. Bojazni, da bi EU razpadla,ta trenutek ni, pa tudi pomoč Grčiji, vsaj karzadeva Slovenijo, ostaja na ravni garancij. Do-taknila se je tudi aktualnih dogodkov v Slove-niji in izrazila željo za stabilno in uspešnovlado. Sicer pa je polna dvorana Centra Slo-venskih goric pokazala, da je zanimanje obča-nov za delo naših evropskih poslancev veliko,večina pa ga, žal, premalo poznamo.

Darinka Čobec

Okrogla miza s poslanko Socialnihdemokratov v parlamentu EU

Očistimo Slovenijo 2012 Napovedujejo ozaveščevalne aktivnosti

Priznanja slovenskogoriškim turističnim prizadevanjem

Župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc s predsednikom DZ Gre-gorjem Virantom, finančnim ministrom Janezom Šušteršičem, »ov-tarjem« Samom Tušem in poslancem Ivanom Vogrinom

100 ljudi 100 čudi

Občina Benedikt se je v počastitev 20.obletnice delovanja Skupnosti občinSlovenije, katere članica je, priključila

akciji Odprta vrata, ki je vštevilnih občinah po Slove-niji potekala 14. februarja.S skupno akcijo občin čla-nic in Skupnosti občin Slo-venije so občine želeleopozoriti na številne dobrein uspešne projekte sloven-skih občin ter tako usmeritipozornost na očiten napre-dek, ki smo mu priča v letihod reforme lokalne samou-prave v številnih lokalnihokoljih. Na ta dan je mnogoobčin po Sloveniji občan-kam in občanom odprlovrata svojih uspešnih pro-jektov, od vrtcev, turističnih informacijskihcentrov, športnih dvoran, čistilnih naprav, son-čnih elektrarn in mladinskih centrov ter jimpokazalo, koliko dobrega je bilo narejenega inkako.

Občina Benedikt je odprla vrata Osnovne

šole Benedikt in Športne dvorane Benedikt od14. do 17. ure. Župan Milan Gumzar je s svo-jimi sodelavci vsem zainteresiranim občan-

kam in občanom ter predstavnikom medijevpredstavil projekt izgradnje OŠ Benedikt inŠportne dvorane Benedikt z zunanjimi površi-nami ter se pogovarjal tudi o drugih, za prebi-valce občine pomembnih temah.

E. P.

Rekonstrukcija kulturnega doma,obnova vaških jeder

Župan občine Lenart mag. Janez Kram-berger je v uvodnem poročilu navedel,da dela pri obnovi kulturnega doma v

Lenartu, ki so v času nizkih temperatur zau-stavljena, sicer potekajo po načrtu in bodo

končana v predvidenem roku. Kar zadeva ko-munalno ureditev naselja Radehova, je pove-dal, da je bilo januarja izdano gradbenodovoljenje, tako da se bo začel postopek jav-

nega naročila za izbiro izvajalca. Za obnovovaških jeder je objavljen javni razpis, rok zaoddajo vlog se izteče 25. februarja. Občina, kise bo na razpis prijavila s štirimi projekti (Lor-manje, Selce, Šetarova in Zavrh), je v fazi pri-dobivanja ustreznih dovoljenj, vendar je imelakar nekaj problemov z nekaterimi lastnikizemljišč glede služnostnih pravic.

Razprava županov o javni zdrav-stveni službi

Župani šestih občin UE Lenart so na izred-nem kolegiju 3. februarja razpravljali o javnizdravstveni službi. Soglasja v zvezi z organiza-cijo mreže javne zdravstvene službe še niso do-segli, zato so se odločili, da bodo usklajevanjanadaljevali. Dokument bo, ko bo doseženo so-glasje, predložen v obravnavo občinskim sve-tom, je poročal župan Kramberger.

(Župani so 13. februarja na izrednem kole-giju razpravo o javni zdravstveni službi v šestihobčinah nadaljevali. Doseči želijo obliko, ki bozadostila potrebam prebivalcev, možnostimZdravstvenega doma Lenart in hkrati željam ti-stih občin, ki želijo zagotoviti prisotnost zdrav-nika v lokalnem okolju. Usklajevanje še nikončano, nadaljevalo se bo v marcu. Op. ur.)

Zimska služba, prenos del s po-dročja socialnih zadev

Za zimsko službo na območju občine Lenartje bilo do 9. februarja porabljenih 80.737EUR. Člani občinskega sveta in javnost so biliseznanjeni, da so na podlagi Zakona o uvelja-vljanju pravic iz javnih sredstev s 1. 1. 2012prešla določena dela in pristojnosti s področjasocialnih zadev na Center za socialno delo Le-nart, in sicer: obvezno zdravstveno zavarova-nje, znižano plačilo vrtca ter subvencijenajemnin za stanovanja. Na Centru za so-cialno delo Lenart se je zaposlila tudi delavka

iz občinske uprave občine Lenart.

Pobude in vprašanja svetnic in svet-nikov: cesta skozi Radehovo, kazniredarjev, pobuda za začasne bivalneenote

Ned pobudami in vprašanji svetnikov jesvetnik Maksimiljan Šuman glede sanacijedržavne ceste skozi Radehovo, ki je bila po-škodovana med gradnjo avtoceste in ševedno ni sanirana, predlagal, da občina Le-nart uveljavi vsa pravna sredstva in pripraviseznam nedokončanih del v zvezi z odpravoškode zaradi gradnje avtocest po državnemlokacijskem načrtu. Prav tako je predlagal,da občina posreduje državnim organomdokumentacijo, ki so jo v zvezi s tem poslaliobčani Radehove občini Lenart. Pri temupa na pomoč novih državnih poslancev izobčine Lenart.

V zvezi z rekonstrukcijo ceste v Radehovije župan Kramberger dejal, da se je v začetkufebruarja sestal z Gregorjem Fickom, direk-torjem Direkcije za ceste RS. Občina Lenart jedirekcijo za ceste pisno seznanila s problema-

tiko ceste skozi Rade-hovo in nujnostjorekonstrukcije te ceste.Župan je na razgovorus predstavniki direkcijeza ceste dejal, da je vdržavni proračun po-trebno uvrstiti: cestoskozi Radehovo s kri-žiščem v Sp. Senarski,obnovo ceste, ki potekana območju treh občin– Lenarta, Dupleka inDestrnika, tretji zavojnipas Žerjavci oziromaPorčič ter semaforiza-cijo križišča pri stari le-

karni – Partizanska cesta v Lenartu.Svetnica Emilija Šuman je zastavila vpraša-

nje v zvezi z globami, ki jih zaračunava redar-ska služba. Nesmiselno se ji zdi, da redarjikaznujejo občane, ki ne povzročajo škode pro-metu, tudi zvečer in na širokih pločnikih prednjihovimi hišami. Predlagala je tudi, da bi ob-čina Lenart razpolagala z bivanjskimi enotamiz minimalnim bivalnim standardom za ljudi,ki so zaradi socialne stiske za določen časostali brez strehe nad glavo. Župan je v odgo-voru navedel, da so razmišljali o vsaj dveh pro-storih za zavetišče, za moške in za ženske. SCentrom za socialno delo Maribor pa je pod-pisana pogodba za sofinanciranje in soupo-rabo varne hiše, tako da je vsaj za nujneprimere poskrbljeno.

Letošnja zima je bila v svojem prvem deluneobičajno mila in prizanesljiva do ce-stišč in pešcem namenjenih površin. Po-

ledenitev cest na izpostavljenih mestih inpločnikih zaradi dežja inmegle pa je zahtevala karnekaj »akcij posipavanja«.Za tovrstno vzdrževanjesmo do konca januarja po-rabili okoli 81.000 € prora-čunskega denarja (lani smov enakem obdobju porabili148.000 €). S februarjem pase je pričel skorajda polarnimraz. Snega in ledu je biloiz dneva v dan več – vse toje zahtevalo skoraj vsako-dnevne »akcije posipavanjaoz. pluženja«. Na našemobmočju izvajajo zimskoslužbo naslednji pogodbeniizvajalci: Na območju KSVoličina podjetje JD, d. o. o., Jože Druzovič, naobmočju KS Lenart podjetje SKALA – DragoKerec, s. p., podjetje ALMAJA, d. o. o., ZlatkoGlinšek in režijski obrat občine Lenart. Zelonizke temperature onemogočajo optimalno

delovanje soli, kar pomeni, da so cestišča inpločniki kljub posipavanju in pluženju spolzki.Zaradi takšnih razmer je nujno poskrbeti zadobro zimsko opremljenost avtomobilov, pa

tudi naša obuvala morajo imeti grobe pod-plate, da poskrbimo za svojo varnost na spolz-kih tleh.

Mirko Kojc, kom. inž.

Obravnava odlokov in dokumentovSvetniki so z dnevnega reda umaknili pred-

log odloka o Občinskem podrobnem prostor-skem načrtu za del poslovno-industrijske conev Lenartu v Slovenskih goricah (NPIC I) –druga obravnava. V drugi obravnavi pa so pre-jeli odlok o programu opremljanja stavbnihzemljišč za območje opremljanja OPPN za in-dividualno stanovanjsko gradnjo na delu na-

selja Sp. Voličina. V prvi obravnavi so potrdiliodlok o gasilski službi v občini Lenart in odloko varstvu pred naravnimi in drugimi nesre-čami na območju občine Lenart. Sprejeti sobili še pravilnik o dodeljevanju enkratnih iz-rednih denarnih pomoči v občini, sklep o ugo-tovitvi javne koristi in razlastitvi delovnepremičnin v k.o. Sp. Porčič in k.o. Močna,sklep o potrditvi dokumenta identifikacije in-

vesticijskega projekta zaureditev kleti VTC 13 terletni program športa vobčini Lenart za leto2012 v višini nekaj manjkot 80 tisoč evrov.

Predsednik nadzor-nega odbora občine Le-nart Franci Breznik jeobčinski svet seznanil ssvojim odstopom s funk-cije, ker je bil izvoljen zaposlanca v DZ, hkrati paje podal še poročilo nad-zornega odbora pod nje-govim vodstvom.

Edvard Pukšič

24. FEBRUAR 2012 | ŠT. 2 | 3

OVTARJEVE NOVICEAKTUALNO IZ OBČIN

S seje lenarškega občinskega sveta10. seja občinskega sveta občine Lenart je bila v četrtek, 9. februarja 2012

Lenart

Poškodovana cesta v Radehovi, foto: E. P.

Jazbine, ki predstavljajo stalno težavo v zimskem času, so letos zago-tovo prevozne brez večjih težav zaradi skrbnega vzdrževanja podje-tja JD, d. o. o., iz Voličine

Izvajanje zimske službe v občini Lenart

Foto: E.P.

Lenarški občinski svetniki, foto: L. Šipek

Benedikt

Odprta vrata občine Benedikt

Občina Sv. Jurij v Slov. goricah je 28. 12.2011 na Portalu javnih naročil objavilajavno naročilo za dokončanje obnove

vodovoda in kanalizacije v Jurovskem Dolu,ker so se dela na tem projektu v preteklem letuprekinila zaradi stečaja podjetja NGP NizkeGradnje Ptuj, d. d. Na obvestilo o oddaji naro-čila se je pravočasno prijavilo pet ponudnikov,ki so vsi oddali popolne ponudbe. Pri javnem

odpiranju, ki je bilo 7. 2. 2012, je bilo ugoto-vljeno, da je vseh pet ponudb nesprejemljivih,saj končni zneski ponudb presegajo naročni-kova zagotovljena sredstva za realizacijo tegaprojekta. Po Zakonu o javnem naročanju(ZJN-2) ima občina v tem primeru možnostnadaljevati postopek oddaje javnega naročilapo postopku s pogajanji po predhodni objavi,kjer mora naročnik v pogajanja vključiti vse

Ponudbe za dokončanje začetih del

Nova vlada nameravaz rebalansom držav-nega proračuna

krepko zmanjšati javno po-rabo. Župana občine Bene-dikt Milana Gumzarja smopovprašali, ali v občini žerazmišljajo o tem, kje bilahko kaj privarčevali inkako nasploh gleda na var-čevalne ukrepe.

»Trenutno še ne vem,kakšni bodo konkretniukrepi za zmanjšanje javneporabe, ki jih nameravasprejeti nova vlada. V naši občini bomo poča-kali na njene usmeritve in ukrepe. Vladi mo-ramo pustiti sto dni, da v miru pripravi svojeukrepe in začne operativno delovati,« praviGumzar, ki kot izkušen parlamentarec izhajaiz starodavnega pravila, da dela nove vlade stodni po izvolitvi ni dostojno komentirati in kri-

tizirati, saj mora najprejpoprijeti za delo.

Po Gumzarjevih besedahne bi bilo v skladu s kulturoparlamentarizma, če bi kotdosedanji poslanec takojzačel komentirati in oce-njevati ravnanje novevlade, še preden je dodobrapoprijela za delo. Kot pravi,ji je prvih sto dni treba za-gotoviti nemoteno delo. Ponjegovih besedah sta doslejimela možnost reševatiprobleme in urejati javne

zadeve stara vlada in parlament v prejšnji se-stavi. Po izrednih volitvah pa smo dobili novovlado. Sedaj je na potezi ta vlada, da pokaže,kaj zna in zmore ter da poskuša rešiti kriznerazmere, ki niso lahke.

T. K.

Občina Benedikt je po povprečni staro-sti prebivalcev »najmlajša« v Sloveniji

Vobčini Benedikt je povprečna starostprebivalstva najnižja v Sloveniji – topomeni, da živi v občini za slovenske

razmere nadpovprečno število otrok in mla-dine. To je ena od največjih razvojnih predno-sti občine, saj že star pregovor uči, da so otrocinajvečje bogastvo. Zaradi velikega številaotrok, kar je tudi posledica priseljevanja mla-dih družin v kraj in občino, potrebujejo v Be-nediktu nov vrtec.

V občini Benedikt pod okriljem tamkajšnjeosnovne šole že deluje vrtec s petimi oddelki,v katere je letos skupno vključenih 95 otrok.Vrtec v Benediktu je svoja vrata odprl že dav-nega leta 1971. Takrat so malice in kosila zanajmlajše pripravljali v šolski kuhinji. Leta1979 je vrtec dobil lastno kuhinjo. S časom sov vrtcu uredili tudi manjši prostor za mlajšeod šest let. Ko so začeli graditi novo naselje vkraju, pa se je pokazala potreba po izgradnjijaslic, ki so jih z novo kuhinjo odprli leta 1991.Kljub temu pa se je prostorska stiska še naprejpovečevala, zato so dogradili še novo igralnico,ki so jo predali namenu leta 2001.

Ker so demografska gibanja v Benediktu inokoliških krajih na srečo ugodna, so v občinilani poleti poskrbeli za izdelavo »Prostorskepreverbe vrtca Benedikt«. Iz dokumenta jasnoizhaja, da je glede na demografske podatke se-litveni prirast in trende vpisa v zadnjih letihobstoječi vrtec premajhen. V občini Benediktpotrebujejo najmanj šestoddelčni vrtec, gledena razvojne trende pa bi bilo smiselno načrto-vati sedemoddelčnega.

Zato so člani občinskega sveta sredi fe-bruarja že obravnavali tako imenovani »Do-kument identifikacije investicijskega projektaza operacijo Izgradnja vrtca Benedikt« in gapotrdili.

Iz dokumenta izhaja, da se je število stalnoprijavljenih prebivalcev v občini Benedikt odleta 2007 do leta 2009 povečalo z 2244 na2330. Poleg tega se je število začasno prijavlje-nih povečalo od 54 na 97 ljudi. Poleg tega je

gospodarstvo v občini kljub krizi v vzponu, oživahnem življenju v kraju in občini pa pričajotudi številne kulturne, športne in druge prire-ditve, ki so vedno dobro obiskane.

Letos je v vrtec v Benediktu vpisanih 95otrok, ki so v petih oddelkih. Podatki pa ka-žejo, da je število otrok do šestega leta v občiniže vse zadnje desetletje mnogo večje. V letoš-njem šolskem letu je v občini 141 otrok starihdo šest let. To pomeni, da za okoli 40 odsto-tkov otrok v vrtcu ni prostora. K temu je trebaprišteti še otroke iz okoliških občin, ki jihstarši zaradi službe ali drugih razlogov vozijo

v vrtec v Benediktu.Ras pa je, da tudi nekajotrok iz Benedikta obi-skuje vrtce v drugih ob-činah, kjer so njihovistarši zaposleni.

Tudi podatki o šte-vilu rojenih otrok vzadnjih petnajstih letihso razveseljujoči. Lanise je v občini rodilo kar32 malčkov. Približnotakšno število otrok sez manjšimi nihanji vobčini rodi vsako letože petnajst let. Zato jeedino perspektivno v

občini zgraditi vrtec s sedmimi oddelki. Tre-nutno delujejo v vrtcu 4 oddelki, en oddelekpa je zaradi prostorske stiske lociran v prosto-rih osnovne šole. Skupna površina vseh pro-storov v vrtcu znaša 372 kvadratnih metrov.Za času primeren sedemoddelčni vrtec pa bipotrebovali 756 kvadratnih metrov prostorov.

V dokumentu je razdelana tudi investicija vvrtec ter navedena vsa dokumentacija, ki je zanjegovo izgradnjo potrebna. Predvidoma najbi zgradili pritlični objekt z ravno streho, uto-pljen v teren in lociran tako, da pogledi na kul-turni spomenik lokalnega pomena (župniščein cerkev Svetega Benedikta) ne bodo okr-njeni. Objekt naj bi bil prilagojen obliki par-cele, s tlorisnimi dimenzijami 67,05 krat 18,75metra. V toku gradnje pa bodo morali biti po-sebno pozorni na morebitne arheološke osta-line. Objekt je načrtovan tako, da bodo bolj alimanj vse igralnice orientirane na jug. Izgrad-nja novega vrtca naj bi stala okoli 1,9 milijonaevrov. Nekaj več kot polovico sredstev naj bizagotovila občina, preostanek pa naj bi prido-bili iz državnih in evropskih sredstev. Novo-gradnjo naj bi zgradili na zeleni površini predžupniščem.

V sedanjih kriznih časih, ko na vseh ravnehnajveč govorijo o varčevanju, ni lahko načrto-vati investicij. Vendar pa imajo v občini Bene-dikt »sladke probleme«. To, da imajo v občiniveliko otrok, namreč ni problem, temveč ve-lika sreča in razvojna prednost občine, ki ji za-gotavlja prihodnost.

Tomaž Kšela

Vobčini Cerkvenjak je v zadnjem časutrikrat zagorelo: pri Divjakovih v Cer-kvenjaku, pri Klajnoškovih v Grabo-

noškem vrhu in pri Rojkovih v Čagoni.Najhuje je požar prizadel Rojkove, saj jim jepogorela domačija. Družini Rojko je v nesreči

poleg številnih sosedov in sorodnikov ter dru-gih dobrih ljudi in humanitarnih organizacijpriskočila na pomoč tudi občina.

V vseh požarih so hitro intervenirali požrt-vovalni gasilci PGD Cerkvenjak. Omenjenipožari so še enkrat opozorili na potrebo ponovem gasilskem vozilu. Zato ni čudno, da sose občinski svetniki odločili, da bo občina so-financirala nakup novega gasilskega vozilaGVC-16/25 1+7. Sredstva za sofinanciranje vvišini 180.000 evrov bodo zagotovili v letih2012 do 2016. Znatna sredstva pa so za novogasilsko vozilo že prispevali tudi občani Cer-kvenjaka, ki se zavedajo, kako pomembna jedobra opremljenost gasilcev za požarno var-nost in za požarno reševanje v občini.

T. K., foto: arhiv občine

Vzadnjem času so bili v Cerkvenjakutrije požari, ki so prizadetim povzročiliveliko škode. Tistim, ki jih je požar naj-

bolj prizadel, je pri sanaciji in odpravljanju po-sledic pomagala tudi občina Cerkvenjak.Katere druge naloge in aktivnosti pa so tre-nutno v občini Cerkvenjak še v ospredju?

Kot nam je povedal župan občine Cerkve-njak Marjan Žmavc, na občini pripravljajo vsepotrebno za investicijo v ureditev naselja Ka-drenci, kjer gradijo novi Športno-rekreacijskicenter Cerkvenjak. V Kadrencih bo občinauredila cesto in pločnik, kar je nujno, ker se bopo izgradnji novega centra število pešcev invozil močno povečalo, še zlasti ob prireditvah.Poleg tega pa imajo ob cesti do novega šport-nega centra svoje hiše tudi nekateri občani, kipotrebujejo varno pot do centra naselja.

V Kadrencih nameravajo zgraditi 312 me-trov pločnika, ki bo širok 1,5 metra, ter enakodolgo asfaltno cestišče, ki bo široko 3,5 metra.Za odvodnjavanje bodo zgradili muldo s poži-ralniki, ki bodo vgrajeni na vsakih dvajset me-trov. Poleg tega nameravajo ob cesti ureditijavno razsvetljavo s postavitvijo energijskovarčnih LED-solarnih svetilk na štirih lokaci-jah. Vrednost celotne investicije znaša po te-kočih cenah nekaj več kot 130.000 evrov. Odtega naj bi občina zagotovila blizu 38.000evrov, preostanek pa naj bi pridobili iz sred-

stev Evropske unije, in sicer iz Evropskegakmetijskega sklada za razvoj podeželja. Projektbodo izvedli v okviru Programa razvoja pode-želja 2007–2013 – kakovost življenja ter ob-nova in razvoj vasi.

Dela na gradbišču novega športno-rekrea-cijskega centra, kjer se je sprožil manjši plaz,

trenutno stojijo. Ko boza to primerno vreme,bodo delavci KomunaleSlovenske gorice iz Le-narta začeli s sanacijoplazu in z urejanjemdrenaže in odvodnjava-nja. Po dogovoru z ob-čino bi naj začeli z deli15. februarja, vendar tozaradi vremenskih raz-mer še ni bilo mogoče.

»Ob gradnji vrtcanameravamo povečatiigralne površine zaotroke,« pravi županŽmavc, »zato bodo po-trebni nekateri dodatniureditveni posegi vprostor.«

Prav tako na občini pripravljajo vse potre-bno za ohranitev oziroma preselitev botani-čnega vrta zaradi gradnje novega vrtca.

Poleg tega na občini pripravljajo letni pro-gram razvoja kmetijstva in podeželja, pa tudisklep o spremembi investicije za izvedbo pro-jekta komasacije kmetijskih zemljišč na ob-močju Andrencev v veljavnem načrturazvojnih programov od leta 2011 do 2015.

T. K.

OVTARJEVE NOVICE AKTUALNO IZ OBČIN

4 | ŠT. 2 | 24. FEBRUAR 2012

Sto dniUredili bodo naselje Kadrenci

Potrebujejo nov vrtec

Foto: E.P.

V Kadrencih bodo uredili cesto in pločnik do novega športno-rekreacijskegacentra, foto: E. P.

Prispevek občine za novo gasilsko vozilo

Cerkvenjak

Sveti Jurij v Slov. goricah

Zaradi posledic finan-čne in gospodarskekrize, ki jih podobno

kot v vsej Evropski uniji če-dalje bolj čutimo tudi prinas, bo v letošnjem letuočitno treba varčevati navseh ravneh. Vlada pripra-vlja rebalans državnegaproračuna, s katerim naj bijavno porabo na državniravni zmanjšali kar za 800milijonov evrov. Kako pabo z varčevanjem v obči-nah v osrednjih Slovenskihgoricah? O tem smo se po-govarjali z županom občineSveta Trojica in državnim svetnikom DarkomFrasom.

»Zagotovo bomo tudi v občini Sveta Trojicaprisiljeni racionalizirati porabo javnih sred-stev. Dejansko to že počnemo. Sam sem že dalnalog, da je treba pri tekočem poslovanju rav-nati čim bolj varčno. V bodoče bomo moralizožiti tudi nekatere razpise. Na občini pa in-tenzivno pripravljamo rebalans proračuna. Pritem čakamo na odločitve in usmeritve novevlade in pristojnih ministrstev,« pravi Fras, kiga koalicijska pogodba in nova vlada navda-jata z optimizmom.

Po Frasovih besedah bo trebav naslednje leto, žal, zamaknititudi nekatere investicije. Tisteprojekte, ki jih sofinancira Ev-ropska unija, pa bo treba nada-ljevati, saj bi drugače izgubilisredstva iz evropske blagajne.

Ob tem Fras opozarja, da jeprejšnja vlada močno obreme-nila lokalne skupnosti z novimiobveznostmi. Za primer navajanovi zakon o uveljavljanju pra-vic iz javnih sredstev (gre zaenega od zakonov s področjanove socialne zakonodaje). Potem zakonu bodo, denimo, mo-rale občine prispevati več sred-stev za subvencioniranjeotroškega varstva, četudi vplivana to, komu bodo subvencionirali vrtec, nebodo imele.

Nasploh Fras opozarja, da so prejemniki so-cialnih transferjev zaskrbljeni zaradi zastoja,do katerega je prišlo pri izvajanju nove so-cialne zakonodaje. Velika večina tistih, ki sodecembra oddali vloge za socialne pomoči, ševedno ni dobila odločb, čeprav se na centru zasocialno delo trudijo, vendar informacijski si-stem ne deluje dovolj dobro. »Očitno je dose-danja vlada celoten projekt preslabo pripravila.Pri tako velikem projektu bi bilo treba najprej

izpeljati pilotni projekt,« po-udarja Fras. »Zato še danesne vemo, kakšne bodo posle-dice nove socialne zakono-daje. Morda bo šlo zasocialne transferje res neko-liko manj sredstev, vendar naračun kakovosti. V občinahsmo imeli zagotovo boljšipregled nad socialnimi raz-merami na terenu, sedaj pabo tudi o subvencijah zavrtce in o vseh drugih so-cialnih transferjih odlo-čala država na osnovi evi-denc, ki so pač takšne, ka-kršne so. Velikokrat so zelo

pomanjkljive.«Mnogim lokalnim skupnostim pa je letos

pozimi dodatne probleme in stroške povzro-čil tudi hud mraz, na Primorskem pa dodatnoše burja. Kako se z izredno nizkimi tempera-turami kosajo v občini Sveta Trojica.

»Zaradi hudega mraza se je na območju ob-čine nekoliko povečala požarna nevarnost, kerzaradi mraza občani bolj intenzivno kurijo,pridejo bolj do izrazi slabosti pri gradnji in čiš-čenju oziroma vzdrževanju kurilnih naprav indimnikov,« pravi župan občine Sveta TrojicaDarko Fras.

Po besedah župana Svete Trojice do sredinefebruarja mraz infrastrukturi v tej občini nipovzročil kakšne večje škode. Prav tako ježupan zadovoljen z delom zimske službe. »Ponastopu mraza je zimska služba zlasti posipa-vala ceste, kasneje pa tudi plužila. Kakor kaže,bomo na občine vse, kar smo zaradi lepegavremena na račun zimske službe prihranili vprvi polovici zime, zaradi vremenskih okoli-ščin porabili v drugi polovici,« pravi Fras.

Tomaž Kšela

ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje,ki jih zahteva zakonodaja na področju javneganaročanja. Župan občine Sv. Jurij v Slov. gori-cah Peter Škrlec upa, da bo postopek oddajejavnega naročila s pogajanji uspešno zaključenin da bo občina pravočasno in v predvidenemroku, to je do 15. 9. 2012, končala z deli na temprojektu, saj je delno sofinanciran s strani Ev-ropskega sklada za regionalni razvoj.

Stečaj podjetja Nizke gradnje Ptujpovzroča težave

Prvotni izvajalec je namreč za celotno inve-sticijo obnove in izgradnje vodovoda in kana-lizacije v Jurovskem Dolu zahteval 423.000 €.Sedaj, ko je četrtina dela že opravljena, pa jecena višja (najnižja ponudba je višja približno30.000 €), kar dokazuje, da so se pred dvemaletoma številna podjetja v Sloveniji na razpiseprijavljala z dumpinškimi cenami, kar se je nažalost zgodilo tudi v primeru podjetja Nizkegradnje Ptuj. Kot navaja Peter Škrlec, je zadevapoleg zamika končanja projekta prinesla te-žave tudi s tem, da bo morala občina najver-jetneje zagotoviti več lastnih sredstev. ObčiniSv. Jurij v Slov. gor. je za omenjeni projekt porazrezu pripadalo 523.000 € sofinancerskihsredstev Regionalnega razvojnega programa2007–2013 oz. največ 85% vrednosti investicije.Ker pa je podjetje NGP zaizvedbo celotnega pro-jekta predvideval »le«423.000 €, je Služba vladeRS za lokalno samou-pravo in regionalno poli-tiko (SVLR) višinosofinanciranega deležaznižala za približno150.000 € na 373.000 €.»Zaradi tega zapleta boobčina Sv. Jurij v Slov.gor. primorana zagotovitiveč lastnega proračun-skega denarja, ki bi gasicer lahko porabili zadruge potrebne investi-cije v naši občini,« pred-stavlja Peter Škrlectežavo, ki je nastala zaradidumpinške politike slo-venskih gradbenih podje-tij. Kljub vsemu pa se naobčini Sv. Jurij v Slov. gor. ne predajajo, saj soproblematiko že predstavili predstavnikomSVLR. Po mnenju župana bi namreč vladna

služba lahko z aneksomspremenila pogodbo ovišini sofinanciranjatega projekta. Škrlec šepojasnjuje, da 150.000€, za kolikor so sezmanjšala sredstva zasofinanciranje izgrad-nje vodovoda ter kana-lizacije v JurovskemDolu, sicer ni šlo v nič,saj se je za ta znesek po-višala kvota, ki pripadaobčini na 6. Javnem po-zivu. Žal pa je to za taprojekt kaj slaba tola-žba.

Ne glede na vse pa naobčini zagotavljajo, da bo nov izvajalec znannajkasneje v prvi polovici marca, ko se bodonačrtovana dela nadaljevala. Projekt bi naj bilzaključen do jeseni.

Snežne razmere občinski proračunobremenilo za 20.000 €

Poleg izbiranja najugodnejšega ponudnikaza obnovo in dokončanje projekta »Obnovavodovoda in kanalizacije Jurovski dol« v sre-dišču občine še naprej na občini nemoteno po-tekajo tekoča dela. Po vremensko ugodnemzačetku zime, ko so bili stroški občine za zim-sko službo minimalni, pa so se le-ti v zadnjemmesecu, ko je ob snegu pritisnil pravi mraz,precej dvignili. Do srede februarja je bilo zazimsko službo porabljenih že približno 20.000€. 10.000 € je znašala obnova tal v mrliški ve-žici. V načrtu občine je, da bi do prihodnjegaleta v njej uredili še ogrevanje in klimo, pre-barvali stene in opravili druga manjša dela, dabo mrliška vežica imela videz in funkcional-nost, kot se spodobi. Kot pa smo že omenjali vprejšnji številki, občinski delavci že pripra-vljajo projekte za ureditev obzidja okrog sta-rega dela pokopališča.

Redni transferji občin čedalje večji

Župan občine Sv. Jurij vSlov. gor. Peter Škrlec opo-zarja, da so občine čedaljebolj obremenjene z red-nimi transferji (izdatki zavzgojo in izobraževanje,socialni transferji …), kijih država s svojih pleč pre-laga na občinska. Prav za-radi tega ostaja občinamčedalje manj denarja za in-vesticije. Kot navaja Škrlec,je bilo razmerje med red-nimi transferji in investici-jami leta 2007 približno55:45 v korist rednihtransferjev, danes se je torazmerje povečalo do75:25. Na drugi strani pa jet. i. glavarina, ki predsta-vlja občinam glavni virprihodkov, ostala enaka.Prav zaradi tega so pomnenju našega sogovor-

nika slovenske občine vse manj investicijskonaravnane.

Dejan Kramberger

Zdaj bodo lahko končno dali razpis za izva-jalca gradbenih del in upajo, da bodo delakončana pred začetkom šolskega leta.

Novi razpisi v projekturazvoja podeželja, na katerese bo občina prijavila, so»ohranjanje in izboljšanjekulturne dediščine podeže-lja«, v okviru katerega na-meravajo urediti Postičevospominsko pot ter ureditiše nekatere objekte (za tanamen so razpisani 3 mili-joni evrov, projektov pa bonajbrž prijavljenih veliko)ter »obnova in razvoj vasi«,v okviru katerega namera-vajo urediti t. i. kmečkotržnico (razpisanih je 6 mi-lijonov evrov in prav takopričakujejo veliko drenja-nja, saj so sklepi in razpisi zaradi vladne krizepraktično pol leta bolj kot ne mirovali). Ob-čina je prav tako vključena v projekt »Po potehčarovniških procesov v Slovenskih goricah«, ki

si ga delijo z občinama Lenart in Sv. Jurij v Slo-venskih goricah. Seveda je tudi tu prisotenstrah o izpeljavi projektov zaradi velikega šte-

vila prijavljenih in relativno majhne vsote, ki jerazpisana (okoli 4 milijoni evrov, za 21 milijo-nov pa je razpisanih projektov).

Suzana R. Breznik

Zžupanom Silvom Slačkom sva spregovorila nekajbesed o bližajočih se investicijah, ki so, kar se tičegradbenih del, sedaj zaradi mraza in zime obstale, se

pa v tem času pripravlja predvsem papirna dokumentacijaza projekte, za katere je pričakovati, da bodo v spomladan-skih dneh vendarle razpisani.

Nadvse vesel pove, da so končno dobili od lanskega julijatežko pričakovani sklep Agencije za kmetijske trge in raz-voj podeželja o odobritvi sofinanciranja vaškega jedra, tj.urbane opreme, javne razsvetljave, pločnika, meteornegaodvodnjavanja v višini 337.000 evrov v naselju Lokavec.

24. FEBRUAR 2012 | ŠT. 2 | 5

OVTARJEVE NOVICEAKTUALNO IZ OBČIN

Pripravljajo rebalans proračuna

Župan Škrlec opozarja na čedalje večjidelež rednih transferjev, ki jih morajoobčine prevzemati s pleč države

Sveta Trojica

Za zatišjem razpisiSveta Ana

OVTARJEVE NOVICE GOSPODARSTVO

6 | ŠT. 2 | 24. FEBRUAR 2012

KOMBINIRANE PE�I NA PELETE IN DRVA Z MOŽ-NOSTJO PRIDOBITVE NEPOVRATNIH SREDSTEV.Pokli�ite 051 651 244AAKKTTUUAALLNNOO::

vedela, ali bo državno poroštvo dodeljeno aline. V vmesnem času so uspeli zagotoviti za 5milijonov evrov nove opreme ob podporiNove KBM. Branko Žerdoner je poudaril:

»Oprema v Lenartu je vrhunska, zadnja,tehnološko sodobna, nova, ki lahko dosega iz-jemno zahtevne kriterije, ki so bili potrebni.To ohišje menjalnika smo pridobili v borbi s17 evropskimi podjetji. Bili smo izbrani kotedini dobavitelj. Nominirani smo bili za 1200kosov na dan. Skupina Volkswagen zahteva odnas 1600 kosov na dan. Že za mesec maj bi jihbilo potrebno zagotoviti.«

Predsednik uprave MLM podčrtuje, da obvrhunski tehnološki opremi in usposobljeno-

sti kadrov v Lenartu zadoščajotudi prostorski pogoji: »V Le-nart pridejo vsa ohišja menjal-nika, ki so lita v Mariboru. Tuje vstopno skladišče, morajobiti pripravljena za obdelavo;ko zapustijo pralno linijo in pa-kiranje, morajo biti pripra-vljena za odpremo. Teh 20.000m2 prostora je ravno dovolj, navoljo pa še imamo 3500 m2 pro-stega zemljišča. To je dovolj zarazvoj, ki je že definiran.«

Brez garancije za 11-milijon-ski vložek je bilo treba spreme-niti srednjeročni program doleta 2016: »V Lenartu bomostorili vse, da dokončano mini-malno varianto, ne optimalno,kot smo si jo zastavili. Če bivztrajali pri sprva zasnovanemprojektu, bi letos morali inve-stirati še 6 milijonov evrov. Zato, da bomo šli po korakih in iz-koristili možnosti, bomo letosinvestirali 2 do 2,5 milijonaevrov. V 2012 bomo tako za-ključili tehnološko enoto v Le-nartu in zadostili vsem obve-

zam, ki jih imamo do kupcev, in zadržali po-slovne priložnosti za naslednja leta. Zadevovidim kot izvedljivo,« je še poudaril predsed-nik uprave MLM mag. Branko Žerdoner nanovinarski konferenci v Lenartu, ko je pred-stavljal razvojni projekt, ki ga je Mariborska li-varna Maribor kot največje industrijskopodjetje na Štajerskem zasnovala najprej kotodgovor na premagovanje gospodarske rece-sije, kasneje pa kot sposobnost hitrejšega rea-giranja na potrebe svetovne avtomobilskeindustrije.

Edvard Pukšič

Mariborska livarna Maribor pričakovanegarancije SID banke za poroštvo za 11-mi-lijonsko investicijo v tlačno litje najzahtev-nejših avtomobilskih delov iz aluminija niuspela dobiti. To je zahtevalo ukrepe za po-slovanje v novih okoliščinah. Mariborskalivarna tako sledi nujnemu razvoju po re-zervnem načrtu, hkrati pa se je prestruk-turirala.

VMariborski livarni Maribor, ki za ob-stoj in razvoj nujno potrebuje sveži ka-pital, so ustanovili dve hčerinski družbi

v 100% lasti livarne: Sanitec za proizvodnjo se-rijskih sanitarnih armatur in Armal, ki je samo

prodajna družba istoimenskih armatur. Za po-dročje sanitarne dejavnosti že teče iskanjenovih investitorjev. Oprema za ukinjeni pro-

gram Baker in program radiatorjev Aklimat pasta naprodaj. Zgodba je zelo pomembna, a to-krat na prvo mesto postavljamo program Alu-tec, ki ob zagotavljanju obstoja zagotavlja tudirazvoj, torej sodelovanje v zahodnoevropskiavtomobilski industriji, v pomembnem delupa se odvija v Lenartu.

Največja investicija Mariborske livarne Ma-ribor, začeta v lanskem letu, je sledila po-večanim naročilom tujih avtomobilskih pro-izvajalcev. Ker pričakovane garancije SIDbanke ni bilo, je bilo treba v razvojni projektAlutec po drugi poti. Naročila namreč nisomogla čakati, prostora za obotavljanje ni biloin ga ni. Livarna je v začetku februarja tudi od-

stopila od zahtevka zadržavno poroštvo, vlo-ženo sredi lanskegaleta, ker bi bilo nadalj-nje usklajevanje predol-gotrajno. Visokotlačnolitje v Mariboru ter do-delava in odprema vLenartu ta čas namrečtečeta v manjšem ob-segu od tistega, ki gapričakujejo naročniki, av tem trenutku ven-darle zadoščata.

Mag. Branko Žerdo-ner, predsednik upraveMLM, in direktor PEAlutec Borut Urnautsta 6. februarja v obratuv Lenartu predstavila

robotizirano dodelavo aluminijastih delov zaavtomobilsko industrijo na vrhunski ravni, kijo je livarna vzpostavila ne glede na to, da ni

Mariborska livarna za nadaljnjirazvoj v Lenartu

Bivša vlada je po dogovoru z vsemi parla-mentarnimi strankami, tudi s strankamisedanje vladajoče koalicije, dala v raz-

pravo predlog sprememb zakona o delovnihrazmerjih. Zakon, ki mu pravijo tudi »maladelavska ustava«, je tako za zaposlene kot zadelodajalce zelo pomemben, saj močno vplivana vsakodnevno življenje vsakogar.

Spremembe naj bi povečale varno prožnost,v večji meri zaščitile najranljivejše skupine za-poslenih in jim povečale varnost na trgu dela.Prav tako naj bi povečale učinkovitost dela in-špekcijskih organov, po drugi strani pa naj bipovečale prožnost pri zaposlovanju in sklepa-nju delovnih razmerij in s tem znižale admi-nistrativno, časovno in stroškovnoobremenitev delodajalcev. Spremembe zakonasledijo tudi sklepom ustavnega sodišča in ev-ropskim direktivam.

Spremembe naj bi bolj zaščitile delavce, za-poslene pri agencijah, zlasti naj bi omejile deloza določen čas, delavci naj bi dobili več pravic,za kršitve pa naj bi poleg agencij sankcioniralitudi delodajalce, ki po nepravni poti zaposlu-

jejo agencijske delavce. Zakon naj bi povečaltudi možnosti za delo na domu ter omejil za-poslovanje v slamnatih podjetjih oziroma po-večal socialno varnost prezaposlenih delavcev.

Zakon predvideva tudi uvedbo pravice doodpravnine za delavce, ki so zaposleni za do-ločen čas, poleg tega pa naj bi izboljšali tudiobveščanje o prenehanju pogodbe o zaposlitviza zaposlene za določen čas. Razširili naj bi setudi razlogi za izredno odpoved delovnegarazmerja na strani delavca takrat, kadar delo-dajalec ne izpolnjuje določil iz pogodbe o za-poslitvi. Prav tako naj bi se povečala varnoststaršev pred odpovedjo delovnega razmerja.Po novem naj bi se tudi stroški v zvezi z delomizplačevali mesečno kot plača.

Za povečanje prožnosti zaposlovanja pa najbi spremenjeni zakon omogočil uporabo in-formacijske tehnologije pri zaposlovanju.Poleg tega naj bi povečal možnosti za dodeli-tev drugega dela delavcu, uvedel naj bi konku-renčno klavzulo tudi za zaposlene za določenčas, skrajšal pa naj bi tudi odpovedne roke. Sspremembami zakona naj bi uvedli tudi

V Švici referendum o mini-malni plači 3.300 evrov

Medtem ko pri nas mnogi politiki razmi-šljajo, kako bi omejili ljudsko iniciativo in re-ferendumsko odločanje, bodo v Švici nareferendumu odločali o višini minimalneplače. Ta naj bi po novem znašala 3.300 evrovoziroma 4.000 švicarskih frankov. Če bo refe-rendum uspel, bodo imeli Švicarji najvišjo mi-nimalno plačo na svetu in trikrat večjo odevropskega povprečja. Trenutno okoli 40.000delavcev za delo v polnem delovnem času namesec prejme manj kot 3.300 evrov, kar po na-vedbah sindikalistov ne pokrije niti njihovihosnovnih življenjskih stroškov. V primeru po-trditve bo minimalna plača v Švici za 4,4-kratvišja kot v Sloveniji. Slovenska minimalnaplača je trenutno najbolj podobna španski,medtem ko imajo Danci 2,2-krat manjšo odšvicarske, Nizozemci in Irci za 2,7-kratmanjšo, Belgijci in Francozi pa za 2,9-kratmanjšo.

Bodo Švedi delali do 75 letastarosti?

Švedski premier Frederik Reinfeldt pred-laga, da bi upokojitveno starost na Švedskemdvignili na 75 let. Po njegovem mnenju je tak-šen ukrep nujen, če se želijo Švedi izogniti zni-žanju pokojnin. Reinfeldt poudarja, da seseveda samo po sebi razume, da bodo 30-let-niki opravljali drugačna dela od 70-letnikov.Sedaj je samo še vprašanje, kdo bi 75-letnikezaposloval in za kakšna dela. Švedski premierje zaslovel še po enem predlogu. Meni, da bise danes moral vsakdo usposobiti za več razli-čnih poklicev. Zato predlaga, da bi se ljudje šo-lali tudi v zrelih letih. Tako naj bi na Švedskemsubvencionirali izobraževanje tudi starejšimod 55 let.

T. K.

VSloveniji si v zadnjem času vse večpodjetij prizadeva za pridobitev certi-fikata »Družini prijazno podjetje«. V

teh dneh imajo priložnost, da ga pridobijo spomočjo sredstev Evropske unije. InštitutEkvilib je kot organ upravljanja v imenu pri-stojnih vladnih služb objavil javni poziv za so-financiranje postopka pridobitve osnovnegacertifikata, na katerega se lahko prijavijo pra-vne osebe v zasebni in javni lasti.

Podjetja pridobijo certifikat skozi svetovalniter revizorski postopek, ki pomaga delodajal-cem uvajati ukrepe za boljše upravljanje s člo-veškimi viri s poudarkom na usklajevanjupoklicnega in družinskega življenja zaposle-nih.

Podjetje se mora odločiti za vsaj tri ukrepeiz kataloga 110 ukrepov, ki so razporejeni vosem skupin: delovno mesto, delovni čas, or-ganizacija dela, politika informiranja in ko-municiranja, veščine vodstva, razvoj kadrov,struktura plačila, nagrajevanje dosežkov terstoritve za družine. Ko podjetje naredi izborukrepov, dobi osnovni certifikat, ko jih ures-niči, pa po treh letih dobi pravi certifikat zadobo treh let. Slovenska podjetja so lani skupajizbrala 305 ukrepov (povprečno med 9 in 10ukrepov na podjetje).

Za kakšne ukrepe gre? Starši imajo lahkodenimo prvi šolski dan brezplačen dopust.Starši šoloobveznih otrok imajo prednost prinajemu počitniških kapacitet. Otroci zaposle-nih imajo prednost pri dodeljevanju štipendijin pri počitniškem delu. Zaposleni imajo mož-nost določena dela opraviti doma. Podjetje po-skrbi za varstvo otrok zaposlenih vpopoldanski izmeni in podobo. Ukrepi pri-spevajo k motivaciji zaposlenih, k njihovi večjipripadnosti podjetju, k zmanjševanju bolni-ških, k zmanjšanju fluktuacije zaposlenih, kpridobivanju najboljših kadrov, k večanju

ugleda podjetja in posledično tudi k večanjukonkurenčnosti podjetja na trgu. Podjetja, kiso družini prijazna, dokazujejo, da uspešna ka-riera in družina nista nezdružljivi, ter da zauspešno kariero ni treba žrtvovati družinskegaživljenja. Zato se v družinam prijaznih pod-jetjih še posebej radi zaposlujejo mladi in iz-obraženi kadri.

Zainteresirani se lahko takoj prijavijo najavni poziv Ekvilib Inštituta za pridobitev os-novnega certifikata Družini prijazno podjetje.Sofinanciranje bo omogočeno prvim 40 prija-viteljem, poziv je omejen in se za leto 2012 za-ključi ob zapolnitvi mest. Strošek pridobitveosnovnega certifikata znaša 4.434 evrov. Prija-vitelj je upravičen do 80 odstotkov deleža sofi-nanciranja stroškov, kar znaša 3.547 evrov.

T. K.

enotno odpravnino, ki bi naj znašala petinoosnove za vsako leto dela pri delodajalcu.

Poleg tega naj bi se starostna meja za starejšedelavce pomaknila nekoliko navzgor. Ko greza protipravno odpuščene delavce, ki jih so-dišče vrne na staro delovno mesto, pa naj bizakon predvidel tudi možnost dogovora meddelodajalcem in delavcem za plačilo odškod-nine. Zakon naj bi prinesel tudi možnost od-povedi delovnega razmerja v času poskusnegadela.

Po novem naj bi dodatke na delovno dobo

urejale kolektivne pogodbe in ne zakon, sčimer naj bi dali večjo možnost sporazumeva-nju med socialnimi partnerji. Prav tako naj bizakon omogočil napotitev delavca na začasnočakanje na delo s 85-odstotnim nadomesti-lom, poenostavil pa naj bi tudi disciplinski po-stopek.

Nova vlada je že napovedala, da se name-rava o spremembah zakona dogovoriti s so-cialnimi partnerji – s predstavnikidelodajalskih organizacij in sindikati.

T. K.

24. FEBRUAR 2012 | ŠT. 2 | 7

OVTARJEVE NOVICEGOSPODARSTVO

Včetrtek, 27. okt-obra 2011, sta seJože Braček in

Simon Fekonja v vlogipredstavnikov Sekcijeza gostinstvo in turi-zem OOZ Lenart zra-ven mariborskihgostincev predstavilana 1. Mednarodni ga-stro razstavi, ki je bila vprostorih gostinskegaobjekta AQUACITY vVaraždinu.

Marjana Savić Krajnc, Območna obrtno-

podjetniška zbornicaLenart

Foto: Lea Polajnar,OOZS Maribor

Dve cvetki iz mednarodnih logov

Predstavitev slovenskogoriških gostincevna Hrvaškem

Kakšne spremembe bo doživel zakon o delovnih razmerjih?

Med fleksibilnostjo zaposlitve insocialno varnostjo

Delodajalcem, ki upoštevajo tudi družinske ob-veznosti delavcev, se to bogato obrestuje

Pomurski sejem v letu 2012 z mednarod-nim kmetijsko-živilskim sejmom AGRApraznuje častitljivi 50. jubilej. Tako

AGRA kot drugi sejmi, ki jih organizirajo, soprilagojeni pokrajini ob Muri in pokrivajo re-gijo, ki sega v Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško.V tej širši regiji so največja naravna danostkmetijstvo in ljudje, ki obvladajo veliko dejav-nosti in so odprti in skromni ter pošteni. Po-murski sejem ima odgovorno poslanstvo, sajse na sejmih, ki jih organizira, lahko promo-vira regijsko gospodarstvo in regija kot pokra-jina z vsemi svojimi posebnostmi. Polegbogatega kmetijstva je ta regija dala vedno tudiveliko gradbincev, v regiji je veliko naravnegaokolja z bogato lovsko, ribiško in turističnotradicijo in nenazadnje iz te regije prihaja tudinajveč poklicnih vojakov. Zato je vizija Po-murskega sejma v razvoju sejmov, kot so kme-tijsko-živilski sejem, gradbeni, komunalni inenergetski, sejem lov ribolov in turizem tersejem sodobna obramba in zaščita. In ravnoAGRA, MEGRA, LOV in SOBRA so sejmi, kiso se že dokazali kot pomembni za regijo, ce-lotno državo in za mednarodno regijo sosed-njih držav. Na teh projektih pa je še velikopodprojektov, ki se bodo prilagajali trendomin usmeritvam nadaljnjega razvoja kot samo-stojne prireditve ali kot organizacijski del več-jih. Poslovno povezovanje in promocija imata

v času gospodarske krize še večji pomen. Po-slanstvo Pomurskega sejma je, da nudi podjet-jem in njihovim izdelkom, ki kažejo pot izrecesije in okoljske krize, vso podporo pri ka-kovostnih sejemskih predstavitvah, poslov-nem povezovanju, spremljevalnih dogodkih inoglaševanju.

Jubilejno sejemsko leto in leto kako-vosti 2012

MEGRA, 25. mednarodni sejem gradbeni-štva (ENGRA, mednarodni sejem energije intrajnostne gradnje, KOGRA, mednarodnisejem komunale, urejanja okolja in ekologije),od 28. marca do 1. aprila 2012

AGRA, 50. mednarodni kmetijsko-živilskisejem, od 25. do 30. avgusta 2012

INPAK, 18. mednarodni sejem embalaže,tehnike pakiranja in logistike, od 25. do 30. av-gusta 2012

SOBRA, 6. mednarodni sejem obrambe, va-rovanja, zaščite in reševanja, bienalni sejem,od 20. do 22. septembra 2012

Iz sporočila Pomurskega sejma za javnost

S 50-letno tradicijo v prihodnost

Kako do evropskih sredstev za pridobitev certifikata »Družini prijazno podjetje«?

Zares uspešni so samo zadovoljnidelavci

Pustovanje v Lenartu, že 21. po vrsti, jeuspelo. Pustne povorke se je udeležilopribližno 1000 maškar. Gledalcev je bilo

več tisoč, ki so sprevod spremljali na pločni-kih po Maistrovi in Partizanski cesti. Vzdušjeje bilo razigrano in norčavo, zlasti pri gasil-skem domu, kjer sta bila pode-litev nagrad in rajanje obzvokih ansambla Ajda. V po-vorki je sodelovalo več kot 15organiziranih skupin; vsiučenci in učitelji OŠ Lenart, kiso se našemili v filmske zvezd-nike iz Lenartwooda, otroci izvrtca v Lenartu, prišle so sku-

pine iz Sv. Trojice, Pernice, kurenti z ruso izLeskovca v Halozah, orači iz Gruškovja.

Podeljene so bile tudi na-grade: 1. Lenartwood, OŠLenart; 2. Kolesarji, klovniin Čistunko, d.o.o., iz vrtcaLenart; 3. "Pokop Slove-nije", skupina iz Sv. Trojice;4. "Dom upokojencevAgata", skupina iz Voličinein 5. "Havana klub", sku-pina iz Pernice.

Vnedeljo, 5. februarja, so v župniji sv.Benedikta predali namenu novo kuril-nico in kotlovnico za ogrevanje farne

cerkve, župnišča, učilnic in prostorov Karitas.Sv. mašo je ob domačem župniku MarjanuRoli daroval zastopnik murskosoboškega škofadr. Petra Štumpfa Franc Režonja, generalnivikar soboške škofije in župnik na Razkrižju.

Po šestih mesecih, odkar poteka obnova no-tranjosti cerkve, je bila v njej prvič maša, prvičpa tudi v talno ogrevanicerkvi. Med obnovosicer potekajo bogo-služja v Domu kulture,vernike pa so povabili vcerkev, v kateri dela šepotekajo, da vidijo, kajvse je bilo opravljeno.Sodobno kurilnico nalesne sekance so urediliv stari, zgodovinskizgradbi, ki so jo imeno-vali »gümla«. Ureditevkompletnega postroje-nja je veljala 38.000evrov, od tega je prispe-vala občina Benedikt15.000 evrov.

Direktor podjetjaAtrium Radoslav Irgl je

predstavil delovanje peči in avtomatskega do-voda sekancev v peč. Župnik je povedal, da sosedaj sekance nabavili drugje, prihodnjo zimopa jih bodo pridobili iz 17 ha velikega župnij-skega gozda, ki ima sicer ledinsko ime Zlod-jova püša. Nova pridobitev naj bi svojemunamenu služila naslednjih dvajset let. Obisko-valci verskih bogoslužij tako v zimskem časune bodo več zmrzovali.

J. Metljak

Na letnem zboru Območnega združenjaveteranov vojne za Slovenijo Lenart sov petek, 17. 2. 2012, sprejeli poročila za

leto 2011 in plan dela s finančnim načrtom zaleto 2012. Člani so prejeli program dogodkov,da se lahko nanje pripravijo in se jih udeležijo.Zbora so se udeležili tudi gostje: sekretarZVVS Mitja Jankovič, predstavniki OZ iz Ruš,Gornje Radgone, Slo-venske Bistrice, Ptuja inMaribora, župan ob-čine Sv. Jurij PeterŠkrlec, podžupan ob-čine Lenart FrancOrnik, podžupan ob-čine Sv. Trojica in ča-stni član združenjaPeter Leopold, podžu-pan občine CerkvenjakJože Gregorec in pred-stavnica Društva kmeč-kih žena in deklet iz Sv.Jurija. Podelili smo pri-znanja in pohvale za-služnim članom,lokalnim skupnostimin društvom, novim članom našega veteran-skega združenja pa izkaznice. Kulturni pro-gram je izvedel mladi mojster na harmonikiDejan Arcet.

Letošnjega pohoda Po poteh generala Mai-stra v soboto, 2. junija 2012, ki ga organiziranaše združenje, se že veselimo, saj bo potekal

po občini Sv. Ana. Župan Silvo Slaček je prija-zno in s spoštovanjem sprejel soorganizator-stvo. 5. maja 2012 bomo tudi organizatoršportnih veteranskih iger vzhodnoštajerskepokrajine z veterani iz OZ Maribor, Ormož,Ptuj, Ruše in Slovenske gorice.

Veterani OZ ZVVS Slovenske gorice si do-slej dobrega sodelovanja z občinami UE Le-

nart želimo tudi vnaprej, zato se vsemžupanom in občinskim svetom lepo zahvalju-jemo za pomoč in izkazano podporo.

Predsednik OZ ZVVS Slovenske goriceDarko Škerget, spec., svetnik

foto: Dušan Komar

OVTARJEVE NOVICE DOGODKI IN DOGAJANJA

8 | ŠT. 2 | 24. FEBRUAR 2012

Pustovanje v Lenartu Veterani o opravljenem in načrtih

Slovesni blagoslov nove kurilnice-kotlovnice pri cerkvi v Benediktu

Na Kurentovanje 2012 so skupine ku-rentov vabile tudi prebivalce osrednjihSlovenskih goric. Naša fotografija je

eno od takšnih skupin »ujela« v občini Cer-kvenjak. Kakor kaže, pa kurenti letos niso od-gnali zime – prej bi lahko rekli, da so joprivabili.

T. K.foto: arhiv občine Cerkvenjak

Vletošnji sicer tradicio-nalni pustni povorki sosodelovali učenci osno-

vne šole, malčki iz vrtca in uči-telji, našemili so se tudinekateri občani in občanke,tudi celotne družine. SkupinaDruštva malega nogometa jepredstavila » €U britof » ali»pogreb slovenske političneelite«. Mnogo mask je bilo

ročno izdelanih, tri najizvirnejšeskupine so bile posebej nagrajene.

V sredo, 15. 2., je skupina ku-rentov iz Destrnika obiskala upravoobčine, šolo in gostinske lokale terpoplesala po trgu in ulicah kraja.Krajši čas se je zadržala tudi v cen-tru sv. Martina.

Peter Leopold

Blagoslov nove kurilnice in kotlovnice pri cerkvi v Benediktu

Za mojim oknomFoto: Zmago Kokol

Niso pregnali zime

Pust v Sveti Trojici

Ročnodelska skupina v okviru Kultur-nega društva Benedikt vsak torek po-poldan v sobi v domu kulture izdeluje

razne uporabne in spominske predmete, mednjimi v tej sezoni opažamo največ izdelkov izplatna – prtičkov, pa kvačkane spominke, ple-tena oblačila, rože iz svile ter še marsikaj zani-mivega in privlačnegase znajde na priložnos-tnih razstavah.

Članice, ki jih vsaleta vodi gospa LizikaŠijanec, pa se rade sre-čujejo tudi z drugimiročnodelskimi skupi-nami. Tako so v torek,24. januarja, že do-poldne prišle v goste vDom kulture v Bene-dikt članice ročnodel-ske sekcije pri DKŽ Sv.Trojica. Ob zakuski, kiso jo pripravile gostite-ljice, so dame pridnovihtele prste in takomedsebojno obogatile ročnodelske spretnostiin izkušnje.

Da so trojiške ročnodelke polne ustvarjal-

nosti, smo zaznali že na njihovih lanskih raz-stavah pri Sv. Trojici. Seveda pa tudi benedi-ške ustvarjalke redno prikažejo svoje izdelkena domala vseh prireditvah v Benediktu. Na-zadnje so to storile na novembrski prireditviVesela jesen s harmoniko, posebej pa se bodoponovno predstavile na odmevni proslavitvi

materinskega dne, 25. marca, v športni dvo-rani v Benediktu.

Tekst in foto: J. Š.

Na Osnovni šoli Benedikt imamo učencimožnost jasno in glasno izraziti svojemnenje, pobude, želje in pohvale.

Odlična priložnost za to se nam je ponudila včetrtek, 2. 2. 2012, v športni dvorani naše šole,ko smo imeli zasedanje šolskega otroškegap a r l a m e n t a .Govorili smopredvsem o le-tošnji temi: Ju-naki današnje-ga časa – kdoso in zakaj. Nata, za nas po-memben dan,so nam gostje izDruštva zaboljši svet na totemo zaigraliigro. Sledilo jenaše zasedanje.Program smoletos povezo-vale in vodileNina Lehner,Alenka Senekovič, Janja Horvat in Ana Breg.Ker pa je bil naš tehniški dan časovno omejen,smo morali paziti tudi na čas. Za to je skrbelpredsednik šolske vlade Tadej Horvat. Doga-janje sta zapisali zapisničarki, sklepe pa je obli-kovala komisija za sklepe. Med zasedanjem sov obliki ustvarjalnih iger ali kako drugače tudiposamezni razredi predstavili svoje razmišlja-nje o tem, kdo je za njih junak. Ob tem součenci pokazali, kako domiselni znajo biti, innas ob tem zelo zabavali.

Cilj debate je bil ugotoviti, kdo je za nasmlade sploh junak. Najprej smo izpostavljališportnike, politike, igralce in druge resničneosebe ali osebe iz risank oz. filmov. Nato pasmo prešli na junake na sploh. Opazili smo, da

so za nas junaki tisti, ki so prijazni, dobri in nezaničujejo drugih, so pogumni, pomagajodrugim v težavah in se s svojimi težavamiznajo spopasti ter si upajo izraziti svoje mne-nje. Junaki so lahko tudi prostovoljci, ki v svo-jem prostem času pomagajo drugim in zato ne

zahtevajo plačila. Nazadnje pa smo prišli dosklepa, da smo junaki svojega življenja lahkoprav vsi in da je za to, kdo je za nas junak, po-membno tudi to, kaj si v življenju želimo do-seči. Junaki svojega življenja pa smo lahko tuditakrat, ko se znamo premagati, torej premagatisamega sebe in reči NE stvarem, ki škodujejozdravju, okolici in drugim ljudem. Vsi smoimeli možnost izraziti svoje mnenje in ugoto-viti, kakšno mišljenje imajo naši sovrstniki inprijatelji. Na koncu smo si priznali, da smo biliprav vsi, ki smo sodelovali, junaki, saj smo seposlušali, spoštovali in sodelovali. Počutilismo se kot junaki, čeprav nismo bili pretiranojavno izpostavljeni.

Ana Breg

Vabimo vas na predavanje Nataše Fras, kinam bo predstavila Moč čutne ženske.

Nekaj iz vsebine:- pogled zgodovine na žensko vlogo,- preplet osebne in kolektivne ženske bole-

čine,- združitev ženskega in moškega principa,- prebuditev ženske moči,- božanski ženski arhetipi.

Predavanje bo v ponedeljek, 26. 3. 2012, ob

17. uri v prostorih Izobraževalnega centra, Ni-kova 9, Lenart. Prijave in informacije lahkodobite na tel. 02 720 78 88.

Zaradi zelo velikega zanimanja za učenjenemškega jezika vas ponovno vabimo k vpisuv tečaj nemščine. Začetek bo v drugi polovicimeseca marca. Za vse dodatne informacije inprijave smo vam na voljo v informacijski pi-sarni ali na tel. št. 02 720 78 88 vsak dan med9. in 14. uro.

Izobraževalni center, Alenka Špes

Na občnem zboru Društva kmečkih go-spodinj Sv. Jurij v Slov. gor. v začetkutega meseca se je po 20 letih predse-

dovanja s tega mesta poslovila Jožefa Kurnik.

Nova predsednica je postala Mira Rotman, do-sedanja aktivna članica in ena izmed glavnihgonilnih sil društva. Poleg nove predsednice,ki bo še naprej skrbela za aktivno delovanje

društva v domači ob-čini in tudi izven njenihmeja, so članice društvaizbrale tudi častne čla-nice, ki že vrsto letskrbijo za aktivno delo-vanje društva: JožicoKurnik, Katarino Šen-veter, Faniko Pavalec,Marijo Šenekar, Dra-gico Gornik, Štefko Te-tičkovič in JožicoGragar. Po uradnemdelu so za smeh in za-bavo poskrbele članicedruštva Nada, Mi-randa, Romana inCilka, ki so posebej zato priložnost pripravileskeč.

D. K.

Med nagrajenimi dijaki in študenti ob-čine Sv. Jurij v Slov. goricah za nad-povprečne uspehe v preteklem letu je

bil tudi 24-letni David Satler iz Spodnjega Ga-steraja. Do nagrade in priznanja s strani ob-čine je prišel z uspešnim zaključkom študija inpovprečno oceno 8,75 na Filozofski fakultetiUniverze v Mariboru, in sicer na študijskemprogramu I. stopnje slovenski jezik in književ-nost in angleški jezik in književnost, s čimer jepridobil naziv diplomirani slovenist in diplo-mirani anglist. Do omenjenega strokovneganaziva je prišel z diplomsko nalogo z naslo-vom: Čebelarska terminologija Petra Dajnka, vkateri je predstavil čebelarsko strokovno izra-zje, ki ga je Peter Dajnko uporabil v knjigi Če-belarstvo iz leta 1831. Ob krajši predstavitvisvojega diplomskega dela David pove, da jeDajnkovo izrazje primerjal s sodobnim inugotovil, da za večino Dajnkovega čebelar-skega izrazja danes obstajajo sopomenski iz-razi, ki se oblikoslovno razlikujejo oddanašnjih izrazov. Po njegovem mnenju jeDajnko pomemben predvsem zato, ker je pisalv posebnem vzhodnoštajerskem knjižnem je-ziku, ki ga je tudi sam normiral s slovnico leta1824.

Tudi prihodnja leta bodo za Davida pove-zana s študijem, saj končuje drugo stopnjo bo-lonjskega študija slovenskega in angleškegajezika, njegova želja pa je tudi doktorski študij.

Priznanje s strani občine Davidu predstavljaveliko pohvalo in motivacijo za nadaljnje delo.Ob tej priliki se David zahvaljuje občini in žu-panu za podeljeno nagrado, mentorju in pro-fesorjem za strokovno pomoč pri študiju inpisanju diplomske naloge ter staršem in prija-teljem za podporo.

Dejan Kramberger

24. FEBRUAR 2012 | ŠT. 2 | 9

OVTARJEVE NOVICEDOGODKI IN DOGAJANJA ZNANJE ZA RAZVOJ

Mira Rotman nova predsednica Društva kmečkih gospodinj Sv. Jurij

Marljive ročnodelke KD Benedikt

Vnašem klubu smo v leto 2012 stopili znovim predsednikom, novimi člani,polni novih idej in zagona za nadaljnje

delo. V petek, 20. 1. 2012, smo v Bowling cen-tru Lenart organizirali bowling za vse člane.Račun bowlinga je poravnal klub, vsak posa-meznik pa je kril stroške izposoje čevljev in pi-jače. Z udeležbo smo bili zadovoljni. Veselismo da so športna druženja tako dobro obi-skana.

V petek, 3. 2. 2012, smo v kulturnem domuCerkvenjak organizirali potopisno predavanjeo Indiji. Na odkrivanje Indije sta se podalimladi popotnici Simona Doberšek in AnjaTurk. Postregli sta nam z indijskim čajem ternas ob pripovedovanju popeljali skozi čudo-vite fotografije, ki sta jih posneli na njuni pu-stolovščini. Na koncu je ŠKSG poskrbel še zaprigrizke in pijačo.

Na naš kulturni praznik, v sredo, 8. 2. 2012,smo se odpravili na smučanje v Koralpe. Zugodnimi cenami smo privabili kar nekajnaših članov in simpatizerjev, pridružili pa sose nam tudi nečlani. Smuka je bila prijetna,

uživali smo v dobri družbi in se vsi domovvrnili celi in zdravi.

ŠKSG poskrbi tudi za rekreacijo v vodi. Pričlanih upravnega odbora lahko vsi naši članidobite karte za kopanje v Termah Ptuj za 8evrov. Novost pa so tudi karte za kopanje vTermah Radenci po 18. uri za 3 evre.

Vabimo vas, da se nam pridružite na od-bojki, ki poteka vsak četrtek ob 19.30 v Bene-diktu. Tudi letos smo se odzvali na dogodek,ki ga organizirata zveza ŠKIS in Klub koroškihštudentov, zato vas vabimo na dogodek Vsi naŠKIs, ki se bo zgodil 25. 2. 2012 na smučiščuKope. Po tekmovanjih in različnih aktivnostihna snegu bo v večernih urah sledila zabava zveliko dobre glasbe.

2. 3. 2012 se tradicionalno odpravljamo nanaš vikend na snegu. Letos ga bomo preživeliv Kranjski Gori, kjer si bomo privoščili tri-dnevno smuko in seveda prijetno druženje.Vse dodatne informacije lahko najdete nanašem facebook profilu ali na naši spletnistrani: www.sksg.org.

Nina Fekonja

Študentski klub Slovenskih goric

Otroški parlament OŠ Benedikt

Aktivnosti Izobraževalnega centra v marcu

Pred Davidom Satlerjem veliki izzivi

Častne članice Društva kmečkih gospodinj Sv. Jurij v Slov. gor. so postale Jo-žica Kurnik, Katarina Šenveter, Fanika Pavalec, Marija Šenekar, DragicaGornik, Štefka Tetičkovič in Jožica Gragar

Zadnjo nedeljo v januarju se je po osred-njih Slovenskih goricah kot blisk razši-rila vest, da je Rojkovim v Čagoni 60 v

občini Cerkvenjak pogorela domačija. Dvajsetgasilcev PGD Cerkvenjak požara kljub hitriintervenciji ni uspelo pogasiti, saj je bil večjidel hiše iz lesa in drugih lahko gorljivih mate-rialov. Še sreča, da so vsi domači odnesli celokožo, saj jih v času požara ni bilo doma. Oče jenamreč ležal v mariborski bolnišnici, otroci paso se ravno v času, ko je prišlo do požara, na-potili k njemu na obisk.

Ognjeni zublji so družini Rojko do tal uni-čili dom in vse, kar je bilo v njem. Tako soostali brez strehe nad glavo 53-letni oče Slavkoin trije od petih otrok: 19-letna Tanja, 18-letniGregor in 16-letni Aleš, ki trenutno živi v rej-

niški družini. 26-letni Janez in 24-letni Jaka stase že osamosvojila in odselila. Kdor tega še nidoživel, si težko predstavlja, kakšna nesreča inkatastrofa je doletela družino Rojko. Huje jimje bilo samo leta 2001, ko jim je po težki inneozdravljivi bolezni v 35. letu starosti umrlažena in mama.

Rojkovim so takoj po požaru priskočili na

pomoč najbližji – od sosedov do sorodnikov,pomoč pa jim je zagotovila tudi občina Cer-kvenjak. Kmalu po požaru je na pogorišče pri-šel tudi cerkvenjaški župan Marjan Žmavc inRojkovim ponudil pomoč. Rojkovi otroci paso se z županom sestali tudi na občini, kjer sose dogovorili o konkretnih oblikah pomoči.

Prve dni po požaru so Rojkovi preživeli prisorodnikih, nato pa sta jim začasno prebiva-lišče za leto dni ponudila Cecilija in Jakob Ko-vačec iz Kadrencev. Na pomoč sta jimpriskočila tudi Rdeči križ in župnijska Karitas,

občina pa se je povezala tudi sCentrom za socialno delo v Le-nartu. Prav tako so jim priskočilina pomoč Krambergerjev sklad,klub Soroptimistk iz Mariborater še nekatere organizacije indruštva. Pri Rdečem križu v Le-nartu so za pomoč Rojkovim od-prli tudi poseben račun, nakaterega sredstva nakazujejodobri ljudje iz vse Slovenije.

»Občina ima v proračunu re-zerviranih nekaj sredstev za iz-redne potrebe. V občini

Cerkvenjak smo se odločili, da družini Rojko stemi sredstvi in s prostovoljnimi prispevki so-sedov in drugih krajanov, podjetij in društev terdrugih donatorjev pomagamo zgraditi novdom,« pravi župan Žmavc.

»Moram reči, da prihaja pomoč za Rojkoveiz celotnih osrednjih Slovenskih goric in iz vseSlovenije. Kljub hudim časom ljudje radi pri-skočijo na pomoč sočloveku, ki se znajde v sti-ski. To je veliko in pomembno sporočilo, kidokazuje, da je pri nas med ljudmi še velikohumanosti in solidarnosti,« poudarja cerkve-njaški župan. T. K.

Svetovni dan bolnikov, ki ga obeležujemo11. februarja, smo v Domu sv. Lenartaobeležili s sv. mašo ob 10. uri.

Papež Benedikt XVI. je za geslo letošnjegasvetovnega dneva bolnikov izbral besede:»Vstani in pojdi, tvoja vera te je rešila« (Lk17,19).

Obeležitev svetovnega dneva bolnikov vsakoleto na novo spodbudi vprašanje skrbi za bolnein trpeče v naši družbi – na njihovih domovih,v bolnišnicah, v domovih za starejše. Mnogokrat

spregledamo in pozabimo dejstvo, da v nepo-sredni soseski živijo bolniki s težko, neozdra-vljivo boleznijo. Zato je sočutje okolja za bolnikain njegove svojce še kako potrebno in pomemb-no ter ga je vredno gojiti skozi ves čas bolezni.Dan je priložnost, da bolnikom in njihovimsvojcem izkažejo svojo pozornost in sočutje.

Solidarnost je jamstvo, da bo človeška družba z medsebojno povezanostjo, sočutjemin pozornostjo živela bolj kakovostno.

Polona Šporin

Svetovni dan bolnikov

Območno združenje Rdečega križa Lenart vabi na krvodajalske akcije v marcu:

Petek 2. 3. OO RK Sv. Ana v Slov. gor. v OŠ Sv. Ana Sreda 7. 3. OO RK Benedikt v OŠ Benedikt Petek 16. 3. OO RK Cerkvenjak v OŠ Cerkvenjak

K akciji še posebej vabimo mlade člane, ki so že dopolnili osemnajst let.V imenu ljudi v življenjski stiski se vam prisrčno zahvaljujemo!

OZ RK Lenart

Zakon je temeljil na ljubezni, spoštovanjuin zaupanju ter skrbi za družino, sta po-vedala Julijana in Henrik Fekonja iz Sv.

Trojice v Slovenskih goricah obpraznovanju zlatega zakon-skega jubileja 28. januarja v cer-kvi pri Sv. Trojici, kjer je obštevilnih svatih, ki so dodobranapolnili cerkev, potekal civilniin cerkveni obred. Pred pri-čama, sinovoma Smiljanom inRobijem, ga je ob asistenci Bar-bare Cvetko, ki je predstavilanjuni življenjski zgodbi, opravilžupan Darko Fras. Zakoncemje namenil prijazen nagovor,jima čestital in med drugimdejal, da je v času njegovega žu-panovanja to tretja zlata po-roka.

Po civilnem delu obreda se je slavje nadalje-valo z zahvalno mašo, ki jo je ob pomoči pa-trov, ki so kot župniki delovali pri Sveti Trojici,patra Lavrencija, domačina, patra Papeža inpatra Jurija, daroval pater Franci Kopše, ki jeprav tako deloval kot župnik pri Sv. Trojici. Priobredu so sodelovali tudi sinova ter štiri vnu-kinje in vnuk.

Slavje sta popestrila organist Andrej Dvor-šak in Cerkveni pevski zbor, župan pa je vsenavzoče povabil na pogostitev v samostanskoklet, v center sv. Marina, kjer so za pogostitevposkrbele članice Društva kmečkih žena Sv.Trojica. Zlatoporočno slavje je ob cerkvi in sa-mostanu z igranjem spremljal Pihalni orkesterMOL Lenart, katerega ustanovitelj in tudi prvipredsednik je bil Henrik.

Oba zakonca sta rojena 1942. leta. Julijana,rojena Kuhar, je rojena v družini v Lenartu, v

kateri so se rodile še Mimika, Trezika inLojzka. Henrik se je rodil v Nadbišcu v dru-žini 7 otrok, ob njih pa sta odraščala še dva re-

jenca. Po osnovni šoli se je izučil za mesarja invseskozi opravljal svoj poklic. Nekaj let je delalv tujini, nato pa leta 1976 v Rojkovi hiši pri Sv.Trojici odprl mesarijo, ki jo je pozneje preselilv svojo hišo, ki sta jo z ženo zgradila na Mari-borski cesti, kjer tudi živita. S svojo kakovostjoje mesarija, v kateri je delala tudi žena, doseglavelik renome. Kot sta nam povedala, sta se

spoznala na gostijiJulkine sestrične, nakateri sta bila »sva-tevca« in »svatevč-jak«.

V zakonu sta sejima rodila sin Smi-ljan in Robi, ki sta siustvarila družini inju razveselila s 4 vnu-kinjami in enim vnu-kom. Kljub pokojune mirujeta, saj jimaje v veliko veselje vi-nograd, ki ga imata vGočovi. Kot pravita,si tam nabirata novihmoči za življenje.

Moramo omeniti, da je Julika, tako jo tudi kli-čejo, aktivna članica Društva kmečkih žena Sv.Trojica, Henrik pa član Društva vinogradni-kov Sv. Trojica. Po končani pogostitvi v samo-stanski kleti so se svatje odpeljali na zaključnoslavje v Gočovskem dvorcu, kamor je zlatopo-ročenca s svojim bleščečim oldtimer mercede-som odpeljal ustanovitelj in upokojenidirektor podjetja Letnik - SaubermacherAnton Letnik iz Lenarta.

J. Metljak

Enaindvajsetegajanuarja 2012 jepraznovala svoj

90. rojstni dan MarijaVogrin iz JurovskegaDola 50. Na turističnikmetiji Škrlec v Zg.Partinju je farni župnikJanko Görgner sla-vljenki zaželel šemnogo lepih trenutkovin zdravja v nadaljnjemživljenju.

Marija se je rodila 18.1. 1922 v JurovskemDolu. V družini Zale-tinger so se rodile štirihčerke. Dve sta že zgo-daj umrli, ostali pa staMarija in Bogomila, kidanes živi pri njej. Družina Zaletinger je bila vtistem času spoštovana in delovna, oče je biltesarski mojster, žena Marija pa skrbna go-spodinja in mati. Slavljenka Marija je staršempridno stala ob strani in pomagala pri vsako-dnevnih opravilih in ob tem dorasla v brhkodekle. Leta 1948 se je poročila s Francem Vo-grinom. V zakonu so se jima rodili štirjeotroci: Drago, Jurij, Bogomila in Marina. Naj-

starejši sin Drago je kot otrok umrl, ostali solepo odraščali in si zgradili domove, hči Bo-gomila z možem Zoranom ob domačiji.

Marija je že 23 let vdova, vendar je še vednovztrajna in vitalna, pri čemer še vedno opra-vlja nekatera gospodinjska dela. V življenju jorazveseljujejo štirje vnuki in šest pravnukov.

Rudi Tetičkovič

OVTARJEVE NOVICE MED LJUDMI

10 | ŠT. 2 | 24. FEBRUAR 2012

90 let Marije Vogrin

Zlatoporočenca Fekonja

Rojkovim v Čagoni je pogorela domačija

Transakcijski račun pri OZ RK Lenart za pomoč RojkovimKdor želi v tej hudi stiski družini Rojko pomagati, lahko denarna sredstva za stanovanjsko

hišo nakaže na račun Območnega združenja Rdečega križa Lenart, Nikova 9, 2230 Lenart, št. 0410 2000 0252 769, sklic – »Družina Rojko«.

Območno združenje Rdečega križa Lenart

PROŠNJA ZA HUMANITARNI PRISPEVEK devetčlanski družini Ajrizi iz Zg. Verjan 22 v občini Sv. Trojica v Slovenskih goricahV soboto, 4. 2. 2012, popoldan je zagorelo ostrešje stanovanjske hiše družine Ajrizi. V

požaru so poškodovani ostrešje, dimnik, vodovodna in električna napeljava. Občina Sv. Tro-jica z našo pomočjo ter s pomočjo prostovoljnih prispevkov sosedov in ostalih krajanov,

podjetij in društev ter drugih donatorjev pomaga obnoviti dom družini Ajrizi. V ta namen prosimo vse, ki lahko pomagate,

da nakažete denarna sredstva za obnovo stanovanjske hiše na: račun Območnega združenja Rdečega križa Lenart, Nikova 9, 2230 Lenart,

št. 0410 2000 0252 769, sklic – »Družina Ajrizi«.

Za pomoč se v imenu družine najlepše zahvaljujemo.OZ RK Lenart

Slavljenka je nazdravila z otroki

Občinska organizacija RK Benedikt inLekarne Maribor (Lekarna Lenart) sta17. januarja v Kulturnem domu Bene-

dikt pripravila strokovno predavanje o samo-zdravljenju.

Okrog 50 prisotnih je v uvodu pozdravilpredsednik OO RK Benedikt in poudaril, dase je OO RK z veseljem odzvala na pobudo Le-karne Lenart. Pomen samozdravljenja je bil vzgodovini pri ljudeh že zelo prisoten, v današ-njih časih, ko imamo na razpolago še mnogoveč informacij o boleznih, zdravljenju, uporabizdravil, pa je vedenje o samozdravljenju še to-liko bolj pomembno. Da znamo pravilno rav-nati ob nastanku bolezni in se pravilnoodločati za samozdra-vljenje ali za obisk prizdravniku. Vodja Le-karne Lenart DarinkaKramberger, mag.farm., je prav tako iz-postavila pomen samo-zdravljenja, pravilne intočne uporabe zdravil,upoštevanja napotkovzdravnika ali farma-cevta. Predstavila jepomen samozdravlje-nja, ki pomeni uporabozdravil brez recepta. Sa-mozdravimo se na la-stno pobudo inodgovornost, lahko s pomočjo lekarniškegafarmacevta ali zdravstvenega delavca.

Predavanje sta izvedla farmacevta iz Le-karne Lenart Irena Banič, mag. farm., in StanePišek, mag. farm. Izpostavila in predstavila stapodročja: kaj je samozdravljenje, kdaj se zanjodločiti in kdaj ni primerno, katere zdrav-stvene težave so primerne. Predstavila sta tudirazliko med zdravili in prehranskimi dopol-nili. Dolžnost vsakega posameznika je, daskrbi za svoje zdravje, za telesno aktivnost,

pravilno prehrano, sprostitev in zadosten po-čitek. Predstavila sta tudi pomen izrazov simp-tom, ki predstavlja subjektivni izraz zazdravstvene težave: glavobol, občutek bolečinev želodcu, tesnoba … znak je objektivni dokazzdravstvene težave: povišana telesna tempera-tura, sprememba na koži in drugo. Pomembnepri odločitvi za samozdravljenje so tudi infor-macije, ki so najzanesljivejše pri farmacevtu vlekarni. Zdravila, ki se v lekarnah izdajajo brezrecepta, vsebujejo različne zdravilne učinko-vine, komisija za zdravila pa je ugotovila, da jeza varno samozdravljenje potreben nadzor insvetovanje v lekarnah. Pred uporabo zdravilaje potrebno obvezno prebrati priložena navo-

dila in si jih tudi shraniti. Na tržišču se poja-vljajo tudi prehranska dopolnila, ki v zadnjemčasu brišejo mejo med zdravili in živili, a sonamenjena le dopolnjevanju hrane.

Na vprašanja sta oba farmacevta z veseljemodgovorila. OO RK Benedikt je hvaležen Le-karni Lenart, predavateljema in obiskovalcem,za katere upa, da so pridobili kar nekaj novihin koristnih informacij.Predsednik OO RK Benedikt: mag. Milan Repič

Ob 14. obletnici delovanja VDC PolžMaribor – enota Lenart Mravlja je 2.februarja potekal dan odprtih vrat ob

skodelici čaja v vedrem in dišečem vzdušju. Vta namen sta uporabniciTanja in Tatjana s pomočjostrokovne delavke peklimuffine, ki smo jih skupaj zdišečim sadnim čajem po-stregli našim gostom.

V delavnicah so potekaleaktivnosti zaposlitvenegaprograma. Obiskalo nas jeveliko ljudi, tudi uporabnikiiz enote Šentilj in sevedanaši prijatelji iz sosednjegavrtca, s katerimi že dalj časasodelujemo v programihmedgeneracijskega druže-nja. Prav tako so se dneva

odprtih vrat udeležili starši in zakoniti zastop-niki uporabnikov, ki nas podpirajo v vseh tre-nutkih.

Gordana Kosanič, vodja enote Lenart

Vsredo, 25. 1.2012, ob 13. urije v Centru Slo-

venskih goric županmag. Janez Krambergersprejel upokojene de-lavce sedanje in nekda-nje občine Lenart.

Najprej so otroci izvrtca Lenart pripravilizanimiv kulturni pro-gram, nato jim je županpredstavil glavne pro-jekte in načrte občine.V imenu upokojencevje spregovoril tudi IvanČernčec.

Metka Vurcer, foto: Lidija Šipek

24. FEBRUAR 2012 | ŠT. 2 | 11

OVTARJEVE NOVICEMED LJUDMI

Sprejem upokojencev občine Lenart

V Benediktu o samozdravljenju

Dan odprtih vrat ob skodelici čaja

Generacija, ki je ni, bidejal vsak izmedmojih sošolk in so-

šolcev, pa saj drugih tudi nemoremo ocenjevati, sajnismo bili del njih.

A ob tem naj povem, dasmo v letu 2011 obeležili 30let od trenutka, ko smo po-slednjič stali na pragu našešole, katere del je bil prav vtistih letih nov in na karsmo bili takrat zelo pono-sni.

A naš prvi šolski dan jebil septembra 1973 še vstari šoli, ko sta nas našidrugi mami sprejeli, insicer 1.A Marta Domanjko,1.B pa Erna Ahačič.

Naslednje leto smo bili A-jeki že pod okri-ljem Silvestre Pesek, B-jeki pa Irene Horvat.

Leto je spet hitro minilo in že nas je čakal 3.razred, v njem pa za ene Erika Budja, za drugepa Mojca Potočnik-Jamšek. Vse od lepopisjado matematičnih seštevank je tekla pot do 4.razreda, kjer pa sta našo generacijo pričakaliMarija Guzej in Vida Šavli, ki je danes pred-sednica LAS Lenart.

Takrat se učiteljic nismo nič bali, a s stra-hom smo pogledovali za ravnateljem MatijoGjerkešem, ki pa je vedno vsakega ogovoril inprijazno odzdravil.

Nove strani v knjigi naših šolskih dni pa jezapisal prestop na višjo stopnjo OŠ Benedikt,saj je A razred dobil za razrednika Alojza Gu-zeja, ki ni popuščal in je le malokdaj zamenjaluro matematike za razredne zadeve, saj smoodgovore pri matematiki morali še kako znati.

B-jeke pa je v svoje roke prevzela BoženaVolf, ki je žrtvovala tudi kakšno uro sloven-ščine za razredno uro.

Naša paleta učiteljev skozi vsa naslednja 4leta je bila zelo pisana, zato jih ne bi naštevala,le morda še zahvala tistim, ki so nas pripeljalina nove poti srednjih šol, kjer nam je poma-

gala tako ali drugače predvsem trda roka,vztrajnost in še kaj našega razrednika v 8. ra-zredu Alojza Guzeja, ki je svoje učence po-imenoval kar 33 Kitajcev, s katerimi jezagotovo preživel mnoge lepe trenutke, ki sejih na srečanjih moramo spominjati žal sami,saj ga ni več med nami, a ostal je v naših spo-minih in spominih njegove žene, prav takonaše učiteljice Marije.

Vsi pa smo tudi hvaležni našemu danes zla-tomašniku in častnemu občanu občine Bene-dikt, Ivanu Zanjkoviču, ki nas je vodil popoteh vere in nam stal ob strani vseh 8 let, nasvzpodbujal in nam dal napotke za življenje, priprejemu zakramentov pa novega znanja.

Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem so-šolkam, sošolcem in učiteljicama Mariji Guzejin Boži Volf, ki so to prijetno druženje pope-strili vsak s svojimi delčki mozaika, ki smo gaponovno združili v prijetno obletnico valete,tokrat že trideseto.

Nekdanja predsednica razreda, danes koordinatorka srečanj ob idejah vseh nas,

Saša Lovrenčič

Redkim je dano doživeti 100 let, še red-kejši so, ki bi se bližali 105-im letomživljenja. Ena teh je bila Marija Cafnik

iz Selc, ki so jo položili k zadnjem počitku17. februarja 2012 na pokopališču v Voličiniv spremstvu njenih najbližjih in tistih, ki sojo poznali. Legla je k svojemu možu Francu,s katerim sta si z veliko odrekanja ustvariladom v Hrastovcu, kjer je preživela največjidel svojega življenja. Le dobro leto predsmrtjo je s težkim srcem zapustila svoj domin odšla v Selce. Z zadnjim pogledom in sti-skom roke se je poslovila od hčerke Gustike,ki ji je nudila topel dom in toplo besedo.

Marija Cafnik se je rodila 22. septembra1907 v družini Zorčič v Vukovju pri Pernici,v kateri so se rodile 4 hčerke. Po osnovni šolise je pri Mariji Vukelič v Jarenini izučila zašiviljo in se zaposlila pri Justini Fridau naStudencih v Mariboru. Tam je leta 1928opravila mojstrski izpit. Leta 1929 se je v te-danji Šmarjeti ob Pesnici poročila s kolarjemFrancem Cafnikom, rojenim leta 1903, umr-lim leta 1983. Po poroki sta se naselila v hišiblizu Hrastovca, ki je bila last bogataša Or-nika s Ptuja. Po 12 letih viničarstva sta si vHrastovcu kupila zemljo, si zgradila hišo inse vselila leta 1948. Po poroki sta odprla vsaksvojo obrt, mož kolarsko, ona šiviljsko, ki stajo vodila vse do ustanavljanja zadrug. Marija

je izučila 5 vajenk. Ker nista hotela v za-drugo, sta obrt odjavila, delala na črno, da stalahko preživljala družino. Ob tem sta redilakrave in svinje, kar je pomagalo preživetidružino. V zakonu se jima je rodilo 10 otrok.Tri sinove, stare 10, 8 in 7 let, sta izgubila obzačetku 2. svetovne vojne, 11. aprila 1941, kojih je ob igri na domačem dvorišču razneslamina. Vse do svoje smrti pri hčerki Gustikise je veselila obiskov še živečih hčera Marice,Milike in Elice ter 15 vnukov, 22 pravnukovin 3 prapravnukov.

J. Metljak

Prehodili smo dolgo potŠe vedno smo ponosni nekdanji učenci OŠ Benedikt

V spomin Mariji Cafnik iz Hrastovca in Selc

V 105. letu je za vedno zatisnilaoči Marija Cafnik

Območje Upravne enote Lenart v Slo-venskih goricah (občine Benedikt,Cerkvenjak, Lenart, Sveta Trojica,

Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Ana)je spadalo v tisti del okupirane Slovenije, ki gaje leta 1941 zasedla Nemčija. Tako kot drugodna slovenskem Štajerskem je tudi v Slovenskihgoricah veljal do potankosti izgrajen nemškiokupacijski sistem. Za slovensko Štajersko sonacisti predvideli aneksionizem in raznarodo-vanje in to najbolj popolno in v najkrajšemčasu ter ju tudi začeli izvajati najbolj dosledno.Popolno in za kratek rok predvideno ponem-čenje dežele bi dejansko pomenilo uničenjeslovenskega naroda kot etnične celote. V Slo-venskih goricah je nemška oblast sorazmernozgodaj začela z izgoni zavednih Slovencev, zla-sti iz Lenarta, od koder so odpeljali npr. Fe-liksa Ciuho, lovskega čuvaja pri dr. MilanuGorišku (tudi ta je odšel v izgnanstvo v BanjaLuko) trgovca Hrastelja, začele so se tudi are-tacije in to že 20. aprila 19411 (kaplan Vodeb,sodnik Cvirn, učitelj Janež, trgovka Bajgot),nato pa zlasti poleti 1941. Prelom, ki ga je pov-zročil nemški okupator s svojim okupacijskimsistemom, je bistveno vplival na vsa dogajanja,tudi na razvoj narodnoosvobodilnega boja.Drugače kot na italijanskem zasedbenemozemlju je nemški okupator iz že navedenihrazlogov popolnoma odstranil ves dotedanjijugoslovanski upravni aparat in ga zamenjal ssvojim, spremenil upravno-politično razdeli-tev pokrajine in tudi pri tem upošteval svojenarodnopolitične interese, uničil slovenske or-ganizacije, strokovne, cerkvene in druge. Nateh ruševinah je začel graditi svoj, do potan-kosti načrtovan raznarodovalni sistem.

V osrednjih Slovenskih goricah (območjesedanje Upravne enote Lenart) je okupacijskaoblast naletela na ugoden odziv, ne samo za-radi skrbno vodene propagande še pred oku-pacijo, pač pa zlasti zaradi izrazito neugodnihgospodarskih in socialnih razmer na sloven-skogoriškem podeželju. Ne smemo namrečpozabiti, da se je okupator leta 1941 lotil izva-janja nekaterih ukrepov, ki so tudi v Sloven-skih goricah poživili gospodarsko dejavnost.Delu prebivalstva, zlasti nezaposlenim in vini-čarjem, se je v prvih mesecih okupacije izbolj-šal socialni položaj, precej se je izboljšalaprehrana na podeželju, zato oblast ni bila de-ležna nejevolje prebivalstva.

Uporniško (narodnoosvobodilno) gibanjena območju Lenarta v Slovenskih goricah nibilo vselej in v celoti organizirano. Zlasti ne vzačetku, ko so uporniške skupine nastajale tudispontano in sprva niso imele povezav s KPS inOF. Na območju Voličine je nastala skupinaViktorija. Takšne in podobne uporniške sku-pine so v Slovenskih goricah in na celotnemslovenskem Štajerskem nastajale na osnovi na-rodne zavesti. Nekatere so sestavljali narodno-zavedni pripadniki Katoliškega tabora in drugirodoljubi. Skupine so poskušale (tudi Vikto-rija) oslabiti učinke nacistične propagande.

Kasneje so se člani teh skupin v veliki večinivključili v OF, nekatere skupine pa so se pove-zale s Slovensko legijo v Ljubljani, a so bile ševedno proti okupatorju.

Narodnoosvobodilno gibanje na območjuLenarta se je sprva odvijalo pod vplivom ža-rišč odpora na Ptuju (Lacko, Osojnik), prviodbor OF pa je bil ustanovljen v Cerkvenjaku,novembra 1941. Po uničenju slovensko-gori-ške čete poleti 1942 pride do zatišja. PrihodFranca Zalaznika - Leona in Srečka Rojsa-Nika jeseni 1943 pomeni nov razmah z usta-novitvijo odbora OF v Lenartu.

Največji razmah doživi narodnoosvobo-dilno gibanje v drugi polovici 1944 pa vse doosvoboditve. Značilnost narodnoosvobodil-nega gibanja 1941-1945 na območju Lenartaje pojav četnikov (oddelki kraljeve vojske v do-movini). In to kljub temu, da je bila ena od po-sebnosti narodnoosvobodilnega boja na

slovenskem Štajerskem in v Slovenskih gori-cah ta, da ni kvislinških oddelkov v pomemb-nejšem obsegu. Nemška zasedba ni omogočalalegalizirane ali tajne organiziranosti. Verman-šaft Štajerske domovinske zveze kot največjopolvojaško formacijo v tej pokrajini pa je organiziral okupator neposredno sam in vskladu s svojimi političnimi nameni. Iz Lju-bljane je bilo nekaj poizkusov organiziranja“bele garde”, vendar je le na območju Sloven-skih goric (območje Lenarta) in na Dravskempolju prišlo do oblikovanja pomembnejše sku-pine četnikov Jožeta Melaherja-Zmagoslava,ki so januarja 1945. sklenili sporazum zNemci.

Zanimivo je, da do jeseni 1944 ljudje v Slo-venskih goricah med četniki in partizani nisodelali bistvenih razlik. Odnosi med partizaniin četniki so se bolj zaostrili jeseni 1944. leta inšele takrat je Jože Melaher–Zmagoslav, četni-ški vodja, začel iskati stike z okupatorji, zlastipa januarja 1945 leta. V boj zoper četnike vSlovenskih goricah ni posegla nobena večjapartizanska enota, pač pa le patrulje Lacko-vega odreda (znan je spopad ene od teh parti-zanskih patrulj pri Tašnerju v Partinju priJurovskem Dolu v začetku januarja 1945. leta).Patrulje Lackovega odreda so v Slovenskih go-ricah krepile osvobodilno gibanje in slabile če-tniške pozicije, vendar niso razbile nobenenjihove vojaške skupine. Ko so Slovenske go-rice postale frontno zaledje, je glavnina četni-kov zapustila to območje, enoto JožetaMelaherja (sedež je imel v Sv. Petru - danesMalečniku pri Mariboru) je okupator poslal naobmočje Zidanega Mosta in Laškega.

Okupacijske oblasti so v Slov. goricah izva-jale vojaško mobilizacijo. Iz območja UE Le-nart je bilo prisilno mobiliziranih veliko možin fantov (ocenjujemo, da več kot 500, natan-čnejših podatkov oz. seznamov še ni izdela-nih). Že leta 1942 je namreč začel veljatinemški zakon o vojaški obveznosti (celo z ve-ljavnostjo za nazaj). Mobilizirali so letnike od1908-1929. Iz območja UE Lenart beležimotudi primer mobilizacije letnikov 1905 in1907. Največ mobiliziranih je bilo leta 1943 in1944; mobilizirati pa so začeli že leta 1942, koje nemški vojski na frontah začelo primanjko-vati “svežih vojakov”. Mnogi so končali nafrontah pri Stalingradu, na Siciliji, v Afriki inFranciji.

Za območje Upravne enote Lenart v Slo-venskih goricah je dolgo časa veljala enopla-stna slika žrtev 2. svetovne vojne. Bolj ali manjnatančno so bili zbrani podatki o padlih bor-cih NOB in o drugih žrtvah fašističnega nasi-lja (ustreljeni talci, umrli v koncentracijskihtaboriščih), zelo malo pa je bilo podatkov inše manj primerljivih ocen o ostalih žrtvah voj-nega nasilja 1941-1945. Tudi za Lenart v Slo-venskih goricah so obveljale ocene o nekolikopreveč državni in partijski samopodobi, takoda so priznali le “svoje” - partizane, sodelavceOF in partizanskega gibanja in druge žrtveokupatorjevega nasilja. Predolgo je bila za-molčana najmočnejša in tudi najštevilčnejšakategorija žrtev vojnega nasilja 1941-1945, pri-silno mobilizirani nemški vojaki, pripadnikinemških oboroženih sil. Pričujoči prispevekgovori tudi o povojnih žrtvah v zbirnem (kon-centracijskem) taborišču Hrastovec (od drugepolovice maja do začetka septembra 1945). Težrtve sicer ne sodijo direktno med žrtve voj-nega nasilja 1941-1945, a so njegova posledica.Sodijo v kontekst povojnih slovenskih žrtev vkoncentracijskih taboriščih, ki jih je ustano-vila nova komunistična oblast.

Se nadaljuje!

1 Marjan Toš, Žrtve vojne 1941-1945 na lenarškemobmočju in žrtve zbirnega taborišča Hrastovec(maj-september 1945). Lenarški zbornik, 2000, str. 107-132.

OVTARJEVE NOVICE Z NARAVOIZ ZGODOVINE

12 | ŠT. 2 | 24. FEBRUAR 2012

Dr. Marjan Toš:

Žrtve vojne 1941–1945 v osrednjih Slovenskih goricahI. Kratek oris nemške okupacije in NOB na lenarškem območju Turistična zveza Slovenije je v sodelova-

nju z Zavodom za gozdove Slovenije inGospodarskim interesnim združenjem

za pohodništvo in kolesarjenje pod častnimpokroviteljstvom predsed-nika RS dr. Danila Türka inv sodelovanju z Ministr-stvom za gospodarstvo RS– Direktorat za turizem ob-javila tekmovanje za naj-boljšo tematsko pot v letu2011 v okviru projektaMoja dežela – lepa in go-stoljubna.

Udeleženke tekmovanjaso lahko bile vse tematskepoti v Sloveniji. Na natečajso jih lahko prijavili prebi-valci, kraji, organizacije,društva … v Sloveniji, ki soskrbniki, upravljavci ali nosilci tematskih poti.Najprej je do 20. septembra 2011 izbor pote-kal na 14 Območnih enotah Zavoda za goz-dove Slovenije, prijavljenih je bilo 89 poti, medkaterimi je bila tudi Aga-tina in Franckova pot.

Centralna komisija je na podlagi opravljenegaogleda za Naj pot 2011 iz-brala Učno pot Škocjan(Sežana). Drugo mesto jepripadlo Hmeljski poti(Celje), tretje mesto za Najpot 2011 pa si delita Potskozi Zalo (Kranj) inGozdna učna pot Rožnistudenec (Kočevje).

Za Naj pot Podravja 2011Agatina in Franckova pot vLenartu (Maribor), za karje občina Lenart prejela pri-znanje. Na mariborskem območju so ob Aga-tini in Franckovi poti sodelovale šeučno-tematske poti Oplotniški Vintgar, PotMaksa Pirnika, Naravoslovna učna pot Pira-mida–Kalvarija, Rozkina gozdna učna pot,Splavarska učna pot, Lesarska gozdna učna

pot, Gozdna učna pot Kapelvald–Josipdol inZgodovinska pot Pekre.

Podelitev priznanj je potekala v soboto, 28.januarja, na sejmu Turizem in prosti čas v Lju-

bljani. Podelitve priznanj se je udeležil županobčine Lenart mag. Janez Kramberger. Nasejmu je bila na ogled tudi predstavitev 14 te-matskih poti.

Vseh 14 tematskih poti, ki so prejele pri-znanja, je izjemnih, vsaka ima svoj čar, neka-tere so športno-rekreativne, nekatere pa sokulturno-etnološke. Razpis za Naj pot 2012 boobjavljen v mesecu februarju.

Uredništvo

Med tem ko se leta 2010 spomnimo poizjemno deževni jeseni, lahko ravnoobratno ugotovimo za minulo leto

2011, ki z 814 mm padavin sodi med tri naj-bolj suha leta v zadnjem desetletju. Manj pa-davin je padlo le še v sušnem letu 2003 (614mm) in leta 2006 (788 mm). Preteklo leto je vosrčju Slovenskih goric s posebej suhim innadpovprečno toplim vremenom postreglo vzaključku poletja in v jesenskih mesecih. Tegaso se posebej razveselili vinogradniki, ki so spomočjo obilice sončnih ur imeli možnost pri-delati vina posebej visokih kakovosti. Nena-vadno suh mesec v letu 2011 je bil mesecnovember, ko ni deževalo niti en dan. V pre-teklosti se je november pogosto izkazal z obil-nimi padavinami, ki so nemalokrat povzročiletudi poplave. Najbolj moker mesec v prete-klem letu je bil mesec julij (178 mm), ko jepadlo dobrih 20 % celoletne količine padavin.

Večino pa najbrž bolj kot to, kakšno je bilovreme, zanima, kakšno bo vreme v tekočemletu. Pričetek leta so vsekakor zaznamovalenadpovprečno visoke temperature. Prvi snegin pravo zimo smo dočakali šele v začetku fe-bruarja, ko so se temperature v najnižjih pre-delih Slovenskih goric spustile tudi pod –20 °C. Kakšno bo nadaljevanje leta, je težkonapovedati. Tisti, ki kaj dajo na ljudsko mo-drost, opozarjajo na dejstvo, da je leto 2012prestopno leto in v prestopnih letih je nevar-nost vremenskih ujm in drugih nevšečnostivečja kot sicer.

Grafikon 1: Primerjava letne količine padavinmed leti 2002 in 2011

Grafikon 2: Primerjava povprečne mesečne koli-čine padavin s padavinami v letu 2011

Dejan Kramberger

Agatina in Franckova pot »Najpot Podravja 2011«

Leto 2011 v Slovenskih goricah med treminajbolj suhimi v zadnjem desetletju

������������� ���������������

������������

���

���

���

��

���

������

�������

���

�

��

���

���

���

����

���

����

�� �� ��� ��� ��� ��� ��� ��� ��� ���

��

��

� ��

���

���

��

��

��

�

��

�

�

��

��

��

���

��

���

���

���

������

������

�

����

� ���

�

��

�����

�����

������

�� ���

��

������

�����

��

�����

��

� � ��������� ��

� � ������������

����������� ������

… prav lepo nit naredi … je že ponarodelaSlomškova pesem, ki pa jo pozna malokdo,z izjemo starejših prebivalcev.

Mrzli zimski dnevi so bili povod, dasem se odločila za obisk na domačijiBeričevih, poznani tudi Pri Fridi.

Sprejela sta me toplina doma ter drdranje ko-lovrata, ki ga sama že zelo dolgo nisem slišala,kaj šele opazovala spretne prste pri preji, vseod otroških let dalje. Drr drr drr drr … Sogo-vornik Franček Ruhitel z ženo in taščo hitroprikaže vzdušje v zimskemčasu, povsem tako, kot jebilo nekoč. Danes na Zgor-nji Ročici pri Sv. Ani.

Franček z veseljem poveo začetkih ovčereje: »Ovceso na kmetiji 10 let, ko svajih prvič pripeljala z ženo,štiri ovce in enega ovna.Čreda se je potem širila,ogradili smo teren – tudizaradi nesreče s traktorjem– in tudi vztrajali. Gojimoavtohtono solčavsko slo-vensko pasmo ovac. Samapredelava volne pa se je za-čela iz razloga, ker smo raz-mišljali, kam z njo, kaj vsebi se dalo narediti iz nje. V roku dveh let smopovabili sosede, da so prišle s kolovrati in za-čele presti volno. Dva popoldneva so predle tovolno, kasneje pa smo preprosto nadaljevali.Pred 60 leti je bila ovca do-mala na vsaki kmetiji, saj sose pletle nogavice, šali,kape. Zakaj pa še mi ne bitega pletli doma, na kme-tiji? Zatem je žena v letu2005 odprla dopolnilno dejavnost na kmetiji. Pre-delava volne je najbolj zaži-vela v zadnjih treh letih.«

Trenutno imajo čredo 23ovac z ovnom, imajo patudi koze. Na 4 ha stalnihpašnikov skrbijo za zelokvalitetno krmo, saj je odle-te odvisna kvaliteta volneob pomladanskem in jesen-skem striženju, neposrednopa so odvisni tudi kvalitetniizdelki iz volne, ki jih nare-dijo spretne in hitre roke.Izobraževali so se ob strokovni literaturi, ki sojo uspeli pridobiti, saj je, kot pove sogovornik,v Slovenskih goricah zelo malo ovčerejcev, skaterimi bi silahko deliliizkušnje inizmenjavalimnenja. Ja-gnjeta v ve-čini prodajozadrugi, zad-nje čase paopažajo tudiv domačemokolju, daljudje pogo-steje kupu-jejo jagnje-tino, ker jezdrava, lahkain ne vsebuješ k o d l j i v i hmaščob.

Predelavevolne odovce do to-plih nogavictraja celih 25ur. Cena paranogavic pa jev primerjavi z vloženim časom in trudom za-nemarljiva. Poleg tega davkarija pobere še 25% od že tako majhne pogače. Izdelki, ki jih iz-delujejo iz ovčje volne, so poleg klasičnih no-gavic, šalov, kap in tudi kakšne jope še t. i.polsteni, po domače »filcani« izdelki, ki jih je

Franček Ruhitel poimenoval »tošli« za mobil-nik, očala, drobižnik, ipd. ter vložki za čevlje,ki so trenutno najbolj iskani in prodajani. Za-sledila pa sem tudi že lepe zajčke, ki bodo pri-merna pozornost ob prihajajoči veliki noči.Prav tako ni manjkalo simboličnih ovac vlepih embalažah, ki so jih prodajali ob novemletu. Izdelke tudi pobarvajo s šentjanževko narumeno, z brezo na rdečo in orehovim lubjemna rjavo.

V Sloveniji je peščica kmetij, ki so ekološkousmerjene in hkrati živijo v sožitju z naravo.

Prav posebej imenitno pa je, da se pri Beriče-vih z vsem srcem posvečajo ohranitvi etnolo-ške dediščine, ki so jo predniki s skrbjoprenašali iz roda v rod. Prejo volne zaenkrat

vodi tašča, a se te spretnosti že pridno učiFrančkova žena, ki je vsekakor neprekosljivapri pletenju nogavic. Tudi najmlajši član dru-

žine, Klemen, ki obiskuje osnovno šolo, že zelospretno udejanja doma pridobljeno znanje, sajse prav rad vključi v etnološke običaje, ki po-tekajo v občini.

Suzana R. Breznik

Čari te turistične postojanke so doma-čnost, lepota narave in oddaljenost odmestnega vrveža in hrupa.

Na Drvanji pri Benediktu smo si ogle-dali turistični objekt, Apartmajskohišo, turistično kmetijo z nastanitvijo

Rajšp. Pogled izpred te lepo urejene turističnepostojanke je v času zelene pokrajine najlepši.Lepo se je z očmi sprehoditi po okolici tudipozimi, ko jo pobeli sneg, spomladi, ko zacve-tijo češnje, jablane in slive, ter jeseni, ko po-krajino obarva jesensko listje.

Rajšpovi obdelujejo 25 ha zemlje, imajo 6 hagozda, pri hiši živi šest članov družine. Nosilcadejavnosti sta Angela in Janez Rajšp, pri kme-tovanju in sicer jima pomagajo še babica Ve-ronika in dedek Dominik ter hčeri Martina inMaja. Da bi popestrili delo kmetije, so se odlo-čili za ureditev razpadajoče kmetije, ki so jokupili pred desetimi leti, v turistični objekt. Obhiši, ki je od njihove domačije oddaljena 500metrov, kjer je nekoč živela družina Vogrin-sami še vedno pravijo, da gredo na Vogrinovo-je nekoč stalo gospodarsko poslopje. Ker jebilo v slabem stanju, so ga porušili in se domi-slili, da bi lahko za tiste, ki si želijo miru na po-deželju, uredili hišo, v kateri bi bilo močpočitnikovati. Zgradili so hišo kmečkega vi-deza s tremi apartmaji s po dvema spalnicama,v katerih lahko prespi 4 do 6, torej skupaj do18 gostov. Objekt, zgrajen s pomočjo evrop-skih sredstev, so poimenovali Apartmajskahiša – turistična kmetija z nastanitvijo Rajšp. Vhiši imajo gostje na voljo moderno kuhinjo,kjer si lahko sami pripravljajo hrano. Po željijim gospodinja Ela speče domači kruh, giba-nice in druge dobrote iz krušne peči. Večinosurovin za prehrano, mleko, moko, jajca, svežozelenjavo, domačo marmelado, bučno olje indrugo dobijo na njihovi kmetiji. Razumljivoje, da ob hrani svojim gostom ponujajo tudi

doma pridelana vina.Poleg hiše z apartmaji so obnovili staro do-

mačijo družine Vogrin, v kateri je nad 200 letstara kmečka krušna peč,ob njej pa prostor za dru-žabna srečanja. Sicer so vkletnih prostorih Apart-majske hiše uredili tudi ve-liko sobo, v kateri se lahkoodvijajo prijetna srečanja.Da se v večernih urah ne bidolgočasili, lahko gostje vvsakem od apartmajev naj-dejo kar nekaj knjig, ki jihlahko v miru prebirajo.

Ker stoji Apartmajskahiša sredi naravnega okolja,je v okolici veliko možnostiprirejanja piknikov, v pole-tnih mesecih pa tudi pole-žavanja v senci. Od tod je

mogoče obiskati zanimivosti okolice. V sre-dišču občine Benedikt znamenito farno cerkevsv. Benedikta in poznogotsko podružničnocerkev Sv. Treh Kraljev nad Benediktom. Vokolici Benedikta si lahko gostje ogledajo zgo-dovinska grobišča, ki jih imenujejo Rimske go-mile. Te so tudi nad pokopališčem vBenediktu, sicer pa jih je največ v Trotkovi inLočkem Vrhu. Obiščejo lahko tudi najdiščeznamenitih Negovskih čelad v Ženjaku. Vmalo širši okolici pa si lahko ogledajo zname-niti srednjeveški grad v Negovi, kjer je na negovskem pokopališču pokopan rojeni Be-nedičan, znan pod imenom Dobri človek inprvi samostojni predsedniški kandidat naprvih demokratičnih volitvah v Sloveniji izNegove Ivan Kramberger. V širnih gozdovihokolice, v znanem gozdu "Zlodjova Püša", ne-daleč od apartmajev, lahko gostje nabirajo tudigobe. Ob sprehodu do naravnega izvira Bene-diške slatine, ob katerem načrtujejo izgradnjozdravilišča Terme Benedikt, se lahko tudi odžejajo.

Lani decembra so Rajšpovi v okviru pro-jekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela –lepa in gostoljubna dobili priznanje za 3.mesto v kategoriji Najlepše turistične kmetijes tremi jabolki.

J. Metljak

24. FEBRUAR 2012 | ŠT. 2 | 13

OVTARJEVE NOVICEZ NARAVO

Apartmajska hiša – turistična kmetijaRajšp na Drvanji pri Benediktu

Le predi, dekle, predi, …

Zelo redek prizor v naših krajih ...

Terilnica lanu je pri hiši, nameravajo pa obnoviti celoten običaj pre-delave lanu tudi s statvami

Polstenje ali »filcanje« vložkov za čevljeVsebino Ovtarjevih novic soustvarja tudivse več občanov (dopisnikov). Uredništvo ne-napovedane in nenaročene prispevke uporabiv celoti ali skrajšane (s prilagojenim naslo-vom) ali jih ne uporabi. Zadnji rok za oddajoprispevkov je 14 dni pred izidom. Obseg pri-spevka je praviloma 20 vrstic in ena fotogra-fija, če bistveno dopolnjuje prispevek. Pripomembnejših dogodkih so možna vnaprej

dogovorjena odstopanja. Objave organov lo-kalne skupnosti, javnih ustanov ali društevlahko obsegajo 30-50 vrstic. Prispevki najbodo v Wordu (Times New Roman, velikost12, razmik 1,5), fotografije morajo biti naj-manj 1600x1200 pixlov, poslane v posebnidatoteki. Izbor fotografij opravi uredništvo. Naslednja številka izide 30. marca!

Uredništvo

Dopisnikom Ovtarjevih novic!

ZimaPrve stopinje

po čisto pravem snegu

Foto: SReBr

Dan pred slovenskim kulturnim praznikom,torek, 7. 2. 2012, je bil v Sv. Trojici izjemnobogat. Ob 19. uri je v dvorani kulturnega domapotekala osrednja proslava, ki so jo organizi-rali občina, KD sv. Frančišek, KD Sv. Trojicain osnovna šola. Nastopili so zbor in kvartettrobil KD sv. Frančišek, skupina Orffica in re-citatorji OŠ, Ljudske pevke KD Sv. Trojica,Anita Kralj in Bine Ploj ter folklora KD Sv.Trojica. Osrednji govornik je bil dipl. ing. arh.Marijan Vodnik iz Domžal, sicer udeleženec

razstave z rezbarskimi izdelki. Ob koncu pro-slave so se na odru predstavili vsi sodelujočina razstavi ob kulturnem prazniku v novemcentru sv. Martina.

Razstavo kulturnih del je po osrednji pro-slavi v Razstavno-protokolarnem centru sv.Martina v Sveti Trojici odprl župan DarkoFras. Po besedah številnih obiskovalcev si tak-šne razstave ni moč ogledati daleč naokrog, sajlahko govorimo o kar nekaj presežkih. Razsta-vljena so dela 29 umetnikov, s svojimi deli pa

Sveta Trojica

JSKD LenartPlesne meglice 2012 – Revija plesnih skupin

Letošnje Plesne meglice so zaradi pretežne prijave twirling in mažoretnih skupin, ki zahte-vajo za izvedbo svojega programa posebne pogoje (visok strop in širino plesnega podija), po-tekale v Športni dvorani na Sveti Ani.

Nastopili so Twirling, plesni in mažoretni klub Lenart (začetniki, mala šola I. in II., par ju-nior ter juniorji). Glavni trener kluba je Leon Omerzu, letošnje koreografinje pa so: Petra Ro-kavec, Tadeja Bračko, Maja Pažon in Taja Magajna. Od domačega kluba Twirling Aninihmažoretk sta nastopili skupini kadetinj in juniorke, vodji skupin sta Valentina Pomberg in An-dreja Berič, koreografinji paValentina Pomberg in MelitaBerič. Osnovna šola Lenartpod vodstvom in v koreogra-fiji Eme Jelatancev pa se jepredstavila s Tangom v izvedbipara PPVI – oddelka s prila-gojenim programom in ples-nega krožka osnovne šoleLenart, ko so koreografijo sku-paj pripravile učenke in nji-hova vodja. Kot zadnji sta sepredstavili plesni skupini z OŠSveta Ana pod vodstvom AneŠnofl (koreografiji sta bili av-torstvo Simone Razdrtič inNike Kljun).

Glavni organizator revije je JSKD Lenart, soorganizatorja pa sta bila Twirling klub Aninihmažoret in Osnovna šola Sveta Ana, ki je še prav posebej prijazno sprejela gostiteljstvo. Prire-ditev je obiskalo veliko število staršev in starih prijateljev, na kateri jim je dobrodošlico zaželelpodžupan občine Drado Ruhitel.

Foto: Bojan Mihalič

Diči diči diča 2012 v Jurovskem DoluTradicionalna revija otro-

ških folklornih skupin, ki so joorganizatorji poimenovaliDiči diči diča 2012, je potekalav četrtek, 16. 2., v kulturnemdomu v Jurovskem Dolu. Na-stopile so štiri skupine: Fol-klorna skupina OŠ Sveta Ana,ki jo vodi Aleksander Šijanec,folklorna skupina PostrüžjekiKD Trojica, ki jih vodi MilicaKlampfer, folklorna skupina»Vrtulčeki« OŠ Lenart, ki jovodi Kristina Petovar, in otro-ška folklorna skupina »Šlekapac« OŠ Jožeta Hudalesa Ju-rovski Dol, ki jo vodi Barbara Waldhüter.

Zbrane so pozdravili Peter Škrlec, župan, in Miroslav Breznik, predsednik domačega kul-turnega društva iz Jurovskega Dola, ter Breda Rakuša Slavinec, vodja JSKD Lenart. Revijo jestrokovno spremljala Mojca Kmetec.

Foto: Željko Zeleničič

V Benediktu tokrat Lutkarije 2012V petek, 2. marca 2012, v dopoldanskem času bodo v Domu kulture v Benediktu potekale

Lutkarije 2012 – revija lutkovnih skupin, delujočih na območju Upravne enote Lenart. Orga-nizator je JSKD Lenart, soorganizatorstvo pa sta sprejeli Kulturno društvo in Osnovna šola Be-nedikt v sodelovanju z občino Benedikt. Več o sami prireditvi pa si lahko preberete na spletnistrani sklada: www.jskd.si.

Nastop otroških gledaliških skupin pri Sveti TrojiciJSKD Lenart in OŠ Sveta Trojica v sodelovanju z občino Sveta Trojica zbirajo prijave za na-

stop na Otroškem odru 2012 – reviji otroških gledaliških skupin, ki bo letos potekala v kultur-nem domu v Sveti Trojici v četrtek, 15. marca 2012, v dopoldanskem času. Strokovno bo revijospremljala Andreja Kopač, prijave zbirajo na naslovu: breda.rakusa@jskd.si.

Si za ples? Sem za ples! Revija odraslih folklornih skupin v Cerkvenjaku

Petek, 23. marec 2012, bo dan, ko bodo zaplesale odrasle folklorne skupine z območja šestihobčin v kulturnem domu v Cerkvenjaku v večernem času.

Organizator prireditve je JSKD Lenart, soorganizator KD Cerkvenjak v sodelovanju z ob-čino Cerkvenjak. Revijo bo strokovno spremljala Klavdija Žabot. Na območju šestih občin de-lujejo odrasle folklorne skupine v Cerkvenjaku, Jurovskem Dolu, Lenartu, Sveti Ani in SvetiTrojici v Slovenskih goricah v okviru kulturnih društev. Kolikor od delujočih pa bo letos na-stopilo na reviji odraslih folklornih skupin, se bo videlo ob prijavi na razpis.

Breda Rakuša Slavinec

Osrednja proslava ob slovenskem kul-turnem prazniku v občini Lenart jebila v torek, 7. februarja, ob 19. uri v

Kulturnem domu v Voličini. Slavnostna go-vornica je bila dr. Fanika Krajnc Vrečko, ki jepoudarila pomen praznika v aktualnem času,preteklosti ter širšem in ožjem okolju:

»Slovenski kulturni praznik je zato prilož-nost, da spomnimo na naše slovenskogoriške ro-jake, ki so s svojim delom in zgledom pričali zakulturo v najširšem pomenu besede. Naši pred-niki na širšem lenarškem območju so poznalipolitično kulturo, saj so se meddrugim borili za zedinjeno Slo-venijo (sredi trga smo jim predštirimi leti postavili spominskoploščo), s svojim delom soustvarjali jezikovno in slov-stveno kulturo (Anton Murko,Jožef Muršec, Lovro Vogrin), sskrbjo za razvoj živinoreje, sad-jarstva in vinogradništva so go-jili kmetijsko kulturo (DominikČolnik od Treh kraljev, mlinarMihael Schönwetter iz Sp. Ga-steraja, vinogradnik Franc Po-stič od sv. Ane), številni znaniduhovniki so skrbeli za širjenjejezikovne in duhovne kulture tergradili in vzdrževali cerkve pokrajevnih središčih, ki so danesnajlepši spomeniki sakralne ar-hitekture. Zdravniki Kramber-gerji, živinozdravnik Zavernik,zdravilec Korošec, številni sode-lavci ljubiteljske kulture srediminulega stoletja, številni nei-menovani zidarji, tesarji, pokri-vači, kolarji, krojači, čevljarji inše bi lahko naštevali - vsi so obli-kovali našo kulturo, kulturo slo-venskogoriškega človeka vnjegovem bivanju od rojstva pado smrti.

Žal bi nam vsi ti nekdanji no-silci kulture danes morali zasta-viti vprašanje, kaj se je zgodilo znjihovo doto, ki so nam jo zapu-stili: kakšen je naš sedanji odnosdo slovenskega jezika, ali našiotroci poznajo pristno sloven-skogoriško narečje, kaj se je zgo-dilo s pokrajino. Ta in podobnavprašanja se mi zastavljajo obkulturnem prazniku, ko gledamnašo širšo kulturo, kulturo bivanja … Naj namdanes v ušesih zazvenijo besede, melodije, sli-

karske, fotografske, arhitekturne in kiparskestvaritve, ki jih prepoznavamo v umetnosti, vtako imenovani visoki kulturi. To pa naj nasspomni, da imamo svojo kulturo, kulturo biva-nja, kulturo rojstva in smrti, kulturo medoseb-nih in medsebojnih odnosov; ne samo kulturnipraznik, vsak dan naj bo dan naše živete kul-ture, ki smo jo prejeli od naših staršev in ki jobomo izročili svojim otrokom, da bodo ponosnina svoje pokolenje, na svoj rod in svojo lepo de-želo tukaj, sredi sončnih Slovenskih Goric!«

V skrbno izbranem in na visoki ravni izve-denem kulturnem programu so nastopili: di-jakinje Prve gimnazije Maribor – Anuša Petrin Ana Medved, violina in kitara, Ana Medvedin Petra Granda, kitara in flavta, pod mentor-stvom prof. Polone Meke Ožinger; učenciKonservatorija za glasbo in balet Maribor, Po-družnična šola Lenart – Ben in Domen Šnaj-der, harmonika 3. r., ter Anja Zorjan,harmonika 5. r., pod mentorstvom KristijanaBrusa, Trio trobent – Niko Peserl, MatijaKramberger in Blaž Trobas pod mentorstvomSimona Štelcerja ter Trio flavt – KlementinaBreznik, Špela Rojht in Lara Dreu pod men-torstvom Špele Kržan, Vanja Fekonja, vokal, inSlavica Kurbus, klavir; Vokalna skupina Kres-nice ter Zala Čuček, klavir, in Jerneja Breznik,flavta.

E.P., foto Tone

OVTARJEVE NOVICE IZ KULTURE

14 | ŠT. 2 | 24. FEBRUAR 2012

Ob slovenskem kulturnem praznikuVoličina

Trio trobent

Trio flavt

Kresnice

V nedeljo, 5. februarja 2012,ob 15. uri je bila v kulturnemdomu v Jurovskem Dolu pro-slava ob slovenskem kulturnemprazniku v organizaciji Kultur-nega društva in občine Sv. Jurijv Slovenskih goricah.

V kulturnem programu sosodelovali učenci OŠ JožetaHudalesa (mladinski pevski

zbor, otroška folklorna skupinaŠleka pac, gimnastično ritmi-čna skupina, dramski krožek indruge skupine), Jurovski oktetin mladi virtuoz na klavirskiharmoniki Dejan Arcet.

Navzoče ljubiteljske kulturneustvarjalce, goste in obiskovalcesta nagovorila predsednik kul-

Prireditev ob slovenskem kultur-nem prazniku v Cerkvenjaku sta vtorek, 7. februarja, ob 18. uri pri-pravila Osnovna šola Cerkvenjak –Vitomarci in Kulturno društvoCerkvenjak. Scenarij Jožice Vršič jebil uglašen na prizore iz kmečkegaživljenja, ljudske pesmi in dramskopredstavo Županova Micka, ki so

navdušili obiskovalce. Prizoreiz življenja na kmetih so upri-zorili osnovnošolci in člani kul-turnega društva, ljudske pesmije zapel mešani pevski zbor KDpod vodstvom MarjanaKrajnca, predstavo ŽupanovaMicka pa so uprizorili člani šol-skega dramskega krožka.

E. P., foto: arhiv šole

so jo popestrili tudi učenci Osnovne šole invrtca Sv. Trojica. Osnovni namen je, seveda,obogatiti kulturno dogajanje v občini in šir-šem prostoru, ciljev pa je veliko več. Izbira del

ni bila osredotočena na izbrano temo, ampakso razstavo želeli narediti široko, zanimivo, pe-stro in bogato. Zato so vključena dela v razli-čnih tehnikah, tematika pa je smiselnopovezana. K razstavi veliko pri-pomore razstavni prostor, kidaje razstavljenim delom še po-sebno veličino in žar. Priložnostso dobili tudi manj znani do-mači umetniki in umetniki oddrugod, ki se z umetnostjo neukvarjajo profesionalno, ampak»za dušo« ter s čistim name-nom ustvarjanja in prispevanjah kulturi. K sodelovanju pa sopovabili tudi nekaj znanihumetnikov, ki so s svojimi delidvignili raven razstave.

Razstavno-protokolarni cen-ter v samostanski kleti, že sampo sebi kulturni spomenik, ki sta ga s svojoekipo z vsem spoštovanjem in strokovnostjoobnovila prav tako domača »umetnika na po-dročju restavriranja« Rajko in Davorin Kralj,je kot nalašč za razstave, saj številni hodniki,manjši obokani ločeni prostori, omogočajokombiniranje razstave z razli-čnimi deli, sam prostor pa sedobesedno vživi v dela. Temuprimerna je bila tudi izbira sto-jal, ki jih je mojstrsko izdelalFranc Ferlinc in so naravna, le-sena. Razstaviti je bilo mogočeokrog 300 del. Edina slaba last-nost prostora sta visoka vlaga innižja temperatura, kar skrajšujetrajanje razstave, ki je bila takona ogled od 8. do 12. 2. 2012vsak dan od 10. do 18. ure, natozaradi izjemnega zanimanja šev soboto in nedeljo, 18. in 19.februarja, kasneje pa na podlagipredhodnih skupinskih najav.

Med deli prevladujejo slikarska in risarskadela različnih tehnik, rezbarska dela, veliko je

tudi gobelinov pa skulptur iz kovin, prav takoje možno videti kar nekaj intarzij, izdelkov izgline ter skulptur iz drugih umetnih ali narav-nih materialov. Razstavljajo: Jožica Andrejč,

Nika Arnuš, Janja Perko, JožicaPloj, Jasna Šošterič, AndrejaŠtancer, Marijan Vodnik (izDomžal, tudi slavnostni govor-nik na proslavi ob kulturnemdnevu), Ivo Loren Lorenčič,Danijel Vrečič, Milica Škof,Miro Tihelj, Barbara Černoša,Tatjana Kolar, Dani Rajh, FrancLasbaher, Friderik Kozar, IvoŠtrakl, Danilo Ferlinc, DaniloBunderla in Janez Krajnc. V sa-mostanski kleti razstavlja tudi 9umetnikov Likovne sekcije Mo-zaik iz Murske Sobote, ki jipredseduje Ernest Bransberger.

Iz Osnovne šole in vrtca Sveta Trojica razsta-vljajo otroci 1. triade, mentorice so: MarijaRojko, Simona Dreu in Marta Jemnešek. Svojaizvirna dela so razstavljali tudi otroci iz vrtca,

katerim so mentorice Janja Kranvogel, RosanaŠuta in Sabina Zorko.

Iskrena zahvala vsem razstavljavcem in dru-gim, ki so kakorkoli prispevali k čudovitemukulturnemu dogodku.

Jože Žel, koordinator razstavefoto: Izidor Ploj

turnega društva Miroslav Breznik in županobčine Sv. Jurij v Slovenskih goricah PeterŠkrlec.

Na prireditvi so bila podeljena priznanjaKulturnega društva Ivan Cankar Jurovski Dol

Franciju Šnajderju, Ivanu Rožmanu in VojkuBračku, za dolgoletno ustvarjanje na področjuljubiteljske kulturne dejavnosti.

Predsednik društva Miroslav Breznik

24. FEBRUAR 2012 | ŠT. 2 | 15

OVTARJEVE NOVICEIZ KULTURE

Jurovski Dol

Cerkvenjak

»Velik talent in evropski duh sta prevevalaPrešerna že v »takratnem času«, bil je eden klju-čnih združevalnih dejavnikov slovenskega na-roda, bilo mu je dano, da je bil »že takrat« velikEvropejec in se je spogledoval za ohranjanje na-cionalne identitete v odprtem svetu …« je le

nekaj najbolj poudarjenih misli iznagovora ravnatelja OŠ Sveta AnaBorisa Mlakarja ob slovenskemkulturnem prazniku. Govornik ješe poudaril, da se moramo bolj kotkdajkoli zavedati, da je to »praznikvsega slovenstva«. Nadaljeval se jeprogram, ki ga je pripravila OŠSveta Ana s svojimi učenci in učite-lji ter ravnateljem na čelu v sodelo-

vanju z Mladinskim pevskim zborom KD Sv.Ana pod vodstvom in klavirsko spremljavoAleksandra Šijanca. Za zanimiv in posebej pe-ster program so poskrbeli osnovnošolci s klju-čnimi igranimi prizori iz Prešernovegaživljenja in posameznimi glasbenimi vložki v

okviru izbirnega predmeta terposamezniki, ki so igrali na in-strumente. Za pevski vložek soposkrbeli učitelji osnovne šolein mladinci z raznovrstnimglasbenim izborom pesmi, zapovezovanje »iz ozadja« pa je zvmesnimi recitali poskrbel JožeKrižan.

Suzana R. Breznik

Sveta Ana

Ob slovenskem kulturnem prazniku je vsredo, 8. februarja, ob 15. uri Kulturno društvoBenedikt v tamkajšnjem kulturnem domu pri-pravilo proslavo, na kateri je spre-govorila predsednica Kulturnegadruštva Benedikt Metka Erjavc.Med drugim je izrazila obžalovanje,da so poslanci z novim zakonom ovladi ukinili samostojno kulturnoministrstvo, saj je kultura od nekdajbila in je izjemno pomembna zaslovenski narodnostni razvoj.

Po proslavi je Kulturno društvoiz Cerkvenjaka uprizorilo komedijoKlinika Sv. Anton, ki jo je po zgodbiRaya Conneya priredil in režiralMilan Černel. Na našem posnetkuje utrinek s predstave, s katero so

cerkvenjaški gledališčniki publiko navdušili innasmejali.

T. Kšela, foto: Ivo Lorenčič

Benedikt

V Mestni galeriji Rie-mer, v obnovljeni meš-čanski hiši v osrčjustarega mestnega jedrav Slovenskih Konjicah,so v soboto, 11. fe-bruarja, ob 18-ih odprlirazstavo likovnih deltreh uveljavljenihumetnikov, poimeno-vano Razstava prijatelj-stva. Z malimiplastikami se je pred-stavil mariborski kiparMladen Kralj; slikarNiko Ribič, prav tako izMaribora, je razstavilslike na platnu; slikar,kipar in umetniški fo-tograf Ivo LorenčičLoren iz Cerkvenjaka pa se je predstavil s slikami in s ciklusom fotografij.

Tanja Bela, roj. Veldin, živi v Benediktu. Jeamaterska slikarka, slika približno 10 let, popoklicu pa je profesorica angleščine in sloven-ščine.

Od 1. 3. do 31. 3. 2012 pripravlja razstavosvojih likovnih del v prostorih razstavišča vCentru Slovenskih goric (Trg osvoboditve 9,Lenart). Odprtje razstave s kratkim kulturnimprogramom bo v četrtek, 1. 3. 2012, ob 19. uri.

O svojih delih pravi: »Moje slike govore omeni, mojih misli in strahovih ter o naravi inokolju, ki me obdaja …«

Foto: Tanja Bela

Tisto januarsko sobotno jutro so odprtavrata Orožnove 7 vabila mimoidoče v čarobnivrt: zaprašene stene, odpadajoč omet in pre-senečenje: Bubice - bleščeče upanje v mo-drem. Intervencija 240 visečih bleščečemodrih zapredkov likovne umetnice Nine

Šulin je začarala obiskovalce že pri vhodu in jihpopeljala do skrivnih kotičkov vrta, kjer so vmirnem prebujanju v visečem položaju poči-vale največje bube. V zimskem soncu so čakale,da zrastejo v Življenje. In tako tudi ta inter-vencija, morda nevede, vizualno podčrtuje vse

skrite in še nerazvite zaklade, ki jih premorevsako dvorišče, ki jih premore vsak izmed nas.In ki jih je treba zgolj negovati, na svojemskrivnem vrtu, da se razvijejo v metulje.

Živa dvorišča Maribora so nov celoletenprogram vzpostavljanja prostorov druženja in

kreativnosti v že pozabljenih starih dvoriščihv centru Maribora. Program nastaja in se ra-zrašča v tesnem sodelovanju s stanovalci dvo-rišč, mariborskimi ustvarjalci, obrtniki inostalimi interesenti.

Katja Beck Kos, producentka

Modrina Nine Šulin prebuja mariborska dvorišča: Bubice, zapredki življenja

Javni sklad za kulturne dejavnosti RS je 25.januarja na slovesnosti v Festivalni dvorani vLjubljani podelil priznanja za izjemne dosežkev kulturi. Poleg zlate plakete za življenjskodelo, ki jo je prejel dr. Mirko Cuderman, sopodelili še pet srebrnih plaket in Zlati znakJSKD. Prejela ga je Nataša Kramberger iz ob-čine Sveti Jurij v Slov. goricah za izjemne do-sežke na področju literature kot avtorica

romana Nebesa v robidah, s katerim je konecleta 2010 osvojila evropsko nagrado za knji-ževnost. To podeljujejo Evropska komisija, Ev-ropska federacija knjigotržcev, Svet evropskihpisateljev in Federacija evropskih založnikov.

Lani je objavila svoj drugi roman Kaki vo-jaki. Ta je napisan v verzih.

E. P.

V soboto, 11. februarja 2012, je bil redniletni občni zbor KD Ivan Cankar Jurovski Dol.Po podanih poročilih o delovanju društva zaleto 2011 je bilo razbrati, do so bili v društvu zopravljenimi aktivnostmi zelo zadovoljni. Tudisekcije, ki delujejo v okviru društva, so zadanenaloge izpolnile. Folklorna skupina Jurovčanje odmevna širše po naših krajih in tudi v so-sednjih deželah. Prav tako že osmo leto uspe-

šno deluje Jurovski oktet, na katerega so ob-čani zelo ponosni.

UO KD Ivan Cankar Jurovski Dol je sprejelpester program dela za leto 2012, ki ga bo fi-nančno podprla tudi občina Sveti Jurij v Slo-venskih goricah, kar je potrdil prisotni županPeter Škrlec.

Rudi Tetičkovič

V petek, 10. februarja, ob 17. uri so v Met-hansovi hiši na Zg. Dražen vrhu 36 proslavilislovenski kulturni praznik. Skupaj z likovno

sekcijo KUD Gabrijel Kolbič iz Zg. Velke sopripravili prijeten kulturni program. Profesorlikovne umetnosti Jože Foltin s Ptuja je na

ogled postavil svoja dela s te-matiko pusta. Že vsa leta na-mreč spremlja kurentovanja naPtuju in okolici ter jih beleži nasvoja platna; lani je prejel pose-bno nagrado za svoje tovrstnoustvarjanje. Pisatelj Tone Part-ljič je spregovoril o pomenuPrešernovega dne za vse Slo-vence, zapeli pa so tudi pevciljudskih pesmi Kulturno ume-tniškega društva Gabrijel Kol-bič Zgornja Velka. Razstava slikJožeta Foltina bo v Methanosvihiši na ogled do 10. marca.

Filip Matkofoto: Zdravko Dolinšek

Tudi v Domu sv. Lenarta smo se pridružilipraznovanjem, ki ob slovenskem kulturnemprazniku potekajo po državi. Obeležili smo gaz otvoritvijo likovne razstave amaterske likov-nice Zvonke Debenak iz Maribora in nasto-pom vokalne skupine Mavrica iz Jarenine, kigoji lepo slovensko pesem in tudi kakšnodrugo pesem z namenom, da nas pesem druži,zbližuje in povezuje.

Zvonka Debenak je bila rojena kot najmlajšiotrok v številčni družini Špes na Pesniškemdvoru, sedaj je že v pokoju in z družino živi vPekrah pri Mariboru. Po poklicu je medicin-ska sestra. Od leta 1972 je bila zaposlena v

Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Mari-bor, kjer je nazadnje opravljala delo v Kabinetuza zdravstveno vzgojo in preventivno dejav-nost v zobozdravstvu. V okviru te službe je so-delovala s številnimi vzgojno-izobraževalnimiustanovami, sodelovala v več odmevnih pro-jektih in za svoje delo in aktivnosti prejela ra-zlične nagrade in priznanja doma in v tujini.Ves čas je aktivno delovala v prosvetnih insti-

tucijah, društvih in bilapodpredsednica Društva zaoralno zdravje.

Pred štirimi leti se jevključila v Likovno delav-nico Društva medicinskihsester, babic in zdravstve-nih tehnikov Maribora.Pod mentorstvom akadem-skega slikarja Toplice Igna-tovića je začela spoznavatizakonitosti in čudežni svetslikarske umetnost, ki jo jepovsem prevzela.

Preizkuša se v slikanju ti-hožitij, preljube ji narave, portretih ... Najbližjista ji akrilna in akvarelna slikarska tehnika.

Razstava, ki poteka pod naslovom »V iska-nju lepega …«, bo na ogled do konca marca.

Polona Šporin

OVTARJEVE NOVICE IZ KULTURE

16 | ŠT. 2 | 24. FEBRUAR 2012

Zlati znak JSKD Nataši Kramberger

Kulturni praznik v Domu sv. Lenarta

Razstava prijateljstva

Občni zbor KD Ivan Cankar Jurovski Dol

Kulturni praznik v Methansovi hiši

Na otvoritvi razstave so se v pogovoru predstavili vsi avtorji, govoril je tudiv širšem prostoru priznani razumnik prof. Aleš Arih; foto: V. Klemenčič

Razstava likovnih del Tanje Bela

V januarju so mladiharmonikarji, učenciKonservatorija zaglasbo in balet Maribor– Podružnične šole Le-nart, na tekmovanjuponovno dosegli iz-jemne uspehe.

V soboto, 21. 1. 2012,se je v Begunjah na Go-renjskem odvijalo 6.mednarodno tekmova-nje za nagrado Avsenik.Udeležili so se gaučenci Konservatorijaza glasbo in balet Mari-bor – Podružnične šoleLenart, pod vodstvommentorja KristijanaBrusa, ter dosegli odli-čne rezultate:

Ben Šnjader: zlatopriznanje, 96.67 točke,1. mesto A kategorije, 1.mesto v disciplini kla-virska harmonika.

Domen Šnajder:zlato priznanje, 96 točk,2. mesto A kategorije, 3.mesto v disciplini kla-virska harmonika.

Anja Zorjan: sre-brno priznanje, 93 točk,3. mesto B kategorija, 9.mesto v disciplini kla-virska harmonika. Irena Košmerl Leš, vodja PŠ Lenart

Uspešni harmonikarji GŠ Lenart

Policisti Policijske postaje Lenart vsakoleto ob začetku šolskega leta izvedemo pre-ventivni projekt »Varno na poti v šolo indomov«, katerega namen je ozaveščanjeprvošolcev o prometnih pravilih in je pre-ventivni projekt oddelka za preventivo Ge-neralne policijske uprave.

Vokviru tega projekta so učence na os-novnih šolah obiskali pristojni polici-sti, vodje policijskih okolišev, ki so jim

razdelili pobarvanke z naslovom »Varno napoti v šolo in domov«. Policisti, vodje policij-skih okolišev, so učence seznanili z delom po-licije in jim predstavili varne poti v šolo indomov. Med počitnicami vozniki kar malo po-zabijo, kako razigrani in neprevidni so včasihotroci na poti v šolo in iz nje.

Vsi vemo, da so starši ob začetku šolskegaleta polni pričakovanj in skrbi ter razmišljajo otem, kako bi pomagali svojemu otroku, da bibil v šoli čim bolj uspešen, ustvarjalen in ino-vativen. Ob vsem tem pa si vsi najbolj želimo,da bi naši otroci varno prihajali v šolo in sevarno vračali domov. Zato je še posebej po-membno, da otroke na udeležbo v prometu vsiskupaj dobro pripravimo, saj se bodo vsako-dnevno srečevali z nevarnostmi le-tega. Poli-cisti pri svojem delu s preventivnimi projekti,ki jih izvajamo na osnovnih šolah, namenjamoveliko pozornost prometni vzgoji, vendar steprav starši tisti, ki svojega otroka vsakodne-vno, že od njegovega zgodnjega otroštva, učitevarnega vključevanja v promet. Svetujemovam, da izkoristite vsak trenutek, ko ste sku-paj s svojim otrokom izpostavljeni različnimprometnim razmeram, in mu s svojim zgle-dom pokažete, kako naj poskrbi za svojo var-nost; le tako ga boste pripravili na samostojnoin varno sodelovanje v prometu. Izberite munajbolj varno pot do šole in domov, jo večkratprehodite z njim in se pogovorite o vseh mož-nih nevarnostih in potrebnem ravnanju napoti. Ko ste z otrokom v prometu kot pešec,vedno uporabljajte po-vršine, ki so namenjenepešcem, in sicer ploč-nike, steze in prehodeza pešce, semaforizi-rane prehode ... Razlo-žite mu pravila varnegaravnanja v prometu,pokažite mu jih v pro-metu in jih vadite znjim. Pohvalite ga zaprevidno in varno rav-nanje in ga sprotnoopozorite na nepravil-nosti. S svojim ravna-njem in obnašanjem steotroku vzor, kajti otrokvas opazuje in posnemater tako pridobiva po-membne izkušnje.

Starši prvošolcev, vaša vloga pri vključeva-nju vašega otroka v promet je še posebej po-membna. Zavedati se morate, da učenci prvihrazredov ne smejo in niso sposobni sami so-delovati v prometu, zato morate poskrbeti zaspremstvo svojegaotroka v šolo indomov. Če ga ne mo-rete spremljati sami,poskrbite za osebo, kiji zaupate in je starejšaod deset let. Otrokadržite za roko, hodi najpo notranji strani, čimbolj stran od cestišča.Kjer ni pločnika, ho-dite ob levem robu ce-stišča. Predprečkanjem ceste sevedno ustavite. Obve-zno poglejte na levo,zatem na desno in šeenkrat na levo. Cestoprečkajta po prehoduza pešce, kjer ni urejenega prehoda, pa napreglednem delu vozišča. S tem boste zmanj-šali nevarnost, da bi otrok nepričakovano ste-

kel na cesto, če bi se vam slučajno iztrgal izrok. Bodite pozorni tudi na to, da bo imel obslabi vidljivosti in v mraku okrog vratu zave-zano rumeno rutico, saj bo tako v prometubolj opazen. Nosi naj tudi odsevno telo, s ka-terim bo opozarjal nase.

Zaradi varnosti vašega otroka je pomem-bno, da upoštevate prometni režim tudi na šol-skem dvorišču. S prometno signalizacijo sourejena mesta za ustavljanje (ne za parkiranje)osebnih avtomobilov v bližini šole, na katerihlahko vaš otrok izstopi iz avtomobila ali vstopivanj.

Ob zaključku preventivnega projekta»Varno na poti v šolo in domov« so bili na-grajenim učencem podeljena priznanja, ki sojim jih podelili pristojni policisti, vodje poli-cijskih okolišev.

Policisti Policijske postaje Lenart pa vasopozarjamo, da so se zaključile tudi zimskepočitnice naših otrok, zaradi česar vam branjetega članka naj ne bo odveč in tako skupaj po-skrbimo za večjo varnost naših otrok.

Vodja policijskega okoliša Lenart:Aleksander Firbas, Policist I

24. FEBRUAR 2012 | ŠT. 2 | 17

OVTARJEVE NOVICEPROMETNA VARNOST ŠPORT

Varno na poti v šolo in domovGladko zmago Slovenskih goric nadSevnico zasenčila poškodba doma-čega vratarja, ki ga je odpeljalo reše-valno vozilo

Derbi 16. kroga 2. SFL je bil v Voličini meddrugouvrščenimi Slovenskimi goricami intretjeuvrščeno Sevnico. Gostje, ki so še v lan-ski sezoni igrali v 1. SFL, so prišli po zmago.Na njihovo igro pa so se dobro pripravili v do-mačem taboru in na krilih nekdanjega repre-zentanta Davorina Šnofla povedli že v 4.minuti. V dinamični igri v nadaljevanju so siveč priložnosti ustvarili domači, ki so po dvehzadetkih Damiša in ponovno Šnofla v 12. mi-nuti vodili že s 3:0. Ko je po zadetku najbolj-šega strelca 2. SFL Bojana Klemenčiča pisalona semaforju 4:0, je bilo jasno, da bo Sevniča-nom izjemno težko priti do kakršnekoli točke.Zgodba iz prvega se je ponovila tudi v drugem

polčasu. Ko so se približno 7 minut pred kon-cem pri vodstvu 7:3 domači že potihoma ve-selili pomembne zmage, je prišlo do neljubesituacije: igralec nasprotne ekipe je z nogo trčilv glavo domačega vratarja Uroša Boha, ki jeobležal v nezavesti. V oskrbi reševalcev ZD Le-nart, ki so v najkrajšem možnem času prišli všportno dvorano v Voličini, se je Urošu po 20-tih minutah povrnila zavest. V preostanku sre-čanja, ki je minil v senci tragičnega dogodka,so gostje skušali spreobrniti rezultat tudi s po-močjo igre z vratarjem, a so domači prednostše povišali, tekma se je končala z rezultatom10:4. Kapetan domačega moštva Miha Čučekje ob tem dejal, da so po dveh zaporednih re-mijih, proti Brezju (7:7) in Škofjeloškemu Stri-pyju (3:3), na pomembni tekmi v boju za 2.mesto prikazali najboljšo predstavo v letoš-njem prvenstvu in dokazali, da sodijo v vrhdrugoligaške razpredelnice.

FUTSAL - 2. SFL

Benedikt v Ormožu do druge zmage»Gremo po zmago v Ormož, da se znebimo

zadnjega mesta,« so bile besede Tomislava No-vaka, trenerja KMN Benedikt, pred derbijemzačelja med KMN Tomaž picerija Ozmec inKMN Benedikt. Benedičani so povedli že v 5.minuti z zadetkom Danila Kurnika. Po kopicineizkoriščenih priložnosti je bil to tudi edinizadetek v prvem polčasu. Na začetku 2. pol-časa so igralci Benedikta z zadetkom Ploja po-višali na 2:0, vendar so domačini v 28. minutirezultat znižali na 2:1, a več od tega jim tokrat

ni uspelo. Benedičani so še 4-krat zatresli na-sprotno mrežo in se s 6:2 premaknili z zad-njega mesta, na katerega so potisnili svojenasprotnike.

V današnjem 17. krogu oba naša klubaigrata v gosteh. Benedikt v Škofji Loki s Stry-pijem, ki je v drugem delu prvenstva igral vprecej boljši formi kot ob začetku, Slovenskegorice pa v Oplotnici s Kebljem, ki se mu bodoskušale maščevati za poraz v domači dvorani.Naslednji domači tekmi bosta 9. marca, Bene-dikt - Sevnica, Slovenske gorice - Velike Lašče.

Na vrhu še naprej KMN Gostišče priAntonu

Vodilno mesto 3. SFL – Maribor še naprejprepričljivo zasedajo nogometaši Gostišča priAntonu iz Cerkvenjaka (49 točk), ki imajopred 2. in 3. Slemnom in Lotosom 8 točk pred-nosti. 4. mesto zaseda KMN Petelin Benedikt

(34), ki ima ob sebi tesnega zasledovalca Fut-sal club Kenguru Mitmau (34). V boju za 4.mesto pa se bodo vmešali še ŠD Zavrh, ŠDDestrnik-Virtuozi in Gostilna Zlati lev s po32-timi točkami. 9-uvrščene Selce imajo 27točk. Na vrhu lestvice strelcev še naprej ostajaigralec Lotosa iz Cerkvenjaka David Ploj, ki jedosegel že 38 zadetkov.

FUTSAL - 3. SFL

Benedičanke v letu 2012 še brez po-raza

Z zmago v 16. krogu 2. DOL minulo sobotov gosteh pri TPV Novo mesto so benediškeodbojkarice zabeležile na 5. tekmi v letu 2012še peto zmago. Že v prvem nizu so z rezulta-tom 25:12 pokazale, da zadnjeuvrščenim No-vomeščankam ne bodo dovolile presenečenja.Kljub vsemu so Novomeščanke predvsem pozaslugi napak in nezbrane igre Benedičank do-bile 2. niz. V 3. in 4. pa so odbojkarice iz Slo-venskih goric postavile stvari na svoje mestoin zabeležile 10. prvenstveno zmago in se pre-bile na 4. mesto. Povsem drugačna je bilatekma 15. kroga, ko je mlada benediška od-bojkarska ekipa gostila tretjeuvrščeni ATKGrosuplje. Tekma je po besedah kapetankeMartine Rajšp šla »na nož« in je minila v dol-

gih in napetih točkah. O izenačenosti pričatarezultata 2. in 3. niza, ki so ju benediške od-bojkarice po izgubljenem prvem nizu (18:25)dobile z najmanjšo možno razliko (27:25 in26:24). Domačinke so na visokem nivoju odi-grale tudi 4. niz in nadigrale gostje (25:17). Zzmago (3:2) so se benediške odbojkarice vrniletudi s težkega gostovanja v 14. krogu pri dru-gouvrščeni ekipi Braslovč.

Po uspešnih predstavah odbojkarice Bene-dikta zaostajajo za 3. mestom, ki ga držijo pravGrosupeljčanke, za 6 točk. V nadaljevanju boprerojena ekipa upala še na kak njihov spodr-sljaj in se na ta način skušala vplesti v boj za 3.mesto, ki še vodi v kvalifikacije za 1. državnoodbojkarsko ligo. Že drevi ob 19. uri v Bene-diktu gostijo odbojkarice Slovenj Gradca.

ODBOJKA - 2. DOL

KK Nona Lenart v lovu za prvozmago v letu 2012

Če benediške odbojkarice v olimpijskemletu 2012 še ne poznajo poraza, pa nasprotnovelja za lenarške košarkarje, ki jim v letu 2012ne gre po načrtih, saj še niso okusili zmage. Šenajbližje zmagi so bili na tekmi proti ekipi Po-savje Krško, ki so jo kljub izvrstni predstaviMeška (29 točk) in Očka (28) v napeti kon-čnici po dveh podaljških nesrečno izgubili zazgolj 3 točke (107:110). Že teden dni kasnejeso gostili prvouvrščene Lastovke iz Domžal.Kljub visokemu renomeju nasprotnika se le-narški košarkarji niso ustrašili tekmeca in naodmor odšli s štirimi točkami prednosti. Žal

pa je prišla »črna« tretja četrtina, v kateri so sidomžalski košarkarji priigrali odločilno pred-nost (+11). Zadnja četrtina je sicer ponovnopripadla domačim, vendar so na koncu moralipriznati poraz (71:79) proti vodilnemu moštvu3. SKL. Brez zmage so ostali tudi na tekmiproti Calcitu iz Kamnika, ki je odpor Lenarča-nov zlomil šele v zadnji četrtini. Tekma se jekončala s 76:67. Naslednjo tekmo bodo lenar-ški košarkarji odigrali prihodnji konec tedna(3. marca) proti Slovenski Bistrici. 10. marcaob 19. uri pa vabljeni na novo košarkarsko po-slastico v športni dvorani v Lenartu, kamorprihaja zanimiva in kvalitetna mlada ekipaKrke.

Dejan Kramberger

KOŠARKA - 3. SKL

V petek, 10. februarja, se je vDomu sv. Lenarta odvijal prvi tur-nir v pikadu, na katerem so se po-merili stanovalci domov za starejšeiz Maribora in okolice. Prireditev jenamenjena druženju, sprostitvi inzabavi. Ekipno so največ točk zbralistanovalci iz Doma Danice Vogri-nec. Prijetno druženje smo zaklju-čili s skupnim kosilom.

Polona Šporin

Državno prvenstvo v ju-jitsu - prikazovanju tehnik za otroke

4. 2. 2012 je v Črnomlju potekalo državnoprvenstvo v ju-jitsu v prikazovanju tehnik zaotroke. Tekmovalca iz kluba »NIPPON« Le-nart sta ponovno dosegla odlične rezultate insicer v kategoriji dečki 9-10 let je Tilen Štuhecosvojil 2. mesto, prav tako je osvojil 2. mesto vkategoriji dečki 11-12 let Jure Muršec.

Aljoša Frešer

OVTARJEVE NOVICE

18 | ŠT. 2 | 24. FEBRUAR 2012

ŠPORT

Nogometni upi Benedikta na tur-nirju na Madžarskem

V soboto, 4. februarja, smo se z ekipamaNogometnega kluba Benedikt U8 in U10udeležili dvoranskega turnirja v malem no-gometu v Lentiju na Madžarskem. V tek-movanju za mlajšo skupino je nastopilosedem ekip, šest iz Madžarske in samo našaiz Slovenije. Za našo ekipo U8, ki jo treniraTomislav Novak ali Tomica, smo nastopili:Timotej Merčnik, Filip Jodl, Gašper Šijanec,Nik Senekovič, Alen Holc, Jakob Rajšp,Amadej Plemenič, Lovro Repič, Rok Luka-večki in Rok Anžel. Glede na to da je večinačlanov naše ekipe stara šele sedem let in sopričeli trenirati nogomet v septembru lan-skega leta, smo se zelo dobro odrezali. Odšestih tekem smo dve zmagali, eno igralineodločeno in tri izgubili ter dosegli četrtomesto, kar je zelo dobro, saj je nekaj ekip pri-hajalo iz 1. in 2. madžarske lige. Posebni pokalza najboljšega igralca turnirja je dobil naš članLovro Repič.

V ekipi U10, ki jo prav tako trenira To-mica, smo nastopili: Luka Maurič, FilipRepič, Žan Žižek, Jan Vajs, Valentin Koc-bek, Tilen Rajter, Tomi Tomažič in TimiŠtefanec. V tej skupini se je turnirja udele-žilo 10 ekip, razdeljenih v dve skupini.Vsaka je igrala proti vsaki, nato pa za mestaz istouvrščeno ekipo iz druge skupine. Vpredtekmovanju je naša ekipa, edina iz Slo-venije, premagala vse ekipe. V finalu so, če-prav smo prikazali odlično igro v prvihštirih tekmah in dobili samo en gol, našapričakovanja splavala po vodi. Z avtogolomsmo tekmo izgubili z 1:0. Jezni in žalostni smose morali sprijazniti, da smo dosegli »le« drugo

mesto. Kljub temu smo bili dodatno nagrajeni,saj je bil naš vratar Tomi Tomažič izbran zanajboljšega vratarja turnirja U10.

Tako smo se že v nočnih urah utrujeni, avendar zadovoljni, vračali proti domu; ustavilismo se še v Piceriji Lekežič v Benediktu in seokrepčali s slastnimi picami.

Lovro in Filip Repič

NOGOMET - mladi

Mladi taekwondoisti iz Slovenskihgoric na vrhu mednarodnega prven-stva na Nizozemskem

Med tekmovalci mednarodnega odprtegaprvenstva Nizozemske v taekwondoju po ver-ziji ITF se je med 548 tekmovalci predstavilotudi 22 tekmovalcev mariborskega taekwondo

kluba Kelter-Hwarang. Odlične rezultate sopoleg klubskih kolegov dosegli tudi mladitaekwondoisti iz Slovenskih goric. V kategorijidečki do 150 cm sta z vso konkurenco pometla

Janin Žnuderl iz Lenarta in Alen Preložnik izVoličine, ki sta v medsebojnem obračunuodločala o 1. in 2. mestu. Tokratna zmaga jepripadla Janinu Žnuderlu, ki je bil v finalnemdvoboju uspešnejši od klubskega kolega in pri-jatelja Alena Preložnika. Prvega mesta pa se jeveselil še en mladi Lenarčan – Sven Hojs, ki je

bil najboljši v kategoriji dečkov do 140cm. Z omenjenimi uspehi so tako mladitaekwondoisti iz Slovenskih goric potr-dili dobro formo z državnega prven-stva, ki se je odvijalo konec preteklegaleta v Celju. Na njem je namreč JaninŽnuderl osvojil dve prvi mesti in sicer vborbah do 30 kg in v formah črni pas I.dan. Alen Preložnik je bil najboljši vborbah do 35 kg ter 2. v formah rdečipas, Sven Hojs pa 2. v borbah do 35 kgin 1. v formah redeči pas.

Seveda je bil z uspehi svojih klubskihvarovancev zadovoljen tudi njihov tre-ner Jan Čreslovnik, ki ob tem poudarja,da so dobri rezultati plod trdega vsako-dnevnega treninga tako tekmovalcevkot trenerjev. Skupno je mariborskitaekwondo klub Kelter-Hwarang na

odprtem prvenstvu Nizozemske osvojil kar 6zlatih, 3 srebrne in 2 bronasti medalji.

D. K.

TAEKWONDO

JU-JITSU

Podelitev pokalov »BOWLINGLIGA« in začetek nove sezone 2012

Z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo po-kalov sezone 2011 se je začela nova sezonabowling lige, ki jo že tretje leto organiziraBowling center Lenart.

Med sedmimi sodelujočimi ekipami si jezmagovalni pokal prislužila ekipa Paf iz Le-narta, drugo mesto je pripadalo ekipi Vinskatrta, na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa In-štalacije Hauptman, ki je za las zgrešila drugomesto.

Za najboljšega igralca pretekle sezone je bilrazglašen Sebastijan Kotnik (Vinska trta), ki jenaziv iz prve sezone prevzel Gregorju Tušu.

»Pretekla sezona je bila v znamenju tekmo-valnosti in dobrih rezultatov,« je na podelitvipoudarila vodja marketinga, gostinstva, živil-skih prodajaln in spletne prodaje v KZ Lenart,Sonja Brandšteter, ki je vsem sodelujočim če-stitala za odlične rezultate.

V sezoni 2012 sodeluje 8 ekip, ki so se že po-merile v 1. krogu. V prvem dvoboju je ekipaInštalacije Hauptman s skupnim doseženimrezultatom 2646 točk premagala ekipo Vinskatrta, ki je dosegla 2498 točk. Drugi dvoboj jedobila ekipa PC Mobil z 2630 točkami, igralaje z ekipo Nona (2625 točk). Tretji dvoboj jepripadal ekipi Paf, ki je v 1. krogu dosegla tudinajveč (2910) točk, igrala je z ekipo Marmorgranit Črnčec (2448 točk). V četrtem dvobojusta se pomerili ekipa Beli labod, ki je edinaženska ekipa v tej ligi, in ekipa Montaža Rola.Vse čestitke ženski ekipi, ki je dokazala, da jeenakovreden nasprotnik in v 1. krogu s 2601

točko premagala ekipo Montaža Rola (1855točk), ki letos prvič sodeluje v bowling ligi.

Po 1. krogu je stanje naslednje; vodi Paf spovprečjem 181,88 točk/igralca, sledijo ekipaInštalacije Hauptman s povprečjem 165,38točk/igralca, PC Mobil s 164,38 točk/igralca inBeli labod s povprečjem 162,56 točk/igralko.

Najboljše povprečje posamezno so v 1.krogu dosegli; Grega Tuš (Paf) 186,25 točk,Igor Kmetič (PC Mobil) 186 točk in TanjaŠpenga (Beli labod) 184,5 točk. Najboljša igraz 219 točkami pa je uspela Jožetu Dukariču.

Glede na prve rezultate nas čaka še zanimivin pester boj med ekipami.

Sonja Brandšteter

Mariborski taekwondo klub Kelter Hwarang se je iz Nizo-zemske vrnil s kar 11 odličji

BOWLING

Zmagovalni pokal si je prislužila ekipa Paf iz Le-narta; foto: Bojan Gradišnik

U8

U10

Program SIP TV se v analognem sistemu KKS LENART nahaja na kanalu S 30 - frekvenca 375,25 Mhz, v programski shemi SIOL TV na kanalu 143, T2 TV na programu 24, AMIS TV naprogramu 94. Tudi teletekstne strani na SIP TV, od ponedeljka, 18. 4. 2011, tudi v digitalni programski shemi Telemach po vsej sloveniji.

Programski termini za občino Lenart:petek ob 10.00 in 18.00, sobota ob 10.00, nedelja ob 18.30

Informacije na spletni strani: www.siptv.si, kontakt: info@siptv.si

Turnir v pikadu

24. FEBRUAR 2012 | ŠT. 2 | 19

OVTARJEVE NOVICESPOROČILA ZA RAZVEDRILO

Mesečnik Ovtarjeve novice, časopis osrednjih Slovenskih goric, izdaja Razvojna agencija Slovenske gorice Direktorica: Tanja HrastnikNaslov uredništva: Ovtarjeve novice, Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart, ovtarjeve.novice@rasg.siOdgovorni urednik: Edvard Pukšič, ovtar.urednik@gmail.comTehnični urednik: Zmagoslav ŠalamunUredniški odbor: Edvard Pukšič, Zmagoslav Šalamun, Tomaž Kšela, Dejan Kramberger in Tanja Hrastnik Fotografije: Foto Tone, avtorji prispevkov ter nekateri zunanji sodelavci, arhiv občin in RASGNenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!Grafična priprava in tisk: Grafis, d.o.o., Požeg 4, 2327 Rače, 24. februar 2012Časopis je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1501Naklada: 6250 izvodovOvtarjeve novice lahko prelistate tudi na spletu: www.rasg.si

�������� ����

Podvigi»Ali vas kaj moti, da vam pripovedujem,

kako sem včasih osvajal ženske,« je starejšimožakar povprašal mlajšo sogovornico.

»Ne, saj vem, da invalidi najraje govorijo osvojih podvigih med vojno.«

Ločitev»Ločujem se.«»Zakaj?«»Žena že pol leta ni spregovorila z mano.«»Joj, potem pa dobro premisli. Tako dobre

zlepa ne boš več dobil.«

Zobozdravnik»Draga, niti sanja se ti ne, kako ranljivi smo

ljudje. Danes si, jutri pa te že ni več! Nekje semprebral, da na svetu vsako sekundo nekdoumre. Praktično to pomeni, da nekdo umrevedno, ko izdihnem!"

"Oh, dragi! Kolikokrat sem ti že rekla, damoraš k zobozdravniku.«

Uganka»Kaj imata skupnega megla in tista stvar, ki

jo ima vsak moški?«»Če se dvigneta, je lep dan.«

Kaktus»Draga, preden sem začel plesati s teboj,

sem živel kot v puščavi.«»Saj čutim!«»Kako?«»Držiš me, kot da bi bila kaktus!"

Karte»Ne sekiraj se, če si izgubil pri kartah. Kdor

nima sreče pri kartah, jo ima v ljubezni!«»Kaj pa govoriš? Saj sem star že 40 let, pa še

nisem poročen.«»No, vidiš, saj ti pravim, da imaš srečo!«

Dobrodošla pomoč»Poglejte tega pijančka, kako majavo hodi

po pločniku!«»Gospod, najlepša hvala za pomoč. Doslej

nisem vedel, da sem na pravem pločniku, sajvidim dva!«

Obletnica poroke»Dragi. Jutri imava obletnico poroke. Pred-

lagam, da zakoljeva največjega purana.«»Zakaj, saj on ni nič kriv.«

Smeh je pol zdravja Pripravlja T. K.

»Peter, na kaj misliš, da ti gre tako nasmeh,« je pri malici šivilja Marica povprašalarezkarja Petra.

»Spomnil sem se na zasedanje najpo-membnejših slovenskih menedžerjev, ki jebilo pred dnevi v Ljubljani,« je odvrnil Peter.

»Peter, tam pa niso povedali nič smešnega,temveč same žalostne stvari. Povedali so, daje večina podjetij, ki jih vodijo, na psu. Krizapa bo še hujša,« je dejala Marica.

»Ha, ha, ha. To pa je še bolj smešno,« se jezakrohotal Peter.

»Bolj primerno bi bilo, da bi se razjokal,«se je razburila Marica.

»Pusti Petra, naj pove, kaj se mu v tej žalo-stni zgodbi zdi tako smešno,« se je v pogovorvključil mizar Tone.

»Ali sta videla, kako so bili naši menedžerjioblečeni. Na sebi so imeli najdražje obleke,kar sem jih kdaj v življenju videl. Takšni sobili kot pavi. Menedžerke pa so spominjalena novoletne jelke, toliko zlata so imele obe-šenega na sebi. Tam ni bilo menedžerja alimenedžerke, ki za obleko in nakit ne bi daltoliko, kot sam zaslužim v treh letih. Ha, ha,ha,« je dejal Peter.

»Kaj pa je pri tem smešnega,« sta presene-čeno povprašala Marica in Tone.

»Ali ni smešno, da menedžerji, ki ustvar-jajo ogromne izgube in potapljalo svoja pod-jetja, na sebe dajejo tako draga oblačila ter se

vozijo v tako dragih avtomobilih, če pa vsivemo, da imajo vse to na puf, ki ga bomo od-plačevali vsi mi. Ha, ha, ha,« ni mogel zadr-žati smeha Peter.

»Peter, to je vendar žalostno, saj za njihočitno velja pregovor – zunaj huj, znotrajfuj,« je vzkliknila Marica.

»To je že res, vendar sem se spomnil na po-licijski red, ki ga je leta 1673 sprejel cesar

Avstro-Ogrske Leopold I., ki je veljal tudipri nas. Po tem policijskem redu so moralibiti vsi oblečeni svojemu stanu primerno.Kdor je imel veliko pod palcem, se je lahkooblačil v bolj draga oblačila kot tisti, ki soimeli malo ali nič ali pa so imeli vse na puf.Na ta način je cesar Leopold v tedanjih kriz-nih časih preprečil, da bi se ljudje šopirili inpo nepotrebnem tekmovali v zapravljanjudenarja za čim dražja oblačila. Kogar so žan-darji zalotili, da je oblečen v dražja oblačila,kot so bila zanj primerna, so prijeli in kazno-vali,« je pojasnil Peter. »Tako bi moralo bititudi pri nas. Čim večjo izgubo ima podjetje,tem slabše bi moral biti oblečen direktor indrugi vodilni. Ha, ha, ha!«

»To pa je zares smešno. Ha, ha, ha,« sta sezačela smejati tudi Marica in Tone. »Če bi prinas uvedli takšen red, bi večina naših direk-torjev in drugih menedžerjev hodila po svetunaga in bosa. Ha, ha, ha!«

HUMORESKA Piše: Tomaž Kšela

Nagi in bosi

OVTAR - varuh vinogradov,

varuh Slovenskih goricBeseda “ovtar” (tudi outar ali otar) v

vzhodnoslovenskih narečjih pomeni "čuvarvinogradov z zrelim grozdjem".

CENIK oglasnega prostora1/16 strani 40 x 124 mm 80,00 €1/8 strani 84 x 124 mm 100,00 €1/4 strani 124 x 173 mm 180,00 €1/2 strani 253 x 173 mm 280,00 €

Cela stran 253 x 350 mm 480,00 €K navedenim cenam se prišteva 20% DDV

ENSVET je organizirana mreža energetskih svetovalcev, ki brez-plačno, strokovno in nevtralno svetujejo občanom v smeri učinko-vite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE).

Energetski svetovalec bo od meseca marca dostopen tudi v Le-nartu in sicer vsak prvi in tretji torek od 16.00 ure dalje po pred-hodnem naročilu / rezervaciji termina.

Energetska pisarna bo na Trgu osvoboditve 6 v Lenartu (bivšapolicija), 2. nadstropje.

Obvezna je rezervacijatermina – prijave so zaže-lene predvsem po elektron-ski pošti na naslov:dominik.pongracic@gmail.com, lahko pa pokličetetudi na telefonsko številko02 729 13 10 (Občina Le-nart, ga. Marija Fras).

Hospic živi zaradi sodelovanja mnogih. Prostovoljci dajejo svojo človečnost, življenjsko iz-kušnjo, znanje, čas in sočutje za dobro bolnika in družine. Veselimo se vsakega, ki vstopa vskupnost hospica!

V torek, 6. 3. 2012, ob 17. uri bo na sedežu odbora v Mariboru, Partizanska c. 12/II, o pro-stovoljnem delu v hospicu govorila Majda Brumec. Sledil bo slovesni sprejem prostovoljcev, kiso letos zaključili uvodno usposabljanje.

V Lenartu ponovno energetska pisarna

Prostovoljec - srce hospica

Vabimo vas na predstavitevNOVOSTI

PRI SUBVENCIJAH V KMETIJSTVU V LETU

2012v četrtek, 1. 3. 2012, ob 10. uri

v Kulturno-turističnem centru pri Sv. Ani v Slovenskih goricah!

Kmetijska svetovalna služba Lenart

Tekmovanje ljudskih gledališč

Agatina nagrada za najboljšepredstave?

V zadnji številki Ovtarjevih novic sem z veseljem prebral vabilo k sodelovanju pri izvedbiljudske igre Črni križ pri Hrastovcu pod naslovom Agatine skrivnosti. Domnevam, da imata zahvalevredno zamisel največ zaslug podpisani Marija Šauperl in Tanja Hrastnik.

Zamišljeni kulturno-turistični projekt pomeni bistveni premik pri odpiranju Slovenskih goricv širši kulturni prostor, kar bi morali podpreti vsi, ki sta jim blizu kultura in turizem v širšemsmislu. Po drugi strani gre za zamisel, ki ima v Slovenskih goricah globoke korenine, saj imaljudsko gledališče na tem območju dolgoletno tradicijo, kar predvsem velja za Cerkvenjak, ven-dar so bili na predstavah ljudskih iger domala povsod, kjer so jih uprizarjali, gledalci predvsemiz krajevnega okolja, predstave pa večinoma po kvaliteti niso presegale povprečja. Domnevam,da bo Črni križ pri Hrastovcu letos poleti v posodobljeni obliki in z ustreznim režiserjem zva-bil na prizorišče tudi Mariborčane, ki bodo tako na kraju samem videli, kako se tudi Slovenskegorice lahko uspešno na izviren način vključujejo v slovensko evropsko leto kulture.

Dobro bi bilo, da bi Slovenske gorice že prihodnje leto postale središče slovenskih predstavljudskih gledališč iz Slovenije in zamejstva (Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška). To pomeni,da naj bi vsako leto na letnem odru v Hrastovcu nastopale različne skupine z različnimi izbra-nimi predstavami. Tako srečevanje bi bilo edinstveno na Slovenskem. Morebiti bi lahko občinaLenart najboljši prestavi vsako leto podelila nagrado, ki bi se lahko imenovala po junakinji izČrnega Križa Agati.

Tone Štefanec

OVTARJEVE NOVICE TEMA

20 | ŠT. 2 | 24. FEBRUAR 2012

Učeče se kmetije 2011 je projekt prenosatradicionalnih znanj domače obrti,obrtniških/kmečkih del z vzpostavit-

vijo mreže »Učečih se kmetij« na mlajše gene-racije in vse posameznike.

Kmetije in posamezniki?

Se z domačo tradicionalno obrtjo še ukvar-jate, imate posebna znanja življenja na pode-želju (kulinarika, čebelarjenje, jahanje, delo zživalmi …)? 4 Prenesite znanje na druge, predvsem na

mlajše generacije. Postanite mentor aliučitelj!

V »LAS Ovtar Slovenskih goric« bi v okviruvzpostavitve mreže »učečih se kmetij«:- vas vključili v pakete enodnevnih izletov kot

del turistične ponudbe območja;- avdio-video posneli vaše delo oz. postopek

uporabe znanja;- na spletni strani LAS objavili vaše delo in

kontakt;

- pomagali pri promociji in oblikovanju pro-mocijskega gradiva;

- omogočili brezplačno sodelovanje na sejmih(Turizem in prosti čas, AGRA, KOS Lenartidr.);

- svetovali in pomagali pri morebitni prijaviza črpanje sredstev iz ukrepa LEADER(poziv bo poleti 2012) ali iz Programa raz-voja podeželja 2007–2013.

V kolikor želite znanje prenesti naprej, vasnaprošamo, da se oglasite (se ali koga) prija-vite za mentorja, učitelja domačih znanj, nanaslovu: LAS Ovtar Slovenskih goric. Za po-drobnejše informacije pokličete na tel: 059 128773 ali GSM: 051 660 865.

Pridobimo že skoraj pozabljeno znanje našihprednikov in ga investirajmo v prihodnost tako,da bo uporabno v vsakdanjiku, v pomoč terponos okolju. Škoda, da toliko lepega, prist-nega in brezčasnega … odide v spomin in pozabo!

OVTARJEVE NOVICE NE NAZADNJE

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Vokviru aktivnosti za razvoj skupne re-gionalne turistične destinacije je Raz-vojna agencija Slovenske gorice skupaj

z ZRS Bistra Ptuj organizirala brezplačno de-lavnico za potencialne turistične ponudnikena območju Slovenskih goric.

Delavnica je potekala 9. februarja 2012 v Le-nartu in je bila namenjena predstavitvi pro-jekta Podravska – Ptujsko – Ormoškaregionalna destinacijska organizacija(RDO). Beseda je tekla o ciljih in strategiji or-ganizacije, ki bo skrbela za celoviti in trajno-stni razvoj turizma v regiji ter o vlogi inpriložnostih ponudnikov na območju Sloven-skih goric znotraj tega projekta.

Dogodka so se udeležili zainteresirani pred-stavniki gospodarstva, zavodov, društev indrugih javnosti na območju občin Destrnik,

Juršinci, Trnovska vas, Sveti Andraž v Sloven-skih goricah, Sveti Tomaž, Benedikt, Cerkve-njak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica vSlovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskihgoricah.

Uvodoma je prisotne pozdravila direktoricaZRS Bistra Ptuj dr. Aleksandra Pivec, ki je po-udarila pomen sodelovanja s ponudniki turi-stičnih storitev ter neživilskih in živilskihizdelkov.

Matija Brodnjak, ki opravlja funkcijo de-stinacijskega managerja, je največji poudareknamenil trženju štirih geografskih tržnihznamk: Slovenske gorice, Ptuj, Haloze in Jeru-zalem – Ormož. Trend v turizmu so indivi-dualni gosti, ki iščejo zgodbe in doživetja.Pomembno vprašanje je, kako privabiti turi-sta, kaj mu ponuditi, da bo zadovoljen in se bovračal. To je mogoče doseči preko skupneganastopa na trgu, v okviru geografske tržneznamke »Slovenske gorice – preprosto ču-dovite« in tako znižati stroške za marketing inpromocijo.

Za dvig prepoznavnosti blagovne znamkeregije je oblikovana enotna celostna grafičnapodoba, ki povezuje tržne geografske znamke.Uporabnikom bo kmalu na voljo spletna stranwww.visitslovenskegorice.eu, kjer bo na voljo

čim več informacij za goste, sli-kovni material, video vsebine inše marsikaj. Pomembna je tudistalna prisotnost na socialnihomrežjih, kot sta Facebook inTwitter, in v različnih tiskanihmedijih, na jumbo plakatih …V sklepni fazi priprave na tiskje destinacijski katalog turisti-čnih ponudnikov ter katalog ži-vilskih in neživilskih izdelkov,ki bo na voljo v nakladi 60.000izvodov in v šestih tujih jezikih.Tudi različna društva so va-bljena k sodelovanju, saj so s svojo energijo in voljo dušaregije.

Dejan Podgoršek, idejnivodja projekta, je prav tako iz-postavil povezovanje na regio-nalni ravni. V sklopu projekta

je bilo odprto prodajno mesto v ljubljanskemCity parku, kjer so na voljo konkretni paketiza različne profile gostov. Prisotne ponudnikeje izzval z vprašanjem, zakaj ne želijo pristo-piti k projektu oz. ali se ne želijo povezovati v

okviru regije? Na voljo je široknabor tržno-komunikacijskihorodij in prav tako možnostpromocije ponudnikov na stal-nem prodajnem mestu v Lju-bljani. Znotraj geografskeznamke se bodo razvijale posa-mezne blagovne znamke, tudiOvtar – Slovenske gorice. Vnjej bodo zajeti živilski in neži-vilski izdelki, pa tudi izdelkidomače obrti in spominki.

Prisotni ponudniki so po-hvalili sam projekt in dosedanjedosežke, skrbi pa jih predvsemtrajnost projekta. Pa tudi samznesek participacije za sodelo-vanje v projektu malemu po-nudniku predstavlja prevelikvložek. Je pa res, da je regijabrez malih ponudnikov, ki s

svojo butičnostjo bogatijo ponudbo, za večinoljudi nezanimiva. Sklenjen je bil dogovor, dase zainteresirane ponudnike ponovno obiščena terenu in jih animira za sodelovanje v projektu.

Priložnost za turistične ponudnikena območju Slovenskih goric

Učeče se kmetije 2011

Matija Brodnjak

JAVNI POZIV PONUDNIKOMZadnji rok za pristop ponudnikov k sodelovanju v projektu je 15. marec 2012!

Za več informacij smo vam na voljo: Matija Brodnjak, destinacijski manager, matija.brodnjak@bistra.si, 02/748 02 50

Milena Grabušnik, RASG, rasg.si@gmail.com, 059/ 128 773

Še o Agatinih skrivnostihKer smo v prejšnji številki Ovtarjevih novic nagovarjali potencialne kandidatke in kandidate

(Agate, grofice in grofe Friderike) za igralce v gledališkem projektu ČRNI KRIŽ PRI HRA-STOVCU, sporočamo zainteresiranim, da je prijava še vedno aktualna. Zaradi večjega številapotrebnih igralcev se lahko še prijavite na naslov LAS OVTAR Slovenskih goric, Trg osvo-boditve 9, 2230 Lenart ali na elektronski naslov: rasg.si@gmail.com. Prijavnico za sodelo-vanje najdete na spletni strani www.rasg.si. Za dodatne informacije lahko tudi pokličete na041 817 198 ali 041 311 532.

Marija Šauperl in Tanja Hrastnik

Stojim pri oknu in opazujem ples snežinkter ptice v krmilnici na domači lipi. Vse jebelo; tako lepa, čista belina, mir, ena sama ti-šina, ki pa jo je zmotila sinička s svojim pet-jem:

O, kaj že poješ, ptička moja, pesem to lepo, ko nam še zunaj zima kima: cicicicicido?

Pa spoznajmo danes še eno zimzelenodrevo.

Tisa je bila včasih razširjena drevesna vrstapo vsej Evropi. Pri nas je danes samoniklazelo redka, zato je z zakonom zaščitena. Rastepočasi, je pa dolgoživa, sajdočaka tudi 1.500 let. V vi-šino zraste od enega do 20 alicelo 40 metrov. Premer deblaje lahko do 4 metre in čez. Jevedno zelena in prezimnotrdna rastlina. Lubje je rde-čkasto, igličasti lističi sotemno zelene barve. Plodove(storžke) ima ženska rast-lina. So rdeči z mehkim mes-natim ovojem, v katerem jeseme. Plodove pozobajoptice in z iztrebki raztresejo seme, iz kateregazrastejo nove rastlinice. Slovi po odpornostina onesnažen zrak, insekte in druge nadloge.Ne mara soli. Raste na soncu, v polsenci insenci. Ustreza ji propustna, rodovitna, sred-nje kisla prst. Je zelo strupena za človeka,konje, govedi, ovce …., le ptice, jelenjad insrnjad jo lahko uživajo brez posledic. Stru-pena je cela rastlina, le rdeča mesnata se-menska ovojnica je nestrupena. Les je trd,kompakten in prožen. Uporabljali so ga za iz-delavo lokov in orodja. Pri posameznih kul-turah je veljala za: sveto drevo, drevo smrti,drevo čarovnic, hkrati tudi zaščito pred ča-rovnicami (sadili so jo okrog doma in nosilitalismane iz tisovine). V ljudskem zdravilstvuso jo uporabljali za zdravljenje srčnih obolenj,ki pa se je večkrat slabo končalo. Danes se vdomačem zdravilstvu ne uporablja. Iz lubjapacifiške in tudi navadne tise, ki ima lastnost,da preprečuje delitev celic, v farmaciji izde-lujejo citostatike proti rakastim obolenjem.

Uporabna je kot okrasna rastlina. Pogoste

so žive meje, ki jih obrezujemo enkrat letnokonec junija. Lepa je kot parkovno drevo,okrasni grm ali oblikovana v razne geome-trijske like. V bližini vrtcev in prostorov, kjerse zadržujejo majhni otroci, jo je prepove-dano saditi.

Če ste opazili, sem vam do sedaj predsta-vila samo strupene rastline, to pa z name-nom, da jih spoznamo in znanje prenesemotudi na otroke, da jih ti ne bi uživali, z rastli-nami pa bi še naprej zagotavljali pestrost vnašem okolju. Ker v naši okolici ni velikih ti-sinih dreves, vam predlagam ogled kakšnega

parka ali bota-ničnega vrta.Če vas bo potzanesla naSolčavsko, sele ustavite pri700 let staritisi. V Stranahpod Nanosomse pri cerkvisv. Križa bo-hotita tisovec,

ki mu pripisujejo 500 let, in nekaj mlajša tisa.Pod njima je izvir vode; takšni kraji so od ne-kdaj veljali za svete. Tudi na Ptujski gori jevečja starejša lepotica. Ko pa se boste podalina Hum (v Zg. Voličini), se ustavite priStrgarjevih, kjer tik ob hlevu raste tisa.

Marija Čuček

Navadna tisa (taxus baccata)

Tisi izpod Nanosa

Udeleženci delavnice