25^ETRTEK, 23. DECEMBER 2004 oglasna priloga Finance

Novim do ìvetjem naprotiLjudje imamo zelo razli~ne potovalne navade. Nekateri ljubijo

mirne, neobljudene pla`e, drugim so ljub{a hrupna turisti~na mrav-lji{~a, tretji so za vro~e kraje ob morju, ~etrtim so v{e~ gore, obsta-jajo pa tudi taki, ki se preprosto odpravijo v neznano. No, kljubvsej raznolikosti pa vse popotnike, dopustnike in izletnike tudinekaj povezuje - nova do`ivetja in spomini jih notranje obogatijo.

Za razli~ne okuse vam v zadnji leto{nji prilogi ponujamo raz-noliko vsebino. Predstavljamo plezanje po zaledenelih slapovih,

LIDIJA VINKOVI^,urednica prilog

lidija.vinkovic�finance-on.netFot

o: B

arba

ra V

rezo

vnik

katerih kristalno vodo ob~udujemo v poletnem ~asu, pozimi pase (vsaj nekateri) spremenijo v mogo~ne ledene umetnine, ki jihradi obi{~ejo pogumni plezalci. Za tiste, ki so bolj naklonjeni toplej-{im krajem, bo kot nala{~ kraj{a reporta`a s potovanja po Egiptu,kjer vas bodo prijazni doma~ini morda nau~ili, da ~as v na{em`ivljenju sploh ni tako pomemben, kot smo prepri~ani zahodnjaki.Ker pa smo `e po{teno zakorakali v smu~arsko sezono - ~epravpo sne`nih (ne)padavinah tega ni opaziti, je skrajni ~as, da se v

fitnes centru pripravimo na vijuganje po sne`nih strminah. Raz-vajanja telesa in duha ̀ eljni se bodo razveselili nove pridobitve napodro~ju wellnessa - De`ele savn, na poslovno javnost pa se vsebolj usmerja tudi zasebni hotel v Zre~ah, v katerem med drugimponujajo pravo kulinari~no zakladnico zanimivih okusov.

In ker si ob koncu leta ponavadi zastavimo cilje, ki jih `eli-mo dose~i v novem letu, naj bo eden izmed njih tudi ~im ve~prostega ~asa, novih do`ivetij in zanimivih dogodiv{~in. Sre~no!

Foto

: arh

iv A

lja‘a

And

erle

ta

Finance oglasna priloga ^ETRTEK, 23. DECEMBER 200426

Plezanje po zaledenelih slapo-vih zahteva kar nekaj fizi~ne in tudipsihi~ne pripravljenosti. Da lahkovihtimo cepin in stopamo po koni-cah derez, {e zlasti pa plezamo postrmi ledeni povr{ini, potrebujemotudi nekaj treninga. Utrditi si je trebame~a, na rokah pa trpijo skoraj vsemi{ice, od zapestij do ramen. Nad-vse pomembna je tudi oprema, kijo je treba znati pravilno uporabljati- cepini, dereze, plezalni pas, vpon-ke, vrv, ~evlji, nepremo~ljiva oble-ka, rokavice, ledni vijaki, za{~itnao~ala in ~elada. Kot je zatrdil Alja‘Anderle, pa je najve~jega pomenapsihi~na pripravljenost, saj ta plezal-cu da potrebni zagon in prepri~a-nje, da je slap sposoben preplezati.

Najti pravi ~as in pravi slapPravi trenutek za ledno plezanje

je odvisen predvsem od vremenskihrazmer. Pri nas je sezona na~elomav zimskih mesecih, predvsem janu-arja in februarja. Led ni vselej pravi,

saj mora biti kompakten in nepretrd, a spet ne prekrhek,predvsem pa ga mora bitidovolj. Zaledeneli slap moranastajati ob primernih razme-rah, tla se morajo pred prvim sne-‘enjem ohladiti in zamrzniti. Zavzpon so najprimernej{i toplej{i dnevi, ko so temperature okolini~le ali kak{no stopinjo pod njo. Nekateri najlep{i slapovi, ki jihob~udujemo poleti, pa zaradi obilja vode sploh ne zamrznejo. Inkako ugotoviti, kdaj je slap »goden«? »Spremljati je treba vremenskerazmere in nastajanje ledu, slap oceniti na pogled in se medplezanjem sproti prilagajati okoli{~inam, za vse to pa so potrebnepredvsem izku{nje,« je na{tel sogovornik.

Ko je led tvoj gospodar …Pri takem plezanju se moramo zliti z naravo. ^e se plezalec

proti njej bojuje, nima mo‘nosti za uspeh. Moramo se torej truditi,da bi jo ~im bolje spoznali, dihaliz njo in odkrivali njene skriv-nosti. Led je gospodar, ki se mumora plezalec podrediti ne gle-de na to, koliko izku{enj ‘e ima.^e se plezalec ne zaveda te-meljnih postavk tega razmerjaoziroma svoje podrejene innenehno u~e~e se vloge, lahkoplezanje postane nevarno, jeposvaril Anderle. ^lovek sebojuje samo s svojimi strahovi,

Z derezami pozaledenelih slapovih

V zadnjem ~asu je vse bolj priljubljeno tudikombinirano plezanje, ki vklju~uje led in skalo

Pozimi se ve~ji in manj{i slapovi v alpskih dolinah spremenijo v pravcate ledene sve~e,gobe in zavese. Te zaledenele slapove radi obi{~ejo alpinisti, saj je plezanje po njih enanajbolj priljubljenih oblik zimskega gorni{tva v zadnjih letih. »Ledno plezanje je oblikaplezanja, kjer plezalec kot medij namesto skale uporablja led. Med pojavne oblike lednegaplezanja poleg plezanja po zaledenelih slapovih sodijo {e plezanje po grapah, ledenikih inledeni{kih odlomih ter v zadnjem ~asu me{ano, po ledu in skalah,« je pojasnil Alja‘Anderle, navdu{en ledni plezalec in na~elnik alpinisti~nega odseka PD Tr‘i~.

Ledno plezanje nitipi~no adrenalinski{port, kot si mnogipredstavljajo. Koza~ne pri takem{portu brizgatiadrenalin, je ponavadi‘e nekaj narobe, praviAlja‘ Anderle, ki se splezanjem ukvarja ‘e18 let, z lednim paosem. Na sezonopovpre~no preplezamed 10 in 20 slapov,v~asih tudi ve~,odvisno od vremena.

Nastali so ‘e tudipravcati ledni poligoni,

kjer pripravljajotreninge in tudi

tekmovanja. Eden je vSol~avi v Zgornji

Savinjski dolini, zelopriljubljen pa je tudi

poligon v soteskiMla~ca pri Mojstrani.Tam si pod vodstvom

izku{enihin{truktorjev varno

plezanje lahkoprivo{~i tudi popoln

za~etnik.

Slapovi pri nas nisoposebno visoki inledu je pozimive~inoma za dobrih100 metrov, vseenopa je tudi nekajprecej dalj{ih lednihsmeri, ki so speljanepo ozkih ‘lebovih aligrapah ~ez stenegorskih vrhov.

Foto

: arh

iv A

lja‘a

And

erle

ta

Foto

: arh

iv A

lja‘a

And

erle

ta

Ledno plezanje je v primerjavi s skalnim bolj posredno, saj je plezalec s podlago vstiku le prek cepina in derez. Za napredovanje v tej spretnosti je potrebnega ve~~asa kot pri skalnem plezanju, tudi zaradi kraj{ih plezalnih sezon in ve~je psihi~nezahtevnosti. V zadnjem ~asu postaja vse bolj priljubljeno kombinirano plezanje, kivklju~uje plezanje po ledu in skali ter je fizi~no precej napornej{e.

kompleksi in slabostmi, tak{na do‘ivetja pa v~asih pripomorejo,da jih premaga.

.

LIDIJA VINKOVI^

lidija.vinkovic�finance-on.net

Zaledeneli slapovi seocenjujejo po prirejenikanadski lestvici.Ocena je sestavljena izoznake WI (water ice)in {tevilke od ena dosedem, kjer enapomeni enostaven,sedem pa skrajnozahteven slap. Odsedme stopnje naprejso uvedli {e me{aneocene z oznako M(mixed), najvi{japreplezana stopnja dozdaj pa je M13.

Lucifer med najbolj priljubljenimiKonec 70. let je bil pri nas preplezan prvi zaledeneli slap, in

sicer Mokre pe~i pri Martuljku, ki so ga plezalci poimenovali Luci-fer. Med najbolj obiskanimi obmo~ji pa so Logarska dolina, Tamar,Koritnica, pore~je Kokre, nekaj ledenih slapov je pod Prisojnikom,v Trenti, pod Krnom, v Ba{ki grapi in {e kje. Vseh skupaj naj bi bilove~ kot 200. Med najbolj zahtevne sodijo slap ^edca na Jezer-skem, ki le redko zamrzne, in Membrana, Kosobrin, Ribomanija,ki so jih preplezali le redki. Od kombiniranih smeri je pri nastrenutno najte‘ja Podstreha nad Planico.

27^ETRTEK, 23. DECEMBER 2004 oglasna priloga Finance

Hotel Smogavc, d. o. o.Slom{kova 4, Zre~eTel.: 03 757 66 00, faks.: 03 757 66 10E-po{ta: hotel�smogavc.comSpletna stran: http://www.smogavc.comBrezpla~na {tevilka: 080 17 16

BARBARA VREZOVNIK

turizem�finance-on.net

BARBARA VREZOVNIK

turizem�finance-on.net

V celoti klimatiziran hotel so odprli `e leta 2000, v njem jeskupaj 93 le`i{~, in sicer tri enoposteljne sobe, 22 dvoposteljnih zdodatnim le`i{~em (vklju~no s sobo, prirejeno za invalidne ose-be) in pet suit. Sobe so opremljene s kopalnico s prho ali kopalnokadjo, TV in radijskim sprejemnikom, direktnim telefonom, se-fom, mini barom ter balkonom z razgledom na obronke Pohorja.Poskrbljeno je tudi za vse goste, ki morajo ostati »online«, saj je vvseh namestitvah mo`nost brezpla~ne uporabe interneta (tudi»hot-spot«).

Idealno mesto za poslovna sre~anja in seminarjeV hotelu dajejo najve~ji poudarek poslovno seminarskemu in

dru`inskemu turizmu. Seminarska specializacija je primarnaposlovna usmeritev hotela, zato je idealna izbira za vse, ki pri-~akujejo tako profesionalno seminarsko ponudbo kot umik v na-ravno okolje. V pred kratkim odprtem prizidku hotela je novakonferen~na dvorana z 90 sede`i, ki jo je mogo~e pregraditi v trimanj{e zvo~no izolirane seminarske sobe. Vsi prostori so oprem-

Profesionalna seminarska ponudba v osr~juZre~ Hotel Smogavc vstopa v novo leto z raz{irjeno ponudbo in

novimi seminarskimi zmogljivostmiNa ju`ni strani Pohorja pod znanim smu~arskim sredi{~em Rogla in v neposrednibli`ini zdravili{kega kompleksa Term Zre~e stoji hotel Smogavc. V pristnempohorskem slogu opremljen hotel ponuja prijetno doma~e vzdu{je s pridihom lokalnihzna~ilnosti. Pred kratkim so zgradbo pove~ali in raz{irili s seminarskimi prostori, vbli`nji prihodnosti pa bo njihovo ponudbo celostno zaokro`il {e manj{i centerdobrega po~utja.

ljeni s sodobno avdio-vizualnoopremo in brezpla~nim dos-topom na internet ter lo~enimkabinetom za predavatelja alisimultanega prevajalca. Podogovoru lahko ponudijo tudivideokonferen~no zvezo. Polegtega za seminarske goste razvi-jajo tudi spremljevalno ponud-bo, usmerjeno v zdru`evanjeseminarskih aktivnosti znotraj innau~enega v naravnem okolju.

Izjemni kulinari~ni u`itkiob vinski kapljiciGostom so v penzionski in a la carte

restavraciji ter zimskem in sladkem vrtuna voljo {tevilne specialitete tega kulina-ri~nega imperija, kot so ga poimenovali poznavalci zaradi tradici-je njihovega gosti{~a iz Gorenja pri Zre~ah. Ob doma~ih dobrotahiz testenin na tiso~ in en na~in, zrezkih, divja~inski in morski hrani,ponudbi gobovih jedi ter solatah in doma~ih sladicah prijazni go-stitelji svetujejo tudi pri izbiri vrhunskih butelj~nih vin slovenskihin tujih vinarjev. Naenkrat lahko v njihovih kulinari~nih specialite-tah u`iva 160 ljudi.

Obilo mo`nosti za aktivno pre`ivljanjeprostega ~asaVodilo njihovega nenehnega razvoja je, da se gosti pri njih

po~utijo kot doma. Zato razvijajo tudi programe aktivnosti za dru`i-

ne, v prihodnje pa imajo namen dograditimanj{i center dobrega po~utja, ki bo, kotnapovedujejo, odprt tudi pozno v no~, zazunanje goste zaprt ter zanimiv predvsemseminarskim gostom. Gostji lahko ~as prinjih izkoristijo z raziskovanjem lokalnih kul-turnozgodovinskih znamenitosti, kolesar-jenjem, pohodni{tvom ali igranjem golfa

na bli`njem igri{~u v [kalcah. Vabi tudi dobrih deset kilometrovoddaljen klimatsko smu~arski center Rogla, od koder je kar nekajmo`nosti za dalj{e izlete po Pohorskem hribovju. V neposrednibli`ini pa so tudi Terme Zre~e s svojimi termalnimi vrelci, kamorimajo Smogav~evi gosti vstop po ugodnej{i ceni.

Pri Smogav~evih v Zre~ah vam prav gotovo ne bo nikolidolg~as!

Foto

: arh

iv h

otel

a S

mog

avc

Egip~ani tako Kairo kot Egipt imenujejo Masr. Ko govorijo oenem, mislijo na drugega in obratno. Od 76 milijonov ljudi jih vprestolnici ‘ivi okoli 18, zato so gne~a na ulicah in vsakodnevnive~urni prometni zastoji nekaj vsakdanjega. To~nost, pri naszelo cenjena vrlina, je pri njih nepomembna. Ko sem sre~alaAhmada, ki je zaposlen v predstavni{tvu neke evropske poto-valne agencije, je bil ravno dogovorjen za sestanek s poslovni-mi partnerji. Rekel mi je, da upa, da sestanka ne bodo za ve~ urpremaknili ali celo odpovedali, kar se v poslovnem svetu po-gosto dogaja. In ko se sre~anje vendarle zgodi, sogovornikunikoli ne smete pokazati, da se vam mudi ali da vas njegovopripovedovanje o zasebnem ‘ivljenju ne zanima.

Veli~ino, pravzaprav kar neskon~nost prestolnice si je naj-bolje ogledati s kairskega stolpa ali terase pred mo{ejo Mo-hameda Alije v Citadeli. Mesto, ki je raslo tiso~letja, je mozaikrazli~nih zgodovinskih obdobij in arhitekturnih slogov.

Nekateri menijo, da se v Egipt ne spla~a potovati, saj sotako ali tako vse znamenitosti videli ‘e po televiziji in vknjigah. Vendar je Egipt veliko ve~ kot le piramide, templji inspomeniki iz ~asa faraonov, pravi Egipt spozna{ skozi ljudi,njihove zgodbe, obi~aje in kulturo, ki je neverjetno bogata ...kot dober roman.

Topli kraji vabijo

Egipt - turisti~na meka z lastno du{o

Najsodobnej{e zgradbe z vr-hunsko IT-tehnologijo stojijozraven ope~natih hi{, okrogkaterih se sprehajajo koze, ka-mele in druge doma~e ‘ivali.Poleg vseh zgodovinskih zna-menitosti je nujno obiskati ka-varno, kjer ob posedanju z do-ma~ini in kajenjem {i{e - vod-ne pipe do‘ivite utrip ‘ivljen-je doma~inov. Egip~ani radiklepetajo s turisti, saj se s tuji-mi jeziki kar znajdejo. ^e jesogovornica ‘enska, so polnizapeljivih besed o njeni lepo-ti, o~eh, pogledih ...

Dru‘ine se zve~er zberejo ob televiziji, ki je spremenilanjihovo tradicionalno ‘ivljenje. Satelitski kro‘nik je statusni sim-bol in celo najrevnej{e dru‘ine si ga namestijo na svojenedokon~ane zgradbe. Po 11. uri zve~er v barih nastopajotrebu{ne plesalke, med katerimi je vse ve~ Rusinj. Prisluhnilasem razpravi mo{kih, ki so ugotavljali, katere bolje ple{ejo,doma~inke ali tuje umetnice. Strinjali so se, da so pod primernoravnjo vse tiste, ki izvajajo nastope za turiste.

Prihodnost Egipta ob Rde~em morjuHurgada in [arm el [ejk sta verjetno najbolj znani in obiska-

ni destinaciji v de‘eli faraonov. Koralni grebeni z bogatim pod-vodnim ‘ivalskim svetom, toplo morje in prijetna klima skozivse leto privabljajo {tevilne goste.

Hurgada je bila neko~ majhna ribi{ka vas in je verjetno pre-kosila vsa pri~akovanja doma~inov, saj je pojav turizma mno-gim povsem spremenil ‘ivljenje. Odprla so se delovna mesta,mnogi imajo svoje trgovinice s spominki ali organizirajo enod-

nevne izlete v Luksor in Asuan, safari in sre~anje z beduini,snorkljanje, potapljanje in ogled podvodnega sveta z ladjo ssteklenim dnom ... Gradbena podjetja vzdol‘ obale mno‘i~nogradijo hotelska naselja in cestne povezave ter napovedujejo{e ve~ji razmah turizma.

Dobrih 20 kilometrov od Hurgade so pred desetletjem sre-di pu{~ave za~eli graditi umetno mesto El Gouna, ki ima svojeletali{~e in marino. ^udovita arhitektura prvovrstnih hotelov,vil (lastniki nekaterih so najpremo‘nej{i Egip~ani) in naselij, kiso postavljeni na obali {tevilnih zalivov, vas ne bo pustila hlad-nih. Mesto ima vse, kar lahko ~lovek od njega pri~akuje, predv-sem pa je to kraj za sprostitev in u‘ivanje v popolnosti. El Gou-na je kraj, ki je »in« in ga je vredno obiskati.

[arm el [ejk se je kot turisti~na destinacija razvil pod Izrael-ci, v 80. letih pa so ga vrnili Egip~anom, ki so tam postavilipotaplja{ke centre in kampe. Prelomnica v razvoju turizma seje zgodila ob odprtju prvega hotela s petimi zvezdicami - Fay-rouz Hilton. Od takrat tam gradijo {tevilne hotele za zahtevnej{etuje goste in premo‘ne Kair~ane.

Foto

: Bar

bara

Vre

zovn

ik

Foto

: Bar

bara

Vre

zovn

ik

Egip~ani so vedno nasmejani in pripravljeni na klepet s turisti, saj so pravi strokovnjakiza tuje jezike.

Kairske tr`nice so polne barvitega sadja.

Finance oglasna priloga ^ETRTEK, 23. DECEMBER 200428

Bazeni so lahko tudi nevarni

Foto

: arh

iv J

. Mar

ki~a

Turistov pravnik

Vendar pa bazenski kompleksi lahko skrivajo tudi pasti, ki gostaspravijo v slabo voljo in v~asih celo v bolni{nico. Bazeni in razna igralav in ob njih so praviloma narejeni iz za to ustreznih materialov, izdelo-valci namre~ posku{ajo predvideti vse mo‘ne zaplete in tako naredi-ti naprave ~im bolj varne. V~asih pa slabo vzdr‘evanje ali slab nadzornad kopalci lahko povzro~ita nevarnost ali celo nesre~o.

Igrala nevarna za otrokeNaj navedemo nekaj primerov iz Slovenije. V nekem bazenskem

kompleksu je gost opazil, da so plo{~ice na mestu, kjer se voda ~ezkamenje pretaka v bazen, tako okru{ene, da je bil zgornji rob oster kotno‘. ̂ e bi se ga kopalec oprijel, bi se lahko porezal, ~e pa bi nanj sko~ilali po njem udaril, bi bile po{kodbe lahko {e huj{e. Veliko nepravilnostije v otro{kih bazenih. V zunanjih bazenih nekega zdravili{~a so bila predleti postavljena igrala, na katerih naj bi otrok s poganjanjem pedalovpovzro~il brizganje vode. Pogosta, morebiti tudi nepravilna uporabaigrala je povzro~ila, da so pedala odpadla, vklju~no s pokrivno plo{~omehanizma. Tako je iz igrala {trlel oster kovinski del, na katerem je bilov~asih name{~eno padalo, mehanizem pa je bil prosto dosegljiv. Lemalo naprej je bil v istem bazenskem kompleksu postavljen plasti~nigrad. Na mestu, kjer je bil neko~ tobogan, je zevala praznina in otrok biskozi odprtino lahko padel pribli‘no meter globoko v bazen, kjer lepribli‘no 10 centimetrov globoka voda udarca ne bi ubla‘ila. Nevarna jebila tudi plasti~na cev, ki je povezovala dva dela gradu, saj je plastikazaradi skakanja otrok razpokala, in ~e bi otroci {e skakali po njej, bi sezlahka porezali.

Spust po toboganu ni tako nedol‘enPosebno pozornost bi morali upravljavci nameniti toboganom in

Mag. JURE MARKI^

turizem�finance-on.net

Hotelirji so v zadnjih letih spoznali, da samo soba in hrana gostom nista zadosti, saj si ti‘elijo ve~. Vedno bolj so priljubljene aktivne po~itnice, tudi zdravili{~a si posku{ajo izbrisatinegativni predznak okrevali{~. Ponujajo programe za sprostitev, oddih in celo posebneprograme za mened‘erje. Ob tem rastejo novi bazeni, vedno vi{ji, dalj{i in bolj divjitobogani. Odpirajo se savne in centri dobrega po~utja. Sestava gostov v zdravili{~ih sespreminja, v njih je vedno ve~ tudi mladih dru‘in, ki i{~ejo sprostitev v mirni reki ali raznihbrbotajo~ih bazenih.

Upravljavci bazenskih kompleksovmorajo skrbeti za vzdr‘evanjenaprav in nadzorovati kopalce

poskrbeti za nadzor nad kopalci, ki se spu{~ajo po njih.Zavedati se je namre~ treba, da kopalci le redko prebere-jo navodila za varno uporabo, »pogumna« mladina pav~asih namerno uporablja tobogan na na~in, ki ni dovol-jen. Zaradi tega se je zgodilo ‘e ve~ po{kodb. Ker sotobogani vedno vi{ji in hitrej{i, so po{kodbe lahko {ehuj{e. Tole je do‘ivel kopalec, ki se je v nekem bazens-kem kompleksu spustil po zaprtem zavitem toboganu.Na mestu vstopa redarja ni bilo, bila pa je nadzorna kame-ra. Po toboganu naj bi se kopalec spustil ob zeleni lu~i.Pred njim so se spu{~ale tri deklice. Bile so premlade zauporabo takega tobogana, spustile so se nepravilno, insicer tako, da so naredile vlakec - dr‘ale so se druga dru-ge. Kopalec, ki je bil na vrsti za njimi, je po~akal na zelenolu~ in {e nekaj trenutkov. Kljub temu je ob izteku toboga-na zadel zadnjo izmed deklic. Na sre~o brez posledic,zelo pa je bil jezen o~e deklice, ki mu je o~ital, da ne znauporabljati tobogana in da se je spustil pri rde~i lu~i. O~eob tem seveda ni hotel ni~ sli{ati o tem, da so tobogannepravilno uporabile deklice. Morebiti bi bilo varneje tudi,~e bi se o~e po njem spustil za deklicami in ne pred njimi.Na vse to pa bi moral uporabnike opozoriti ustrezno us-posobljen redar kopali{~a.

Upravljavci bazenskih kompleksov bi se morali zave-dati, da s slabim vzdr‘evanjem naprav in pomanjkljivimnadzorom nad kopalci ne tvegajo le od{kodninskih zah-tevkov ob morebitni po{kodbi, temve~ povzro~ajo tudislabo voljo in razo~aranje gostov.

Postojnska jama, do 1. januarjaBo‘i~ne jaslice

Ljubljana, do 8. januarjaPrazni~ni sejem

Ptuj, do 31. decembraBo‘i~no-novoletni sejem

Dolenjske Toplice, 24. decembraTradicionalna baklada

Lenart, 24. decembraKrajevno baklovanje

Kamnica, 24. decembraPohod na Urban z baklami in ognjemetom

Trebnje, 24. decembraVeseli december - Bo‘i~ni sejem v parku v Trebnjem

Bled, 25. decembraLegenda o potopljenem zvonu

Ribnica, 25. do 27. decembra@ive jaslice

napo

vedn

ik p

rired

itev

Sprostitveno popotovanje po De‘eli savn lahko za~nete v tur{ki

parni savni. Na voljo imate dve, in sicer v mareli~ni ali zeleni svetlobi,

Terme Dobrna

De‘ela savnodprla svoja vrata

Pred kratkim so v Termah Dobrna svojoponudbo raz{irili z De‘elo savn, ki obsega 500kvadratnih metrov povr{in. Najnovej{apridobitev jih je skupaj z zunanjim bazenom, obkaterem sta tudi manj{i otro{ki bazen stoboganom in slap s prelivajo~o se vodo, stala700 milijonov tolarjev. Terme, ki slovijo zlasti pozdravljenju ginekolo{kih in urolo{kih terrevmati~nih obolenj, bodo z novo ponudboprivabile tudi {tevilne sprostitve ‘eljne obiskovalce.

z razli~nimi aromami ter {e dvema gejzirjema s hladno

vodo in cevjo za ~i{~enje s toplo vodo. Razvajanje se

nadaljuje v dveh notranjih finskih savnah v soju rde~e

svetlobe, kjer so name{~ene tudi lu~i za kromoterapijo,

ali v finski savni na terasi, ki so jo poimenovali kar Sibirska

savna. Imajo tudi infrarde~o savno za globinsko pregre-

vanje ter modro obarvano ledeno sobo za hitro ohladitev

in osve‘itev pregretega telesa. Na poti po tej de‘eli bos-

te odkrili tudi topli potopni bazen z vrtljivimi masa‘nimi

{obami in hladni potopni bazen, posebno zdravilno pa bo

bolj ali manj dolgo spro{~anje pod Vichyjevimi prhami

presene~enja, kjer temperatura vode od prve do zadnje

prhe pade s 36 na 18 stopinj Celzija. Za krepitev organiz-

ma je priporo~ljiv tudi sprehod po hladno-topli Kneippo-

vi poti ali postopanje v Kneippovih kadi~kah. Klima na

Dobrni blagodejno vpliva na dihala, zato so na terasi ure-

dili dihalnik v slogu lovskega stolpa, kjer se obiskovalci

lahko nadihajo sve‘ega zraka. Na vsej poti gosta spremlja

pomirjajo~e ‘uborenje jin jang vodnjaka, na koncu pa si

prijetno utrujen lahko privo{~i oddih na odprtem ali zapr-

tem po~ivali{~u, se okrep~a v vitaminskem baru ali si

privo{~i spro{~ajo~o masa‘o. L. V.

De‘ela savn se razprostira na 500 kvadratnih metrih.

Foto

: arh

iv T

erm

Dob

rna