Ü Požarna tveganja v korporativnih okoljih

Ü Odgovori na vprašanja

ISSN

233

5-31

71

Varnost in zdravje na delovnem mestu

Novosti iz zakonodaje in primeri dobre prakseapril 2014

Ü Požarna tveganja v korporativnih okoljih Ü Primer nezgode na delovnem mestuÜ Odgovori na vprašanja

2 april 2014

Varnost in zdravje na delovnem mestu

POŽARNA VARNOST

Požarna tveganja v korporativnih okoljih

Požarna varnost je pomemben element v zagotavljanju varno-sti v podjetju. Podjetja s pozitivnim odnosom do varnosti vklju-čujejo požarno varnost v varnostno politiko podjetja. Podjetja, kjer je odnos do varnosti slab, se s požarno varnostjo ukvarjajo premalo, pogosto zgolj toliko, da zadostijo zahtevam predpi-sov. Rezultati se navadno odražajo v večjih stroških, ki so lahko odraz poškodb požarnovarnostnih sistemov, stroškov zaradi izdanih odločb inšpekcijskih organov (zaradi neupoštevanja predpisov) in požara, ob katerem kljub sklenjenim pogodbam z zavarovalnico podjetje vedno utrpi škodo.

Požar večjih razsežnosti pomeni za podjetje velik strošek. Kljub zavarovanjem premoženja in izpadu prihodka lahko ob prekinjeni proizvodnji, ki je nastala zaradi požara, tudi večja podjetja propadejo. Ameriški statistiki so izračunali, da velik požar na poslovanje podjetja negativno vpliva tudi 10 let po dogodku. To pomeni, da je požarna varnost za poslovanje podjetja pomembna, saj vpliva na varnost zaposlenih, okolja in premoženja. Prav tako na daljši rok vpliva na pozitivne ekonomske učinke podjetja. Za oceno požarne varnosti je treba oceniti požarna tveganja.

1. Vpliv požarne varnosti na poslovanje podjetja

Lansko leto je bilo na spletu moč prebrati o požarih električnih vozil ameriškega proizvajalca Tesla. V roku nekaj tednov so domala v celoti pogorela tri vozila modela S, v vseh treh primerih pa potniki v požarih niso bili poškodovani. Podatek o požarih na osebnih vozilih ni nič posebnega, če se zavedamo dejstva, da v ZDA vsake tri minute zagori eno osebno vozilo. Kljub pogostim požarom na osebnih vozilih pa je bilo v medijih veliko govora o požarih električnih vozil Tesla. Razloga za to sta vsaj dva:

1. Tesla oglašuje, da so njihova vozila najvarnejša električna vozila na svetu.

2. Nekaj dni po požarih so vrednosti delnic podjetja Tesla motors padle.

Spoštovani!

23. aprila 2014 je že 19. leto zapored potekal Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Geslo letošnje akcije je»Zvočno okolje v vrtcih in šolah«, namen akcije pa je ozaveščanje o pomenu dobrega učnega okolja v vrtcih in šolah za zdrav razvoj otroka. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da hrup v vrtcih vpliva na otrokov jezikovni

razvoj, učenje, pomnjenje, opravljanje bolj zahtevnih nalog in socialni razvoj otroka, prav tako pa povzroča stres, vznemirjenost in občutek nemoči.

V sporočilu za javnost Nacionalnega inštituta za javno zdravje lahko preberete povzetke iz rezultatov anket na katere so odgovarjali slovenski vzgojitelji in vzgojiteljice ter vprašani na srednjih in osnovnih šolah po Sloveniji. Posebej pa so, z namenom, da bi opozorili na problematiko okoljskega hrupa, na NIJZ v sodelovanju z Agencijo RS za okolje (ARSO) izdelali še kazalec o izpostavljenosti otrok povišani ravni hrupa zaradi cestnega prometa v vrtcih in osnovnih šolah. Kazalec je izdelan za Mestni občini Ljubljana in Nova Gorica, v letošnjem letu pa ga pripravljajo še za nekatere ostale občine.

Želim vam prijetno branje!

Barbara Podlipnikstrokovna urednica

POŽARNA VARNOST

➤ Požarna tveganja v korporativnih okoljih 2

SODNA PRAKSA

➤ Delavec se je poškodoval na zaledenelem parkirišču 9

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

➤ Usposabljanje za delo z motorno žago 11

➤ Usposabljanje viličaristov 11

3april 2014

Varnost in zdravje na delovnem mestu

Podjetje Tesla motors je posledico treh požarov na njihovih vozilih občutilo predvsem v obliki padca cen delnic. Po podatkih tujih medijev je vrednost delnic v celoti padla kar za 2,4 milijarde dolarjev.

Pri uvajanju požarne varnosti v podjetje (ali v primeru Tesla Motors v prevozno sredstvo) so za investitorja vedno problem veliki zagonski stroški. Pogosto lahko slišimo ali beremo, da je požarna varnost draga. Investicije v požarno varnost pa so odvisne od tveganj. V nadaljevanju sta podani dve metodi za ocenjevanje požarnih tveganj.

2. Ocena požarne ogroženosti po SIA metodi

2.1. Opis metode in metoda

Metoda za oceno požarnega tveganja SIA (Brandrisikobewer-tung Berechnungsverfahren, SIA Dokumentation 81) je t. i. pol--kvantitativna ocena tveganja. Metoda služi za izdelavo ocene nevarnosti za neznane dogodke. Osnova za metodo SIA je Gre-tenerjeva računska metoda za oceno požarne nevarnosti.

Metoda SIA je zasnovana tako, da uporabnik vsaki od neznank dodeli svojo vrednost. Določanje vrednosti temelji predvsem na podlagi inženirskih izkušenj in seveda v mejah intervalov, določenih z metodo.

Glavni parameter odločitve v metodi SIA je parameter γ, ki predstavlja koeficient med sprejemljivim požarnim tveganjem in dejanskim požarnim tveganjem.

Rečemo lahko, da je varnost zadostna v primeru, če je R (dejansko požarno tveganje) manjši ali enak Ru (sprejemljivo požarno tveganje).

Velja, da je požarna varnost zadostna, če je koeficient γ večji ali enak 1.

2.2. Izračun požarne varnosti s SIA metodo

Za izračun požarne varnosti po metodi SIA smo vzeli dva potencialna požarna scenarija. Ocenjevali smo požarno varnost v objektu A.

Kot drugi primer smo vzeli lekarno, ki se nahaja v objektu B. V objektu B so v kleti prostori, ki se jih sicer ne uporablja in služijo kot začasno skladišče.

Scenarij 1 (izračunan primer 1): Glavni objekt (objekt A) – prvo nadstropje objekta – soba 1.

Scenarij 2 (izračunan primer 2): Servisni objekt (objekt B) – skladišče

Tabela: podatki za izračun požarne varnosti – scenarij 1

Izračun potencialne nevarnosti P

Mobilna požarna obremenitev q 1,3 (za Pn = 401 - 600 MJ/m2)

Gorljivost c 1,2 (gorljive snovi – splošna nevarnost)

Nevarnost zadimljenja r 1,2 (velika zadimljenost)

Nevarnost korozije k 1,0 (splošna nevarnost za nastanek korozije)

Imobilna požarna obremenitev i 1,0 (negorljiva konstrukcija)

Lega nadstropja e 1,3 (1. nadstropje)

Površina g 1,1

Potencialna nevarnost P = 2,68

Upoštevanje običajnih ukrepov N

Število ročnih gasilnikov n11,0 (zadostno število aparatov za

gašenje)

Hidrantni priključki n2 1,0 ( notranji hidranti – so)

Voda za gašenje n3 0,85 (tlak večji kot 2 bara)

Dovod vode n4 1,0 (dolžina linije do 70 m)

Poučene osebe n5 1,0 (osebje prisotno)

Običajni ukrepi N = 0,85

Izračun posebnih ukrepov S

Odkrivanje požara S11,0 (ni avtomatske naprave za javljanje

požara)

Prenos alarma S2 1,0 (ni prenosa na dežurno službo )

Gasilci S3 1,6 (gasilsko-reševalna služba Kranj)

Hitrost intervencije S4 1,0 (čas intervencije je manj kot 15 min)

Naprave za gašenje S5 1,0 (brez gasilnih naprav)

Odvod dima in toplote S61,0 (ni naprave za odvod dima in

toplote )

Posebni ukrepi S = 1,6

4 april 2014

Varnost in zdravje na delovnem mestu

Tabela: podatki za izračun požarne varnosti – scenarij 2

2.3. Komentar k rezultatom ocene požarne varnosti, pridobljenim po metodi SIA

Primerjava izvedenih požarnovarnostnih ukrepov v objektu ZZ z oceno po SIA je pokazala, da so izvedeni ukrepi tako v objektu A kot objektu B ustrezni.

Metoda SIA podobno kot metoda na osnovi Pravilnika za izdelavo ocene požarne ogroženosti ne upošteva namembnosti objekta, kar je izredno pomembno. Metoda zaradi zastarelosti ne upošteva vpliva dostopnosti objekta za gasilce, zahtevnosti evakuacije ob le deloma pokretnih uporabnikih objekta (možen scenarij) ter pomembnost požarnih ločitev.

Upoštevanje gradbenih ukrepov

Nosilna konstrukcija f11,2 (nosilna konstrukcija odpornosti 60

minut)

Obodne stene f2 1,1 (odpornost sten 30–60 minut)

Stropi f31,15 (brez posebej dodanih odpornih

elementov)

Velikost požarne celice f41,2 (velikost požarnih celic < 200 m2,

več kot 10 % oken)

Gradbeni ukrepi F = 1,82

Dejansko požarno tveganje R

Požarna ogroženost B = 1,08

Nevarnost za nastanek požara A

1 (splošna nevarnost za nastanek požara)

Dejansko požarno tveganje R = 1,08

Ogrožanje oseb pH,E 0,95 (do 100 ljudi v etaži)

Sprejemljivo požarno tveganje Ru = 1,23

Požarna varnost γ = 1,13 (sprejemljivo)

Izračun potencialne nevarnosti P

Mobilna požarna obremenitev q 1,4 (za Pn = 800 MJ/m2)

Gorljivost c 1,4 (prisotnost vnetljivih tekočin)

Nevarnost zadimljenja r 1,2 (velika zadimljenost)

Nevarnost korozije k 1,0 (splošna nevarnost za nastanek korozije)

Imobilna požarna obremenitev i 1,0 (negorljiva konstrukcija)

Lega nadstropja e 1,0 (pritličje)

Površina g 0,5

Potencialna nevarnost P = 1,176

Upoštevanje običajnih ukrepov N

Število ročnih gasilnikov n11,0 (zadostno število aparatov za

gašenje)

Hidrantni priključki n2 1,0 (notranji hidranti – so)

Voda za gašenje n3 0,85 (tlak večji kot 2 bara)

Dovod vode n4 1,0 (dolžina linije do 70 m)

Poučene osebe n5 1,0 (osebje prisotno )

Običajni ukrepi N = 0,85

Izračun posebnih ukrepov S

Odkrivanje požara S11,0 (ni avtomatske naprave za javljanje

požara)

Prenos alarma S2 1,0 (ni prenosa na dežurno službo )

Gasilci S3 1,6 (gasilsko-reševalna služba Kranj)

Hitrost intervencije S4 1,0 (čas intervencije je manj kot 15 min)

Naprave za gašenje S5 1,0 (brez gasilnih naprav)

Odvod dima in toplote S61,0 (ni naprave za odvod dima in

toplote )

Posebni ukrepi S = 1,6

Upoštevanje gradbenih ukrepov

Nosilna konstrukcija f11,2 (nosilna konstrukcija odpornosti 60

minut)

Obodne stene f2 1,1 (odpornost sten 30–60 minut)

Stropi f31,15 (brez posebej dodanih odpornih

elementov)

Velikost požarne celice f41,1 (velikost požarnih celic < 200 m2,

manj kot 10 % oken)

Gradbeni ukrepi F = 1,7

Dejansko požarno tveganje R

Požarna ogroženost B = 0,51

Nevarnost za nastanek požara A

1.2 (splošna nevarnost za nastanek požara)

Dejansko požarno tveganje R = 0,61

Ogrožanje oseb pH,E 1,0 (do 30 ljudi v etaži)

Sprejemljivo požarno tveganje Ru = 1,3

Požarna varnost γ = 2,13 (sprejemljivo)

5april 2014

Varnost in zdravje na delovnem mestu

3. Ocena požarne ogroženosti na osnovi smernice NFPA 101A – Guide on Alternative Approaches to Life safety – Fire Safety Evaluation System for Health Care Occupancies

Za primerjavo smo izdelali tudi oceno požarne ogroženosti v Objektu ZZ po ameriških predpisih NFPA 101A, ki ocenjuje ureditev požarne varnosti v bolnišnicah in ostalih ustanovah za nego bolnikov. Smernica NFPA 101 – Life Safety Code je požarno varnostni predpis, sprejet v svetovnem merilu. Pred-stavlja referenčen dokument za ocenjevanje požarne varnosti širom sveta in je zato splošno uveljavljen dokument.

3.1. Opis metode

Metoda ocene požarne varnosti za objekte za zdravstveno nego NFPA 101A predstavlja metodo za oceno požarne varnosti v obstoječih in novih objektih za zdravstveno nego, kot so bolnišnice, sanatoriji, domovi za starejše z zdravstveno nego, domovi za prizadete z zdravstveno nego ipd. Z metodo primerjamo načrtovane ali izvedene požarnovarnostne ukrepe z ukrepi, ki se zahtevajo za objekte za zdravstveno nego po NFPA 101 (Life Safety Code):

➣ novi objekti ➣ obstoječi objekti

V nadaljevanju je v točki 3.2. podan izračun.

3.2. Izračun požarne varnosti po NFPA 101A

Ocena požarne varnosti v objektih za zdravstveno nego

Tabela ovrednotenja požarnih/dimnih con za objekt ZZ

Parametri tveganja Vrednosti faktorja rizika

Pokretnost pacientov (M)

Stanje pokretnosti pokretni omejeno pokretni nepokretni

intenzivna nega

Faktor tveganja 1,0 1,6 3,2 4,5

Gostota pacientov (D) Število pacientov 1-5 6-10 11-30 >30 Faktor tveganja 1,0 1,2 1,5 2,0

Lokacija cone (L) Etaža 1. etaža 2. do 3. etaža 4. do 6. etaža 7. etaža in višje kletna etaža Faktor tveganja 1,1 1,2 1,4 1,6 1,6

Razmerje pacient/osebje (T)

Pacient/osebje 1-2/1 3-5/1 6-10/1 >10/1 eden ali

več/nobenega Faktor tveganja 1,0 1,1 1,2 1,5 4,0

Povprečna starost pacientov (A)

Starost pod 65 let in več kot eno leto več kot 65 let in več kot eno leto in mlajši Faktor tveganja 1,0 1,2

Izračun faktorja rizika

1,6

x 2,0

x 1,2

x 1,0

x 1,0

= 3,8

Novi objekti Obstoječi objekti

1,0 x

=

0,6 x 3,8

= 2,3

Tveganjev objektu M D L T A F

F R F R

6 april 2014

Varnost in zdravje na delovnem mestu

Faktorji parametrov varnosti Vrednosti faktorjev 1. Konstrukcija

etaža ali cona 1. etaža 2. etaža 3. etaža

4. etaža ali višje

Gorljiva III, IV in V

Negorljiva I in II

000 111 200 211 + 2HH 000 111 222,322,433

-2 0 -2 0 0 2 2 -7 -2 -4 -2 -2 2 4 -9 -7 -9 -7 -7 2 4

-13 -7 -13 -9 -9 -7 4 2. Notranji obložni materiali (hodniki in izhodi)

Razred C Razred B Razred A

-5 (0)f -0 (3)f 3

3. Notranji obložni materiali (sobe)

Razred C Razred B Razred A

-3 (1)f -1 (3)f 3

4. Hodniki predelne stene/zidovi

Neustrezno izvedeno <1/2 ure ½ ure do 1 ura 1 ura

-10 (0)a 0 1 (0)a 2 (0)a

5. Vrata na hodnikih Brez vrat

< 20 min požarna

odpornost

20 min požarna

odpornost

20 min požarna odpornost in avtomatsko

zapiranje -10 0 1 (0)d 2 (0)d

6. Razdalje v požarnih conah Slepi hodniki Brez slepih hodnikov > 9 m in dolžina

cone je

> 30 m > 15 do 30 m

9 do 15 m > 45 m 30 do 45 m < 30 m

-6 (0)b -4 (0)b -2 (0)b -2 (0)c 0 1 7. Vertikalne povezave Odprte vertikalne

povezave 4. ali več etaž Odprte vertikalne

povezave 2. ali 3. etaž

Zaprte s požarnimi zaporami

< 1 ura 1 ura do < 2 uri

2 uri

-14 -10 0 2 (0)e 3 (0)e 8. Požarno nevarni prostori

Odstopanje od zahtev (dvojno)*

Odstopanje od zahtev (enojno)* Ustreza zahtevam*

v coni izven cone v coni v sosednji coni 0

-11 -5 -6 -2 9. Nadzor dima Brez nadzora Razdelitev v dimne sektorje Nadzor dima z mehanskim

prezračevanjem -5 (0)c 0 3

10. Evakuacijske poti

< 2 poti Več poti/izhodov

-8 Neustrezen Brez horizontalnih izhodov

Horizontalni izhodi

Direktni izhodi na prosto

-2 0 1 5 11. Ročno javljanje požara

Brez ročnih javljalnikov požara

Ročni javljalniki požara Brez povezave z gasilci S povezavo z gasilci

-4 1 2 12. Javljalniki dima in alarmiranje Brez Samo na

hodnikih Samo v sobah

Na hodnikih in v vseh prostorih, kjer se nahajajo

ljudje

V vseh prostorih

0 (3)g 2 (3)g 3 (3)g 4 5 13. Avtomatske naprave za gašenje – sprinkler

Brez Na hodnikih in prostorih, kjer se nahajajo ljudje Po celotnem objektu

0 8 10

Vrednosti varnostnih parametrov za objekt ZZ

7april 2014

Varnost in zdravje na delovnem mestu

a Uporabi (0), če je parameter 5 enak –10

b Uporabi (0), če je parameter 10 enak – 8

c Uporabi (0) v etaži, če je pacientov več kot 31 (samo v obstoječih objektih)

d Uporabi (0), če je parameter 4 enak –10

e Uporabi (0), če je parameter 1 izračunan za pritličje požarnega sektorja ali za nezaščiteno konstrukcijo objekta; Oznaka stebrov: uporabi (0) če je sektor z izvedenimi notranjimi oblo- gami razreda C zaščiten z avtomatsko napravo za gašenje –

sprinklerjem. Parameter 4 je večji ali enak 1 in parameter 13 je enak 0.

f Uporabi (0), če je površina hodnikov in izhodov ali prostorov z obložnimi materiali razreda B ali C zaščitena z avtomatskimi gasilnimi napravami – sprinklerjem in je parameter 13 enak ″ ″000″ ali ″200″

g Uporabi vrednost parametra v povezavi s parametrom 13, če je celotni požarni sektor zaščiten s hitro odzivnim avtomat-skim sprinkler sistemom

* Neustreznost – ni sprinklerja in ni požarne odpornosti zapornih elementov v požarno nevarnih prostorih

Varnostni parametri Pasivna požarna

zaščita (S1)

Gašenje (S2)

Evakuacija (S3)

Splošna varnost (S4)

1. Konstrukcija 2 2 2

2. Notranji obložni materiali (hodniki in izhodi)

3 3 3

3. Notranji obložni materiali (sobe)

3 3

4. Hodniki predelne stene/zidovi 1 1

5. Vrata na hodnikih 0 0 0

6. Razdalje v požarnih conah -2 -2

7. Vertikalne povezave -10 -10 -10

8. Požarno nevarni prostori -11 -11 -11

9. Nadzor dima -5 -5

10. Evakuacijske poti 1 1

11. Ročno javljanje požara

-4 -4

12. Javljalniki dima in alarmiranje 0 0 0

13. Avtomatske naprave za gašenje – sprinkler 0 0 0 + 2 = 2 0

SKUPAJ S1= -12 S2= -13 S3= -11 S4= -22

Požarno varnostna ocena za objekt ZZ

8 april 2014

Varnost in zdravje na delovnem mestu

Zahtevana Dejanska ustreza ne

ustreza Pasivna požarna zaščita minus Zahtevana 0 varnosti zaščita (S1)

S1 Sa C –12 – 9 = –21

X

Gašenje minus Obvezna 0 (S2) pogasitev

S2 Sb E –13 – 6 = –19

X

Evakuacija minus Obvezna 0 (S3) evakuacija

S3 Sc P –11 – 3 = –14

X

Dejanska Privzeto tveganje

Splošna minus glede na namembnost 0 varnost objekta (S4)

S4 R G –22 – 2,3 = –24,3

SE NE DA NE UPORABLJA

A. Spremljevalni prostori v zgradbi ustrezajo zahtevam smernic NFPA

X

B. V novih objektih, samo naprave za varnostno razsvetljavo, osvetljenost evakuacijskih oznak, alarmiranja in komunikacijskih sistemov so napajani, kot je določeno v smernicah

X

C. Ogrevanje in klimatizacijski sistemi ustrezajo zahtevam poglavja 9.2., razen zapor, vertikalnih odprtin, ki so opredeljeni v smernicah NFPA. X

D. Ogrevalne naprave z zgorevanjem in prenosni električni grelci se ne uporabljajo.

X

E. Ni kurišč.

X

F. Izdelan je načrt evakuacije, usposabljanje za požarno zaščito se izvaja v skladu z določili smernic NFPA.

X

G. Upošteva se prepoved kajenja v skladu z določili smernic NFPA.

X

H. Gorljivost zaves, oblazinjenega pohištva, žimnic in dekoracij je v skladu z določili

X

I. Gasilniki so nameščeni v skladu z zahtevami smernic NFPA.

X

J. Znaki za izhode so izvedeni v skladu z zahtevami smernic NFPA. X

K. Varnostna razsvetljava je izvedena v skladu z zahtevami smernic NFPA. X

L. Vgrajene cevi za vodo za gašenje so v vseh novih visokih zgradbah izvedene v skladu z zahtevami po smernicah NFPA. X

Protection Association).

NFPA.

smernic NFPA.

(national Fire

1. Vse ocene v požarnih sektorjih imajo rezultat DA. Stopnja požarne varnosti je podobna zahtevam „Life Safety Code“

2. X

Ena ali več ocen v požarnih conah imajo rezultat NE. Stopnja požarne varnosti ne ustreza zahtevam “Life Safety Code”

Ocena enakovrednosti požarne varnosti v požarnih conah za objekt ZZ

Požarnovarnostne zahteve

Zaključek

9april 2014

Varnost in zdravje na delovnem mestu

3.3. Povzetek ameriške ocene požarne varnosti

Primerjava izvedenih požarnovarnostnih ukrepov v izbranem objektu z ukrepi po NFPA 101A je pokazala, da izvedeni ukrepi v vsakem kriteriju (Pasivna požarna zaščita – Sa, Gašenje – Sb in Evakuacija – Sc) ne ustrezajo zahtevanim, zato je ocenjena stopnja požarne varnosti v objektu neustrezna. Nujno je treba izvesti ustrezne dodatne gradbene, tehnične in organizacijske požarnovarnostne ukrepe, ki bodo zagotovili zahtevano požarno varnost v objektu.

dr. Aleš Jug

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijoOddelek za tehniško varnost

SODNA PRAKSA

Delavec se je poškodoval na zaledenelem parkirišču

VDSS, Sodba Pdp 609/2013, odločitev z dne 7. 11. 2013

V predmetni zadevi si je tožnik na parkirišču ob padcu poškodo-val nogo, ker, po zatrjevanju tožnika, tožena stranka ni poskrbe-la, da bi bilo parkirišče ustrezno očiščeno in posipano s soljo in peskom.

Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tož-beni zahtevek, da sta prvotožena in drugotožena stranka dol-žni nerazdelno plačati tožniku znesek 10.100,00 EUR z zako-nitimi zamudnimi obrestmi od 12. 1. 2010 do plačila ter mu povrniti pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožnik je pravočasno vložil pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi v celoti ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, toženi stranki pa naloži v plačilo pravdne stroške. Sodišče je pravilno štelo, da med strankama ni sporno, da je bil pritožnik v času, ko je prišlo do poškodbe, kot delavec zaposlen pri prvotoženi stranki, prav tako ni sporno, da

je tožena stranka imela v času škodnega dogodka zavarovano svojo odgovornost pri drugotoženi stranki. Do nezgodnega dogodka je prišlo ob prihodu tožnika na delo, zjutraj, dne 30. 1. 2009. Okrožno sodišče v Murski Soboti je v zadevi, opr. št. I Pg 90/2011, kjer je tožbeni zahtevek za plačilo zoper delodajalca vložil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zavrnilo, prav tako je tudi pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje v pravnomočno rešenem postopku, opr. št. I Cpg 41/2012. Tožnik ocenjuje, da sta pravna temelja v obeh navedenih zadevah različna, pri čemer v konkretnem primeru ni potrebna huda malomarnost prvotožene stranke, ampak zgolj navadna malomarnost. Te bistvene razlike v odgovornosti pa sodišče ni obrazložilo, ker je menilo, da je za odgovornost potrebna huda malomarnost, pri čemer je krivdna odgovornost določena v 131. členu Obligacijskega zakonika,1 ki določa, da kdor povzroči škodo drugemu, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. OZ v 135. členu določa, da je krivda podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti. Teorija torej loči med navadno (običajno) ter veliko (hudo, težko) malomarnostjo. Tožnik v zadevi I Pg 90/2011 ni sodeloval, prav tako pa tudi ni bila ugotovljena huda malomarnost. Tudi A. A. in B. B., zaposlena pri prvotoženi stranki, nista znala pojasniti ničesar konkretnega o stanju na kraju, na katerem naj bi prišlo do padca tožnika, saj si tega kraja po nesrečnem padcu tožnika ni nihče ogledal. Navaja tudi, da so delodajalci dolžni v primeru hujše poškodbe ukrepati, poklicati delovnega inšpektorja in ugotoviti v celoti in popolno, zakaj in kako je prišlo do nezgode. Prav tako iz dopisa izhaja, da parkirišče, kjer je prišlo do padca, v bistvu ni parkirišče, ampak gre za dovozno pot, po kateri vozijo tovorna vozila, ki prihajajo oziroma odhajajo iz območja podjetja. Očiščena je bila le ožja dovozna pot, po kateri se vozijo vozila v in izven podjetja zaradi nemotenega logističnega funkcioniranja. Tožena stranka tako ni ukrenila vsega potrebnega, da do poškodb njenih zaposlenih oziroma poškodb drugih ne bi prišlo, torej, da bi očistila površine, za katere je vedela, da bodo po njih hodili zaposleni, Okrožno sodišče v Murski Soboti pa je tudi ugotovilo, da je verjetno prišlo do nezgode kljub čiščenju in posipanju površin na parkirišču oziroma je ostala mogoče res le kakšna ledena, spolzka površina. Tožnik navaja tudi, da je imel primerno obutev za zimski čas, z rebrasto gumo na podplatih.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 1 OZ - Ur. l. RS, št. 83/01 s sprem.

10 april 2014

Varnost in zdravje na delovnem mestu

2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku2 po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka na pravilno uporabo materialnega prava. Ob navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, in je pravilno uporabilo materialno pravo ter pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložili tožnik in tožena stranka ter po zaslišanju prič A. A. in B. B. ter tožnika, ter z vpogledom v pravnomočno zaključen spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. I Pg 90/2011, tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 10.100,00 EUR zoper prvotoženo stranko (delodajalec) in drugotoženo stranko (zavarovalnica) v celoti zavrnilo, pri čemer je ugotovilo, da ne prvotožena niti drugotožena stranka nista odgovorni za nastalo škodo, ki jo je utrpel tožnik, ki si je poškodoval nogo, ker po zatrjevanju tožnika tožena stranka ni poskrbela, da bi bilo parkirišče ustrezno očiščeno in posipano s soljo in peskom, pri čemer je delovno sodišče v predmetni zadevi enako kot Okrožno sodišče v Murski Soboti ugotovilo, da je tožnik padel po poledeneli ploskvi, pri čemer pa je šlo izključno za nesrečni slučaj, ne pa za odgovornost delodajalca. Sodišče je izvedlo vpogled v vse izvedene dokaze v zadevi I Pg 90/2011 ter dodatno zaslišalo še A. A. in B. B., ki pa nista podala dodatnih informacij o stanju poledenelosti na kraju, kjer je tožnik po lastnih navedbah padel. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik kot zaposleni delavec že vrsto let prihajal na delo in tako vedel za razmere na parkirišču v različnih vremenskih razmerah in tudi v snežnih razmerah, kakršne so bile škodnega dne. Sodišče je ob tem pravilno ugotovilo, da se je tožnik pripeljal na parkirni prostor, izstopil iz avta in se ob tem ob padcu poškodoval.

Prav tako je bilo v tem postopku ugotovljeno, da je imela tožena stranka dobro organizirano in utečeno prakso, da v zimskem času pred pričetkom dela počisti in posoli dovozno pot in parkirišče, kar je bilo izvedeno tudi tistega dne, ko se je zgodila predmetna nesreča. Tla so bila namreč počiščena, pri čemer je morda ostala kakšna spolzka površina, ker sol še ni pričela v celoti delovati. Toženi stranki tako ni moč očitati,

2 ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.

da je kršila določila Zakona o varstvu pri delu kot tudi določila Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje stališčem sodišča prve stopnje, da je, v kolikor je tožnik padel na poledenelih tleh, šlo le za nesrečen slučaj, ne pa za kakršnokoli krivdno odgovornost delodajalca. Na pod- lagi vsega navedenega tako prvotožena in drugotožena stranka nista v ničemer odgovorni za nastalo škodo tožniku.

Pritožbeno sodišče se tudi ne strinja s pritožbenim stališčem tožnika, da naj bi v zadevi I Cpg 41/2012 bilo bistveno vprašanje, ali je šlo za hudo malomarnost prvotožene stranke, v konkretni zadevi pa naj bi bila pravna podlaga za odločanje vprašanje, ali je šlo za navadno malomarnost tožene stranke. Sodišče je v predmetni zadevi izvedlo vse potrebne dokaze, pri čemer je seveda izvedlo vpogled tudi v pravnomočno zaključeno zadevo I Cpg 41/2012, pri tem pa je samo ugotavljalo ali je prvotožena tožena stranka odgovorna za nastalo škodo. Poleg navedenega je dodatno zaslišalo še dve priči, in sicer A. A. in B .B. ter tudi samo prišlo do zaključka, da je šlo le za nesrečen slučaj.

Tako niti ni bistveno pravno vprašanje, ali je šlo za navadno malomarnost ali veliko malomarnost tožene stranke, saj 135. člen Obligacijskega zakonika določa, da je krivda podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka pa izhaja, da je šlo za tako imenovani nesrečen slučaj. Prav tako je moč ugotoviti, da tožnikova trditvena podlaga v tožbi temelji na določilih 149. in 150. člena Obligacijskega zakonika, ker naj bi po njegovem stališču spolzka tla veljala za nevarno dejavnost, kar pa vsekakor ne drži.

Pritožbeno sodišče tudi dodaja, da pritožnik v pritožbi navaja, da naj ne bi šlo za parkirišče, pač pa za ožjo dovozno pot, po kateri se vozijo vozila v in izven podjetja. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi, v kolikor bi navedena trditev tožnika držala, to lahko le pomenilo, da tožnik sploh ni smel parkirati na dovozni poti za vozila, torej bi bila lahko podana celo njegova izključna odgovornost za nastalo škodo.

Iz vseh navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, upoštevajoč določila 353. člena ZPP.

Neti Rakovac, univ. dipl. prav.

11april 2014

Varnost in zdravje na delovnem mestu

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Usposabljanje za delo z motorno žago

Delavec, ki opravlja delo profesionalnega sekača oz. gozdarja, mora imeti opravljeno usposabljanje za varno delo po zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Zanima nas

ali morajo tovrstno usposabljanje nujno opraviti tudi tisti, ki uporabljajo motorne žage doma za urejanje manjših gozdičkov, nabrežij potokov, vrtov itd. ali na kmetijah? Ali obstaja kakšna zakonska podlaga za potrebo po tovrstnem usposabljanju? Zanima nas še, kako je s priznavanjem brezplačne zdravstvene oskrbe po poškodbi ter kakšne so v praksi izkušnje z zavarovalnicami.

Zakonodaja za lastnike gozdov ne predpisuje usposabljanja, razen za osebe, ki so samozaposlene kot kmetje oziroma kmečko zavarovane. Torej v primeru, da oseba dela v svojem gozdu in ni samozaposlena kot kmet oziroma kmečko zavarovana, je inšpektor ne sme oglobiti, če ugotovi, da nima opravljenega tečaja za varno delo z motorno žago in ne izpolnjuje pogojev glede strokovne usposobljenosti. Glede zavarovalnic vam točnega odgovora ne morem podati, ker je zadeva odvisna od situacije do situacije, pa tudi med zavarovalnicami so razlike. Predlagam, da se bralec pozanima pri svoji zavarovalnici. Lahko pa potrdim, da so se v praksi že pojavljale težave pri izplačilu zavarovalnih vsot. Ne le zato, ker delavci, ki so delali z motorno žago, niso imeli opravljenih usposabljanj, pač pa tudi zato, ker niso uporabljali predpisane osebne varovalne opreme. Je pa že iz stališča preventive dobro, da se oseba, ki dela z motorno žago, udeleži usposabljanja. Tovrstno delo je

namreč eno najbolj nevarnih del, pri katerem je vsako leto zabeleženih veliko smrtnih primerov in še več nezgod, ki se končajo »zgolj« s poškodbami, kot so ureznine, raztrganine itd. Da se ne bi izgubili v poplavi raznih usposabljanj in tečajev, med katerimi nekateri potekajo celo brez praktičnega dela in so torej povsem neprimerni ter neveljavni, predlagam, da se bralci obrnejo na Zavod za gozdove, kjer nudijo strokovna in cenovno ugodna usposabljanja. Načeloma se da zadevo opraviti tudi pri drugem ponudniku, a kot sem dejal, je pri teh treba biti previden, saj je usposabljanje brez praktičnega dela popolnoma brezpredmetno.

Primož Obolnar

Usposabljanje viličaristov

Zanima nas, ali je treba izpolniti kakšne posebne pogoje za izvedbo prvega usposa-bljanja za viličariste (izpit za viličarista) ali je dovolj samo program ter usposabljanje

strokovnega delavca kot v primerih drugih usposabljanj za varno delo po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu.

Izpiti za viličariste v zakonodaji niso posebej definirani in v praksi vsak dela po svojih metodah. Posebnih pogojev ni, le ta, da mora biti viličarist polnoleten in da mora, če se želi voziti po javnih prometnih površinah, imeti tudi izpit vsaj B kategorije.

V nekaterih primerih izpite za viličariste periodično obnavljajo, v drugih pa oseba po programu usposabljanja opravi teoretični in praktični del ter za tem dobi potrdilo, ki velja brez časovne omejitve.

Primož Obolnar

VARNOST IN ZDRAVJE NA DELOVNEM MESTU – Novosti iz zakonodaje in primeri dobre prakseIIzdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. Tel. št.: 01/434 55 90, faks. št.: 01/434 55 94, e-mail: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2014 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovna urednica: Barbara Podlipnik/ Oblikovanje: Grafika Kodre s.p./ Izhaja: vsak mesec/ Cena: 126 EUR predplačilo letna naročnina + DDV, manipulacijski stroški/ Predplačilo za on-line vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila za naslednje obdobje ni treba podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na on-line vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ On-line vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ On-line vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija on-line vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo najkasneje v štirih tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah on-line vestnika./ ISSN 2335-3171

12 april 2014

Varnost in zdravje na delovnem mestu

VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o.Dunajska cesta 21, 1000 LjubljanaTel.: 01 / 43 45 590Faks: 01 / 43 45 594e-mail: info@dashofer.siwww.dashofer.si