NUK s sodelovanjem Cankarjevega doma“Gradili smo knjižnico”

SODELOVANJE

RAZVOJ

KAKOVOST

GOSPODARNOST

lokacija-prostor-oprema

Cilji posvetovanja

• Predlogi za hitrejše in kakovostno prostorsko urejanje knjižnic,

• okrepitev sodelovanja vseh dejavnikov, vključenih v gradnjo knjižnic,

• obravnava težav za njihovo preseganje,

• večji in boljši izkoristek znanja v ponudbi dela, tehnološke in pohištvene opreme.

Sponzorji

• Uporabnik pove, kako dobra knjižnica je. >IAM

• Kar zmore dobro, naj stroj opravi namesto človeka. > BETAX Ljubljana

• Knjižna polica, zaščitni znak knjižnice. > TIM Maribor

• Sodobnost, opredeljena s stolom. > PRELOG

• Sok poživi, ko se volja izgubi. > Mercator

Gradili smo prostor za tri

Posvetovanje NUK, Center za razvoj knjižnic

Ljubljana, 22.5.2006

dr. Silva Novljan

KNJIŽNICA

avtor

uporabnik

knjižničar

sodelovanje razvoj

kakovostgospodarnos

t

oprema

lokacija

prostor

Vloga javne knjižnice

• krepitev pomena javne lastnine, • dostopnost javnega prostora,• enakost dostopnosti storitev,pravičnost, • socialna,• razvijanje samozavesti pri posameznikih,

skupnosti, zmanjševanje socialne izolacije, • razvoj pismenosti,• izobraževalna,• vpliv na gospodarstvo,• ohranjanje zdravja,• dostopnost javne informacije.

Podoba knjižničnega prostora

podoba nagovora za obisk in uporabo

• svobode,• prijetnih oblik,• spodbude,• ustvarjalnosti,• učenja,• raziskovanja,• uživanja,• druženja,• bivanja drugačnosti,• unikata, ki odseva združene potrebe okolja, ki je

samostojno uporabljiv, prilagodljiv in po namenu prepoznaven.

Ustvarjalci dobre knjižniceVir: Iz prispevkov Gabrijelčič, P.

in Planko; L: na posvetu Gradili smo knjižnice, 2006

arhitekt

knjižničar

investitor

sodelovanje razvoj

kakovostgospodarnos

t

uporabnost

lepota

trdnost

Značilnosti prostora za izkoristek vsebine in procesov:

• prilagodljiv,• strnjen,• razširljiv,• pester,• organiziran,• udoben,• bivanjsko stabilen,• varen,• gospodaren. (Faulkner-Brown, H.: Planning and designing library buildings V : Library

buildings, 1989)

Knjižnica: prostor za tri?

1. Visokošolske knjižnice (2003)

Število knjižnic: 57Število potencialnih uporabnikov: 90.858

Prostor:- 41.066 m² = 452 m² / 1000 uporabnikov - 32.484 m² (brez NUK)= 357 m² /1000 uporabnikov- 20.984 m² (še brez UKM)= 231m² /1000- 18.660 m² (še brez CTK)= 205 m²/ 1000 Od 50 m² do 2248 m²

Vir: Jakac-Bizjak, V.: Visokošolske knjižnice. NUK, 2004

2. Šolske knjižnice (2002/3)

Število knjižnic: 1.031Število potencialnih uporabnikov: 302.855

Prostor:- 59.036 m² = 195 m² / 1000 uporabnikov - OŠ 42.061 m² = 220 m² /1000 uporabnikov- SŠ 16.975 m² = 152 m² /1000 uporabnikov

Vir: Urad RS za statistiko

3. Splošne knjižnice, 2004

• 61 osrednjih knjižnic • 179 krajevnih knjižnic

Prostor: 75.930 m² = 381 m² /10.000 prebivalcev od 800 m² do 200 m²/ na 10.000 prebivalcev okolja

knjižnice

prostor največje: 6.177 m² (4.569 m²+1.608 m² garaža) 17 posegov v prostor: 2.186 m² 10 prenov: 1.329 m² (od 20 m² do 630 m²) 7 novih prostorov: 857 m² (povprečje 122 m²; od 14

m² do 340 m²)

Vir: Novljan, S.: Splošne knjižnice. NUK, 2005.

Doseženi načrti?

• 2004: 75.930 m²

82% načrtovanega prostora v letu 1979 (92.500 m² do leta 2000) ob preseženem standardu 3 knjige. V 23. letih 52.738 dodatnih m² ali 69%.

(Vir: Korže-Strajnar, A.: Splošnoizobraževalno knjižničarstvo v Sloveniji 1970-1980, 1982.)

Povprečje prostora na 10.000 prebivalcev pokrajine in manjkajoče knjižnice

Pokrajina m²/10.000 Manjkajoče

prebivalcev knjižnice

Štajerska 245 13

Sp.Podravje 267 1

Gorenjska 313 1

Celjska 356 3

Dolenjska 381 14

Osrd.Slovenija 382 26

Obalnokraška 413 3

Pomurje 442 3

Koroška 639 2

Goriška 649 4

0100200300400500600700

Povprečje prostora na 10.000 prebivalcev regije in manjkajoče knjižnice, 2004

manjkajoče knjižnice

m²/10.000 prebivalcev

Knjižnica za 10.000 prebivalcev (najmanjša

osrednja knjižnica) na 381 m² Pogoji m² (Doseženo povprečje/Potreba po standardu na 1000

prebivalcev).

• knjižnično gradivo (4.204/4.000) 624• sedeži z opremo (4,7/20) 12,5 + 42,5• čitalniški sedeži (25/30) 62,5 + 12,5 • zaposleni (3,8+2/5+3) 36 + 12• večnamenski prostor (50/) 75• skladišče (10%/) 30• SKUPAJ 765 + 142

RAZLIKO od 381m² do 907m²= 527m² (58%) zgraditi v desetih letih (standard: do 2015)

Zakaj bi vlagali v prostor?Izkoristek prostora > uporaba knjižnice

2004 (381m²) 2015 (907m²)• 4,44 obiskov na prebivalca 10• 12 izposojenih enot na prebivalca 30• 26 obiskovalcev na uro 70• 70 enot izposojenega gradiva na uro 150• 35 obiskovalcev prireditve 40 • Stroški uporabe: 4.336 SIT na prebivalca, od tega država 405 SIT

1000 SIT 977 SIT na obiskovalca 633 SIT na enoto izposojenega gradiva

Koliko denarja bomo rabili? Razlike v gradnji > razlike v ceni

• krajevna knjižnica (2000): 174.051,00 SIT/ m² (prostor v nenamenski stavbi)

• krajevna knjižnica (2004): 205.457,00 SIT/m²(nakup prostora, obnova, del pohištva)

• osrednja knjižnica (2001): 235.000,00 SIT/m² (prenova hiše)

• osrednja knjižnica (2005): 377.671,00 SIT/m² (novogradnja v dvonamenski stavbi); 400,722,00 SIT/m² s tehnično opremo

• osrednja območna knjižnica (2000): 303.398,00 SIT/m² (novogradja) • osrednja območna knjižnica (2004): 312.520,00 SIT/m²

(prenova gradu in prizidek)

Kako uspešni smo bili? Index rasti prostora splošnih knjižnic:

1979: 23.192 m² do 1989: 42.346 m² > 183 (10 let)

1989 do 2004: 75.939 m² > 179 (15 let)

Rast rezultat: zakonodaje izobraževanja motivacije svetovanja

Cilji aktivnosti za urejanje prostora

• spoznavanje zakonitosti načrtovanja za uspešno delo knjižnice in nujnosti spremenjenega delovanja knjižnice za prilagajanje spremembam okolja;

• spoznavanje pomena priprave dobrega knjižničnega programa> osnove za dobro načrtovanje knjižničnega prostora;

• učenje uporabe strokovnih priporočil za načrtovanje knjižničnega programa;

• ugotavljanje splošnih družbenih potreb za načrtovanje knjižničnega programa.

Vrste aktivnosti

• posvetovanja• obiski tujih knjižnic• razstave• standardi• priročnik

Vpliv aktivnosti na: knjižnični program načrtovanje potrebnega prostora in opreme

Elementi načrtovanja knjižnice

• Analiza okolja knjižnice in potreb uporabnikov• Analiza delovanja knjižnice • Program za prostorsko oblikovanje knjižnice • Izbira lokacije za knjižnico• Načrtovanje gradnje in arhitekture• Splošno o zunanjosti zgradbe• Notranja organizacija knjižnične zgradbe

• Dostopnost knjižnice za funkcionalno in druge oblike oviranih ljudi

• Komunikacijska, električna in druga oprema• Notranja ureditev • Knjižnično skladišče in knjižne police• Druga oprema • Varnost in zaščita• Vzdrževanje knjižnične zgradbe in zemljiščaVir: Novljan, S.& R. Potokar & R. Slokar: Načrtovanje gradnje in opreme

knjižnic, 2001

Zadrege pri

• načrtovanju knjižnic, tudi knjižničnega programa,• izbiri lokacije,• uveljavljanju kakovosti, učinkovitosti, varčnosti,• izboru najboljšega idejnega načrta, • dostopnosti knjižnice in njenega gradiva za

posebne potrebe prebivalcev,• zbiranju, analiziranju in vrednotenju informacij,

načrta ali prostora,• uveljavljanju knjižničarjevih strokovnih zahtev in

želja,• izbiri opreme,• gradbeni izvedbi,

• uveljavljanju bivanjske kakovosti (gretje, prezračevanje..),

• uvajanju nove (interaktivne) tehnologije, • dopolnjevanju in spreminjanju standardov za

knjižnice,• izobraževanju strokovnjakov, svetovalcev,• uvajanju nove organizacije knjižnice, novih

metod in načinov delovanja,• uveljavljanju življenja z vso naravno

kompleksnostjo, ki vabi v knjižnico,• vrednotenju knjižnic: pomembnejše od števila

obiskovalcev je podatek kaj so ti dobili v knjižnici,

• ovrednotenju nove knjižnice po končani investiciji: s fizičnega in socialnega vidika ter odnosov med njima.

DELO V PRIHODNOSTI

• Okoli 74 novih splošnih knjižnic

• Obnova (dopolnitev) okoli 50% prostora

splošnih knjižnic

• Pa še urejanje prostora visokošolskih, šolskih, specialnih knjižnic

Foto: Kambič, Primožič at all

JE TUDI NAŠA KNJIŽNICA?

• izraz življenjske moči okolja;• posebna, čeprav podobna drugim;• sodobna, tudi po dvajsetih letih;• s še nekaj vonja po starem;• prostor, kjer zaživijo vsa čutila;• prisotna vedno in na način, ki posamezniku

najbolj ustreza;• usklajuje tradicijo (razmišljanje, duhovnost) in

sodobnost (potrošniško orientirane potrebe uporabnika);

• brez ovir za uporabo;• odprti forum;• varuje pravice avtorja in uporabnika.

BO TUDI NAŠA KNJIŽNICA

turistična atrakcija (ki združuje v obliki sociološke, tehnološke in psihološke cilje)?

predstavljena v medijih kot: najbolj vznemirjajoča zgradba-najpomembnejša zgradba nove generacije in najbolj razveseljujoča-serija epizod urbanega okolja- osupljajoča energija- prva knjižnica 21. stoletja- nekaj, kar vas spodbudi k aktivnosti, ko ste v njej, s prostori kot so: dnevna soba, kavarna glasbena kupola, ploščad srečevanja, soba mešane ponudbe;

pridobila donatorja, čigar ime bomo vklesali na zgradbo? (Divelko, J& L.Gottlieb: The Evolution of Library and Museum Partnerships, 2004) vzgojila knjižnično generacijo (ob internetni)?

na nek način predlagala vedenje? (Piano, R.: Mesta kot polja strpnosti, kjer se spajajo drugačnosti. Delo, 18. april 2006)

Prispevek sodelujočih

• Kako do (še) boljših rezultatov?

• Kako premagati ovire?

UČENJE NA IZKUŠNJAH, ZNANJU

Predlog za naslednje posvetovanje:

So knjižničarji usposobljeni za upravljanje velikih knjižnic ali kako iz 40% na 100% velikost prostora?