O tem r kaj menijo o osnutku nowega zakona o medijih, smo po¥prašalltudi nekaj odgovornih urednikov in direktor|e¥ medijskih hiš,

>■ Manja Ujčič Zrimšek

Osnutek novega zakona o medijih predlagauveljavitev t. i. predkupne pravice novinarjevdo nakupa medija. Kaj menite o tej ureditvi?► Branko Pavlin,predsednik uprave druž-be Dnevnik*. »Predkupna pravica zaposlenihv medijski hiši in ne samo novinarjev se mino adi vsebinsko sporna. Pomeni samo mo-žnost kupiti delnice ali dele/.e gospodar-fiko ilrw/ho rili w pfirtpift.-mi pm-l/iji fppfjios(-f)i.L»- kupiVjvjiV/.Mi: iii ji: li)(i[)r(:ik:ljeii<;v temeljnem aktu družbe, nič slabega, sajprodajalec dobi plačano kupnino v enakemobsegu, zaposleni pa dosežejo naložbeni cilj.Se pa mi poraja vprašanje interesa, saj so polastninjenju že bili večinski lastniki. In pritem je treba še preveriti Zakon o gospodar-skih družbah. Ob tem je pomembno vpraša-nje ekonomske učinkovitosti založnika, karedino zagotavlja neodvisnost medija, in nekakšen slab zakon!«► Peter Franki, odgovorni urednik indirektor časnika Finance: »Ko sem svojekolege, ki predstavljajo švedske lastnike,poskušal seznaniti z novim zakonom, soodvrnili, da so naši (slovenski) politiki zelokreativni. Sam menim, daje ta pravica ne-

umestna in po vsej verjetnosti tudi protiu-stavna in nima nobene povezave z normalnodružbo. Je pa res, da slovenska družba inpolitika ne delujeta normalno. Razumljivoje, zakaj je tako, saj smo dolga leta potiskaliglavo v pesek.«

V osnutku novega zakona o medijih je predvi-dena večja novinarska avtonomija pri imeno-vanju in razreševanju odgovornega urednika.Po tem predlogu bi bilo v primeru 65- oz.75-odstotnega mnenja članov uredništvatako mnenje za izdajatelja obvezujoče. Kajmenite o tem?► Pavel Vrabec, generalni direktor tele-vizijske hiše Pro Plus: »V proces pripravetelevizijskega novinarskega prispevka jevključena številna ekipa. Del tega so mon-tažerji, snemalci, asistenti, pa tudi novinarji.Morda se nam prav zaradi te specifike tele-vizijskega poročanja, zdi določba osnutkapovsem nerazumna, saj novinarje postavljav favoriziran položaj pri odločitvah, za ka-tere niso niti odgovorni niti kompetentni.Razumemo, daje pobuda izšla iz neurejenih

lastniških in delovnih razmer v nekaterihmedijih. Vendar v predlogih znotraj obsto-ječega osnutka zakona o medijih nikakorne vidimo konstruktivnih in dolgoročnihrešitev za nastalo situacijo, niti ta zakon nimesto za tovrstno reševanje. V osnovi pa bibila takšna določba po našem mnenju neu-stavna, ker je v nasprotju s samim bistvomnaše pravne ureditve, zlasti v smislu svobo-dne gospodarske pobude.

Uspehov ni brez ljudi - profesionalne,motivirane in dobro organizirane ekipe na

vseh nivojih priprave. Kot komercialna hišase tega dobro zavedamo, saj živimo od uspe-šnosti projektov. Zato na mesta odgovornihurednikov že sedaj postavljamo ljudi, ki jim

novinarskikolektiv zaupa in ki uživajo kre-dibilnost«► Jurij Giacomelli, predsednik upraveDela: »Skupaj z določilomv osnutku novegazakona o medijih, ki predvideva podobenprag za zavezujoče mnenje uredništva prispremembah programske zasnove medija,razumem namen zakonodajalca, da preprečiprevrate v uredniški politiki medijev bodisiformalno bodisi prek dejanskega izvajanjauredniške politike. Ocenjujem, daje v temtrenutku taka rešitev za slovenski prostorlahko načelno koristna, saj bi presekalarazgreto javno razpravo, ki izvira iz slabihizkušenj iz preteklosti. Vprašanje pa se za-stavlja, kako rešitev oblikovatitako, daje ne

bo mogoče zlorabljati za zaviranje koristnihkadrovskih in vsebinskih sprememb in s temza oviranje upravljanja medijskih hiš. Tako bikazalo določiti dovolj visok prag

-

raje 75-od-stotnega - in hkrati določiti tudi minimalnopotrebno volilno udeležbo, na primer, vsaj75-odstotno,pri kateri bi mnenje uredništvasploh lahko postalo zavezujoče. Nadalje bikazalo upoštevati tudi, da imamo v Slovenij ipovečini majhna uredništva, in omejiti do-ločbo le na tista, ki imajo, na primer, vsaj 10ali 15 članov. Rešitevje lahko torej koristenodgovor na javno razpravo pri nas. V resnicini najpomembnejša varovalka ne za zaščitouredniške avtonomije ne za prožnost priupravljanju medijev in ima svojo pomembnovlogo predvsem v kontekstu povečevanjapomena programske zasnove v odnosu mednovinarjem,urednikom in izdajateljem, karje vsekakor lahko pozitiven prispevek 110-

vega zakona.«►• Tomaž Drozg, predsednik uprave zalo-žniške hiše Adria Media: »Menim, da ima

izdajatelj, sploh če gre za večinsko zasebnolastništvo, samostojno pravico imenova-ti in razreševati vse zaposlene/sodelujoče,povsem neodvisno od zaposlenih. Vpliv za-poslenih na ključne funkcije v založbi je pa-radoksalen, saj je lastnik založbe/izdajateljatisti, ki odloča o konceptu, tržnem pozicioni-ranju, financiranju, nosi tudi vso materialnoin (skoraj vso) pravno odgovornost ter imazato po mojem mnenju tudi izključno pra-vico imenovati na ključne položaje v založ-bi ljudi, ki jim pač zaupa, da bodo sledili intudi znali slediti ciljem, ki jih je postavil. Primednarodnih/globalnih/licenčnihmedijihpa je zadeva še tolikobolj paradoksalna, saj sivečina licencodajalcev zagotavlja pogodbenopravico do vpliva na izbor urednika, zato bilahko z vplivom članov uredništva prišlo dotežko razrešljivih situacij, ki bi lahko ključnovplivale na poslovanje ali celo obstoj medija.Skratka: takšni rešitvi odločno nasprotujem,takšne »klavzule« je treba preprosto prepu-stiti izdajateljem, dajih vnesejo v svoje statu-te in pravilnike ali pa ne. Ne nazadnje imajotudi zaposleni/sodelujočičlani uredništvapolno svobodo, s katerim izdajateljem bodosodelovali in s katerim ne.«► Silvester Šurla, odgovorni urednik re-vije Reporter: »Osnutek zakona o medijihprinaša določbe, kijih ne poznajo v nobe-ni evropski državi in so verjetno v koliziji z

drugimi slovenskimi zakoni in ustavo. Mednjimi je institut soglasja novinarjev pri ime-novanju ali razreševanju odgovornega ure-dnika (uprava zasebnih medijev ne bo moglapostaviti novega odgovornega urednika alirazrešiti starega, če bo temu nasprotovalo65 ali 75 odstotkov novinarjev). Nekatereslabe izkušnje s slovenskimi lastniki, ki so vpreteklosti na mesta odgovornih urednikovpostavljali ljudi z manj kot desetodstotnopodporo novinarjev v določenem mediju,nikakor ne morejo biti razlog za sedanje po-seganje v lastniške pravice v medijih in lahkopripeljejo do novih zlorab, tokrat s straninovinarjev (na primer nasprotovanje imeno-vanju odgovornega urednika, ki napovedujenujne in koristne spremembe v mediju, alinasprotovanje razrešitvi odgovornega ure-dnika, pod katerim prodaja pada). Slovenijatu ne sme biti unikum v demokratičnemevropskem medijskem prostoru, saj bi na tanačin spodbujali nakup medijev od družb s

političnimi in ne tržnimi motivi.Podobno velja tudi glede predkupne pra-

vice novinarjev v primeru prodaje »njihove-ga« medija. Takšne zakonske ureditve ni v

niti eni evropski državi, niti v tistih s stole-tno tradicijo svobodnih medijev, s čimer v

Sloveniji žal nimamo izkušenj. Predlaganaureditev je temelj za novo tajkunizacijo me-dijev, saj bi določeni novinarji za ustrezno

nagrado lahko odigrali vlogo slamnatih la-stnikov, poleg tega je verjetno v nasprotju z

zakonom o gospodarskih družbah in ustavo.Uvajanje testa »javnega interesa« pri do-

voljevanju lastniške koncentracije medijev,pri čemer bi javni interes določali od mini-stra za kulturo imenovani ljudje, pomeniširoko odprta vrata političnim interesompri poseganju v lastniška razmerj a v medij ih.Žal bogata tradicija političnega poseganja vmedije od politične opcije, ki je predlagateljosnutka zakona, sum političnih motivov za

predlagano ureditev zgolj potrjuje.Stroga prepoved navzkrižnega lastništva

med izdajatelji tiskanih medijev in izdajatelji

radijskih ali televizijskih programov ni trendsodobnih evropskih ureditev. Takšno strogoomejevanje lastništva ne bo pripomoglo k ve-čji pluralnosti medijskega prostora, lahko paonemogoča uveljavljanje manjših medijev.«► Peter Franki, direktor časnika Finance:»To je ravno tako zaradi nenormalno de-lujoče politike in družbe, pripelje pa lah-ko do absurdnih primerov. Tega ni nikjer vnormalnem svetu! Razumljivo je, da so dotega pripeljali tako naši novinarji kot razniŠroti in Petani, a to ne pomeni, daje takšnostanje v redu.

Recimo absurdni primer v Financah: Čerečem, da želim svoje mesto urednika pre-pustiti nekomu drugemu, moram za mne-

nje najprej vprašati svoje novinarje, ali tosmem. Če novinarji zavrnejo to možnost,mora urednik ostati na svoji poziciji za vse

večne čase oz. do pokoja.«

V osnutku novega zakona o medijih je nanovo opredeljena tudi pravica do odgovorain popravka. Ali se vam zdi nova dikcija pri-merna, boljša ali slabša od sedanje?► Leo Oblak, predsednik upravnega od-bora in izvršni direktor radijske mreže In-

tonet media m direktor Radia 1: »Pravica dopopravka v novem zakonu je boljša, ker jenatančneje določena v smislu popravljanjanapačnih navedb. S tem je možnost zlorabemanjša. Se vedno pa je po moji oceni »ena-kovredno mesto« preveč ohlapna definicija.V nemški zakonodaji namreč jasno piše, dapopravek ne sme imeti oblike pisma bralcev.Škode, ki jo naredi napačna informacija nanaslovnici, majhen članek na 10. strani spo-daj levo žal ne more enakovredno popraviti.Dobro bi bilo, če bi zakon predvidel tudi takprimer.«

Predlog novega medijskega zakona ureja tudipovezovanje radijskih postaj v mreže. Kakšnase vam zdi predlagana rešitev?► Stane Cencelj, direktor Radia Hit: »VSloveniji so v zadnjem poldrugem desetle-tju rasle radijske postaje kot gobe po dežju,vendar brez prave strategije. Tako stanje jeomogočalo posameznikom kopičenje manjuspešnih postaj v radijske mreže. Predlaganizakon je korak naprej, vendar na žalost nemore rešiti anomalij in zlorab iz preteklosti- teh pa je bilo pri radijskih mrežah veli-

ko. Zakon sicer daje večjo vlogo Agenciji za

pošto in elektronske komunikacije, kar jedobro. Omejuje tudi zlorabo mrež, vendar jeprehodni čas predolg, pa tudi pet program-skih sklopov je preveč, zato bi morali vsajdrugo alinejo 66. člena izpustiti, ker jo bodonekateri spet zlorabljali. Tako bomo tisti, kikorektno oddajamo skladno z dovoljenji,spet potegnili krajši konec, »nacionalne mre-

že« pa bodo nelojalno dobile prednost preddrugimi radijskimi postajami.«► Aleksander Žišt, direktor Radia Center:»Predlagana rešitev vnaša v radijski prostordodatne nejasnosti in je v nasprotju s te-meljno usmeritvijo zakona o medijih. To jezagotavljanje javnega interesa v medijih, kise kaže v pluralnosti medijev, raznolikostiprogramskih vsebin ter prepovedikoncen-tracij. Veliko škodo pluralnosti slovenskegaradijskega prostora je naredila že obstoječarešitevpovezovanjavradijske mreže. Zaraditega je v preteklih treh letih ugasnilo večkot dvajset lokalnih radijskih postaj. Te soodtlej zgolj najemodajalci svojih frekvencza namen predvajanja nacionalnih radijskihprogramov. Ocenjujem, da je na ta način iz-gubilo zaposlitev več sto radijcev po celotniSloveniji, predvsem pa so številni slovenskikraji izgubili ponekod edini lokalni medij,kije še zagotavljal njihovo lokalno informi-ranost. V tem smislu rešitev povezovanja vradijske mreže ne dosega želenih učinkov.Velja poudariti, da so frekvence javna dobri-na Republike Slovenije in se dodeljujejo postrogih kriterijih na javnih razpisih. Zaradizlorab zakona o medijih pa so v preteklosti,in te anomalije ne rešuje niti novi predlognovega zakona, prešle mimo javnih razpisovv roke nacionalnih radijskih postaj. V izo-gib temu bi morala država zagotoviti jasnekriterije in omejitve povezovanja radijskihpostaj v mreže. Edino na ta način bo možnozagotoviti dolgoročni javni interes in plural-nost v medijih.

Povezovanje v radijske mreže se od vsegazačetka izkorišča za kapitalsko povezovanje.Rezultat tega je monopolizacija radijskegatrga, do katere je v Sloveniji že prišlo. To ugo-tavljajo tudi uradne institucije, ki so takšnezlorabe zaznale že v letu 2008. Predlagateljzakona bi moral upoštevati dejstvo, daje»prime time« radijskih postaj med 6. in 9.ter 15. in 18. uro. Tako bi morala predlaganarešitev pogojevati polno predvajanje ma-

tičnih programov v teh terminih, saj bi sele tako lahko vsaj delno zagotovili lokalnainformiranost in upravičenost do uporabefrekvenc, kar je bil eden izmed osnovnihkriterijev, po katerem so se te najemnikomtudi podeljevale. Zagovarjam ohranitev ne-odvisnosti lokalnih medijev in oblikovanje

pogojev za njihovo preživetje. Slednji pred-stavljajo v geografsko razgibani in kulturnoraznoliki slovenski krajini pomemben dellokalne identitete.«► Leo Oblak,predsednik upravnega odborain izvršni direktor radijske mreže Infonetmedia in direktor Radia 1: »Predlagana re-šitev zelo favorizira RTV Slovenija in oviranastanek novih radijskih in tv-programov, kibi bili konkurenca programom RTV. Val 202oziroma prvi radijski program RTV Slovenijaoddajata samostojno največ 600 ur progra-ma mesečno. Zasebni radijski program pabo moral v primeru, da želi s povezovanjemimeti enako slišnost kot RTV, oddajati večkot 2.400 ur (!) programa mesečno. Zasebnikmora torej imeti 400 odstotkov več progra-ma, kot ga ima državni radio, ki se financiratako iz naročnine kot tudi iz oglasov. Zaseb-ni radijski programi se financirajo samo izoglasov. Zato pomeni takšna rešitev ščitenjeRTV SLO in oviranje razvoja komercialnihradijskih in tv-programov. Televizijske inradijske postaje se povezujejo zato, da lah-ko ponudijo večjo slišnost in boljši skupniprogram.

Dodatna ovira v novem zakonu za tv- inradijske mreže bo tudi obseg lastne produk-cije. Medtem ko imajo vsi mediji v poletnemčasu pravico do tega, da imajo pol manj pro-dukcije, morajo mediji, ki se povežejo, ohra-njati enako količino programa tudi v pole-tnih mesecih. Ob tem velja spomniti, dajedanes najbolj gledana tv-postaja v Slovenijinastala ravno s povezovanjem treh lokalnihtv-postaj (TV Robin, MM TV in Tele 59).«Predlog novega zakona o medijih tudi do-loča, da mora radijska postaja med 6. in 22.

uro predvajati najmanj 15 odstotkov glasbeslovenskih avtorjev ali izvajalcev. Kakšno jevaše mnenje o tem? Bo to vplivalo na vašprogram?► David Irgolič, glavni in odgovorniure-dnik Radia Center: »Naše osnovno poslan-stvo je zadovoljstvo poslušalcev, zato jimv glasbenem programu ponujamo tistoglasbo, ki jo na testiranjih najbolje oceni-jo. Včasih poslušalci med to glasbo uvrsti-jo več slovenskih avtorjev, spet naslednjičmanj, odvisno od všečnosti glasbe, ki jim jena voljo, in ne od porekla izvajalca. Vsakazakonska omejitev vpliva na svobodo me-dija in v tem primeru to pomeni, da bomopo vsej verjetnosti morali predvajati tuditisto slovensko glasbo, ki poslušalcem nebo všeč, samo zato, da dosegamo zakonskopredpisane odstotke.«► Luka Zagoričnik, glasbeni urednikRadia Študent: »Novi predlog in v njempredlagana nova kvota domače glasbe (15odstotkov) v radijski programski shemi ne

bo v ničemer vplivala na programsko podo-bo Radia Študent, saj v njej predstavljamocelo kopico domačih ustvarjalcev, ki (žal)niso širše zastopani na ostalih radijskihprogramih v Sloveniji. Zato bomo mi ševedno vztrajali na kvoti 25 odstotkov, saj s

tem podpiramo tovrstno glasbeno ustvar-jalnost pri nas.«Kaj menite o omejitvi največ desetih minutoglaševanja na uro na televiziji, ki ga določapredlog novega zakona o medijih?► Pavel Vrabec, generalni direktor televi-zijske hiše Pro Plus: »Predlagana omejitevje za nas nesprejemljiva. Vse komercialneelektronske medije postavlja v izrazito po-drejen položaj in ostro posega v našo avto-nomijo. Nobena evropska država doslej šeni postavila tako stroge regulative oglaše-vanja za komercialne medije, hkrati pa takoširokosrčno ponudila možnosti dodatnegafinanciranja za nacionalno radiotelevizijo.Uzakonjenje takšnih določb bi nujno po-menilo nižanje obsega razvojnih operacijin kvalitete programske ponudbe medijev,vključno z informativnimprogramom.Spre-jetje predlagane omejitve bi tako neposre-dno škodovalo komercialnimmedijem, celoogrozilo obstoj marsikaterega med njimi,posredno pa oglaševalcem z omejevanjempromocije njihove ponudbe na najučinko-vitejših medijih in predvsem končnim upo-rabnikom medijev, gledalcem in poslušal-cem, saj je ponudba vsebin v komercialnihmedijih odvisna izključno od oglaševalskihprihodkov. Prav tako bi bila ogrožena plu-

ralnost medijskih vsebin.Takšen način reševanja javne televizije,

ki ima skupne prihodke večje, kot je visokceloten oglaševalski trg, je absurdno. Javnatelevizija se bolj kot z opravljanjem svojegaposlanstva ukvarja z rušenjem in zaviranjemneodvisnih medijev. Dokler ji bo dovoljenoto početi nemoteno in pod netransparentni-mi pogoji, se vsem elektronskim in tiskanimmedijem slabo piše. Sredstva, ki jih na taknačin pridobiva javna televizija, bi mora-la biti na razpolago tistim, ki ne prejemajosredstev iz naslova naročnine.«** Gregor Memedovič, direktor trženjatelevizije TV3: »10-minutna omejitev nimanikakršne osnove na realnem trgu. V celo-tni Evropski uniji je omejitev določena namaksimalno 12 minut, zato ni nobene logi-ke, zakaj bi v Sloveniji bilo to 10 minut. Taomejitevje lahko razumljiva za nacionalnotelevizijo, saj se financira iz naročnine, zakomercialne televizije pa je to edini vir pri-hodka. Ne nazadnje so gledalci tisti, ki seodločajo,ali bodo gledali oglasni blok ali ne,in če zamenjajo program, s tem kaznujejotelevizijo, ker ji znižajo gledanost. Zato imavsaka televizija samoregulativo in je že sedajusmerjena k dolžini oglasnih blokov med 9in 10 minut, nekatere oddajajo celo načr-tno samo do 7 minut in na ta način zadržijogledalce. Izziv za razne regulative bi moralobiti predvsem oglaševanje na internetu inmobilni telefoniji, na medijih, ki prihajajoin ne na medijih, ki so zelo natančno že re-gulirani s strani EU.« mm