Ob prazniku Vseh svetih

NOVEMBER 2015

LETO XXV

]8 "" lzdaja ZUPN IJ SKI URAD

IG, tel. : 01420 25 50.

Odgovorna oseba: Joze Pozderec, zupnik.

www.salve.si/ig

Pred kratkim sem nekje prebrala misel: kristjan naj ne bi govori/ o Jezusu, am­pak sku sal biti Jezus. In kaksen bi potem bil? Dober, usmiljen, izpolnjeval bi bozje zapovedi in bozjo voljo. Brez bozje pomoci je to nemogoce. Zato kristjan casti Boga. 0 ljudeh, ki pogosto hodijo v cerkev, k masi ink spovedi in obhajilu, ljudje pravijo, da so pobozni. In to veckrat v njihovih oceh pomeni nekaj negativnega. Bog od nas pricakuje nase posvecenje . Seveda mora pobozni clovek kazati tudi v svojem zivljenju ljubezen ne samo do Boga, ampak tudi do bliznjega in tako po­staja res vedno bolj svet.

Ob prazniku vseh svetih se spominjamo vseh tistih, ki so tako ziveli . ln nesteto jih je. Med njimi so moski in zenske, duhovniki, redovniki in la iki. Niso bili razgla­seni za blazene ali svetnike, pa jih vseeno obcudujemo, ker so se v svojem zivljenju trudili, da bi bili vedno boljsi, bolj sveti, bolj podobni Jezusu . Posnemajmo jih .

Ko na grobovih pokojnih svojcev prizigamo svecke, prosimo Gospoda, da bi se tudi v nasem srcu pokazala ta zelja in bi zaplamtel plamen vere, upanja in ljubezni.

Irena

SVETI MARTIN Svetega Martina najpogosteje uprizarjajo, kako se kot vojak deli plasc z bera­

cem, njegova obicajna spremljevalka pa je goska. Sicer ima skofovske insignije in knjigo. Sveti Martin je tudi upodobljen na doslej najstarejsih najdenih freskah na Slovenskem iz obdobja roman ike, in sicer v cerkvi sv. Martina na Pohorju. Ca­scenje svetega Martinaje pri nas razsirjeno zlasti po vinorodnih krajih . Martinovo (11. november) je po ljudskem prepricanju dan, ko sveti Martin iz mosta del a vin'. Martinovanja in »Martinje« so znana po vsej Slovenij i od Istre do Prekmurja. Na poti sv. Martina od rodne Sabarije do Toursa postavljajo »stopinje sv. Martina« na

2 DUHOVNA MISEL

kraj ih, ki so povezani s sv. Marti nom. Gre za manjse skulpture, ki jih vgradijo na vidno mesto v zgradbi ali na tlaku. V Sloveniji so doslej postavljene tri. Prva v Lju­bljani pri Etnografskem muzeju, druga na ce rkvi sv. Martina na Pohorju in tretja na ce rkvi sv. Martina v Domanjsevcih.

Ko je pustil vojasko sluzbo je postal ucenec sv. Hilarija, ki goduje 13- januar­ja. Po nekaj letih se je Martin odpravil misijonarit v rodno Panonijo, kjer se je za­cel siriti arijanizem. Arijanski skofje so ga kmalu pregnali in Martin se je umaknil na otok Gallinara (pri mestu Albengo, ltalija), kjer je dolgo zivel kot puscavnik. Okoli leta 350 se je vrnil v Poitiers k sv. Hilariju. V bliznjem kraju Liguge si je pasta­vii puscavnisko celico, ki se je v poznejsih stoletjih razvila v znamenit samostan . Leta 371 ali 372 so ga izvolili za skofa vToursu (severna od Poitiersa)- pri ljudeh je bil namrec zelo priljubljen zaradi skromnosti. Umrl je 8.11.397 v kraju (andes (severna od Toursa) . Njegov pogreb je bil11.11.- obletnico pogreba obhajamo kot godovni dan. '

DON BOSKOVI DIAMANTI DIAMANT PLACILA

mjg

Diamant, na kate rem je bil nap is PLACILO, je bil med drugimi petimi diamanti, ki so bili na hrbtu moza velicastnega videza iz Don Boskovih sanj. lz vsakega od vseh desetih diamantov so izzarevali zarki, ki so se dvigovali v podobi plamenov in imeli tu in tam razlicne napise. lz diamanta na kate rem je pisa lo PLACILO so se dvigovali zarki na katerih je pisalo:

- Ce vas vabi lepota PLACILA, naj vas ne strasijo napori, da ga dosezete. - Kdor z menoj trpi, se bo z menoj veselil. -Malo casa traja trpljenje na zemlji, a vecno bo veselje prijateljev.

Lepota placila in napor za dosego le tega : Vsi vemo, da vecji kot je trud za doloceno stvar ali nek cilj, bolj nam ta stvar

ali cilj priraste k srcu. Lepota placila je pogojena s kolicino truda in napora, ki ga vlozimo za dosego le tega . Torej placilo kot dosezek vedno cenimo po vlozenem trudu, ki smo ga vlozili za dosego tega placila. Modro je, da cenimo tudi dosezke drugih ljudi, se posebej nasih starsev. Vsako stvar, ki jo dobimo v dar, jo je modro ceniti, ker prav za vsako stvar je bil potreben nek napor in trud . Strah pred napa­rom za dosego ciljev- placila nas vodi v greh . To je lahko lenoba, nedoslednost, neodgovornost, itn. Najbolj pa je pomembno, da se trudimo za placilo, ki mu re­cemo vecno placilo, ki nas (aka v nebesih .

DUHOVNA MISEL 3

Kdor z menoj trpi, se bo z menoj veselil. Sta r slovenski rek pravi : »Po vsakem dezju posije sonce.« To drzi. Trud, ki ga

vlaga mo za dosego nasih ciljev, nam nemalokrat, ali pa skoraj vedno povzroca trp ljenj e. To t rpljenje je cena placila- cena dosezka. Velikokrat nam t rpljenje pred dosego ci lja- dosezka, sploh ne dela tezav. Takrat ne cutimo, da trpimo, ker z vso gorecnostjo delamo za cilj ali dosezek. Takrat cutimo, da ima to trpljenje smisel in se nam sploh ne zdi trpljenje . Taksnemu trpljenju pravimo pricakovanje. Ko neko stvar pricakujemo, se vedno veselimo ze v naprej. Vsak clovek nasi svoj kriz, ki mu je ravno prav. Vera v Bog a je tista, ki ta kriz naredi lahek, in ga spreminja v prica­kovanje vecnega veselja v nebesih.

Kratkotrajno je trpljenje na zemlji, veselje prijateljev pa je vecno. Mnogokrat recemo: »Konec dober, vse dobra.« Ko dosezemo nek cilj- dose­

zek- neko placilo, se nam zdi cas za dosego tega cilja majhen. Velikokrat je tru'd zelo dolgotrajen. Vsaj zdi se nam tako. Vendar na koncu koncev pa vedno ugo­tovimo, da ni bilo taka hudo, kaj sele dolgotrajno. Kancek zadovoljstva, kancek veselja na koncu, nam vedno poplaca ves, se taka dolgotrajen trud. Zivljenje, ki ga zivimo na zemlji, je pa v primerjavi z vecnim zivljenjem- veseljem v nebesih, zelo kratko. Tu je pa, kat vidimo, stvar ravno obratna : Malo casa traja trpljenje na zemlji, a vecno je veselje prijateljev v nebesih .

Sv. Janez Bosko pravi : "Kdor ni cujec, je v nevarnosti, da sene bo zvelical, ker mu ali zmanjka casa ali volje ali milosti."

Cujecnost je zelo mocno orodje za spoprijemanje s tezavami in osebnostno rast. Tak clovek, ki je cujec, se zaveda svojega trenutnega stanja, ne da bi ga hotel takoj spremeniti, se mu izogniti ali celo pobegniti pred njim . Taksno ravnanje vodi do vecje kvalitete zivljenja, zmanjsanja stresa, tesnobe in depresivnosti. Skratka, do boljsega pocutja nasploh . Taksen clovekje bolj ucinkovit na delovnem mestu, v zakonu in drugih odnosih. Pripravljen je tudi na zadnji dogodek tega zivljenja. To je svoj zemeljski odhod . Za kristjana je cujecnost povezana z budnostjo, ker ne vema he dneva ne ure, kdaj se bomo srecali z vstalim Kristusom.

OBHAJANJE DEVETIH PRVIH PETKOV (od septembra 2015 do maja 2016)

Jezusova obljuba sv. Marjeti Alacoque, taka imenovana dvanajsta ali velika obljuba, ki jo je prejela na neki petek med svetim obhajilom in jo je v pismu svoji

4 DUHOVNA MISEL, DOGODKI

nekdanji prednici M. de Saumaise (izg. Somez) tudi dobesedno zapisala: »Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost koncnega spreobrnjenja . Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih zakramen­tov. Moje Bozje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribezalisce.«

Samo po sebi se razume, da moramo sv. obhajilo prejeti dobro pripravljeni, v posvecujoci milosti ins pravim namenom. Smrtna uraje v nasem zivljenju najbolj odlocilna. Od nje je odvisna nasa vecnost. Obljuba, ki zagotavlja srecno zadnjo uro, srecno smrt ins tem srecno vecnost, zasluzi naziv »Velika«.

Kdor devet prvih petkov zaporedoma pobozno prejme sv. obhajilo, bo umrl v posvecujoci milosti, v prijateljstvu z Bogom. Cilj obljube je, da bi pogosto in dobro pripravljeni prejemali zakramente vse zivljenje, ne samo na devetere prve petke.

Povzeto iz knjizice: Nihce nima vecje ljubezni Bernarda in Robi

UCENCI SMO VSI ENAKO »Ucenci smo vsi enako«, edini pravi ucitelj pa je Jezus Kristus. Cesa sem se od

njega naucil? Tretji vikend v septembru smo se Martinovi animatorji odpravili na Uskovnico.

Bilo nas je 15. Z nami je bil duhovnik, salezijanec Andrej Baligac iz salezijanske skupnosti na Trsteniku. Pripravljalna ekipa- bili smo stirje- smo odsli na Uskovni­co ze en dan prej, da smo koco pripravili za prihod se vseh ostalih.

Tema vikenda je bila: Moja vera in njena rast. Papez pravi, da moramo iz svoje­ga zivljenja narediti nekaj velikega. Mladi naj bi se tako kot dejavni clani vkljuceva­li v zupnijske skupnosti in postajali sol zemlje in luc sveta. Med delom po skupinah smo se pogovarjali tudi o vprasanjih kot so: Kje je moje mesto v cerkvi in druzbi? Kaksno poslanstvo izpolnjujem oz. kaj Bog od mene pricakuje? Kaksno odlocitev v zvezi stem sem ze sprejel oz. jo moram sprejeti v prihodnje? Pogovarjali smo se tudi o projektih za v prihodnje, in napravili kar nekaj nacrtov.

Preziveli smo lep vikend in se med seboj se bolj povezali kot skupina. S seboj smo imeli kar stiri kuharice- animatorke, ki so odlicno poskrbele za nas. Vsi ostali smovsak po svojih najboljsih moceh opravljali tudi druga dela, tako kotje to nava­da vtej koci na Uskovnici.lmeli smo narejen plakat s tabelo, tako daje vsak vedel, kdaj pred jedjo ali po jedi vodi molitev, kdaj pred jedjo pripravi mizo za obed, kdaj po jedi pomete po koci ali pospravlja posodo, kdaj pride na vrsto za pomivanje, itd- dela nam ni zmanjkalo. Za obe jutranji intonaciji dneva pa sem poskrbel kar jaz. lmeli smo vsak dan maso, pri kateri smo vsi sodelovali s petjem, prosnjami in zahvalami. V nedeljo popoldne smo se odpravili domov. Ustavili smo se na Bledu,

DOGODKI 5

kjer smo si v zupnijski cerkvi ogledali freske na katerih je upodobljena molitev Ocenas. Po ogledu smo si privoscili se vsak svojo blejsko grmado ali krem-rezino. Skupaj smo sklenili1 da bomo taksen vikend na Uskovnici ponovili najkasneje na­slednje leto. Domov smo se odpeljali z veliko dobrih vtisov v srcu.

Mirko Merzel

Zlata poroka Janeza in Cirile Kastelic V nedeljo1 20. og.1

sta v zupn ijski cerkvi sv. Martina na lgu1 kjer sta se pred pet­desetimi leti poroci­la1 praznovala svojo zlato poroko Janez in Cirila Kastelic. Tri leta po poroki sta odsla na delo v Nemcijo in si v Stuttgartu zasluzila pokojnino. Vrnila sta se v domovino v Sta­je1 kjer sta si ze prej zgradila hi so in v kateri sedaj zivita. V zakonu sta se jima rodila sin Miro in hcerka Lidija/ ki staju tudi spremljala ob zlati poroki in z njima stirje vnuki .

G. Janez in Cirila sta vsako nedeljo pri sv. masi1 iz katere1 kot pravita1 crpata moe za zakonsko zvestobo in veselje za skupno zivljenje. Stem dajeta mlajsim rodovom cudovit zgled vere in tudi pripadnosti zupnijskemu obcestvu in Cerkvi. S svojimi prispevki rada pomagata pri razlicnih obnovah v zupniji. Dobri Bog naj jima to bogata povrne z zdravjem/ sreco in dolgim zivljenjem!

n.n.

Spostovani Metod! Tvoje sodelovanje pri cerkvenem pevskem zboru na lgu sega v leto 1981. Ome­

nil simi/ da si prepeval v pevskem zboru tudi ze prej/ zal pa si nisem zapomnil od kdaj in kje.

Ko sem leta 2006 zacel sodelovati z zborom1 je zivljenje kar kipelo iz tebe. Bil si vesel1 zivahen1 iskriv1 pokoncen1 samozavesten in vedno v srediscu.

6 DOGODKI

Na pevske vaje si hodil redno. Bil si tocen in vedno med prvimi. Redno si sodeloval s petjem pri svetih ma­sah. V tem sem te obcudoval in si nam lahko vsem zgled .

Pred vajami in po njih si rad, dokler ti je zdravje do­puscalo, pomagal prenasati note s kora v ucilnico in obratno.

I mel si prijeten tenor, s katerim si bogatil bogosluz­j e. Z Mira sta lepo v duo pela dvoglasje alt in tenor v Vodopivcevi pesmi Ko pride majnik cez ravni in tudi ne­katere Spendovove psalme. Povedali so mi, da si pel tudi kronista v pasijonu.

Ko je Mira dobila nadskofovo priznanje za zivljenjsko delo organista in zboro­vodje, so te oblile solze srece in privrela so custva ljubezni in spostovanja na plan.

P. James Man jackal v svoji knjigi Vide! sem veenost pise, da se v nebesih prepe­va Slava Bogu na visavah in Svet, svet, svet si ti Gospod nebesnih cet. To si prepe­val na zemlji, zelim, da bi v nebesih nadaljeval.

Veckrat pogledam na mesto, kjer si sedel na koru in moram priznati, da manjkas. Za sodelovanje v zupnijskem pevskem zboru se ti v svojem imenu in v imenu

Zupnije lg iskreno zahvaljujem. Naj ti Bog obilno placa za tvoje delo v njegovem vinogradu!

Igor KovaCic, Zborovodja

Blagoslov kriza v Zapotoku g. oktobra 2015je v Zapotoku pod Kuresckom potekal blagoslov kriza, ki so ga

v vasi postavili vascani. Kriz s podobo Kristusa stoji na zemljiscu Zupnije lg, poleg Rekreacijsko turisticnega centra (RTC) Zapotok. Obredno slovesnostje ob priso­tnosti ins sodelovanjem vascanov Zapotoka vodil ihnski zupnik Joze Pozderec.

Krizje eden najbolj znanih in temeljnih simbolov krscanstva. Je znamenje mi­sticnega vzpona, odresenja in vecnosti. Je znamenje vere in upanja. Pojemo mu hvalnice, krscanstvo s krizem naznanja Odresenikovo navzocnost. Z znamenjem kriza se tudi blagoslavlja in zacenja vsaka molitev.

Sveto znamenje Kristusovega kriza so izdelali vascani Zapotoka. Stoji na beton­skem podstavku, s podobo Kristusa na lesenem delu. Obrnjen je k cerkvi Marije, Kra­ljice miru na Kurescku. Vascani so sodelovali pri pripravi prostora kot tudi pri sami slovesnosti blagoslova. Kriz je krasil sopek cvetja, gorele so svece. Z veliko mere od­prtosti in prijaznih besed je zupnik nagovoril navzoce. Zbralo se je kaksnih 30 ljudi. Blagoslov je kot luc in je bozji dar ljudem. Naj sveto znamenje kriza varuje vascane Za-

potoka. Naj bo to kraj, kjer se bodo srecevali z Bogom ljubezni in med seboj, da bodo ziveli v sozitju in miru. Poleg molitve so navzoci s petjem pesmi Kraljevo znam'nje kriz stoji, ob spremljavi kitare osnovnosolca Jakoba oboga­tili svetost dogajanja.

Ob zakljucku slovesnosti se je g. zupnik zahvalil vsem krajanom Zapotoka, se pose­bej pa Borisu Pecarju, Janezu Pozdercu, in Zlatku Useniku, ki so si najbolj prizadevali za postavitev tega svetega znamenja.

Vascani so gospodu zupniku razkazali se

DOGODKI 7

RTC Zapotok, kjer se druzijo in prirejajo razne dogodke. S skromno pogostitvijo, s pecivom, cajem in grozdjem in ob prijetnem klepetu so se vascani zahvalili g. zupniku za obred blagoslovitve .

To je bil poseben dan za krajane Zapotoka. To je bil pravi praznik. S postavitvijo kriza se veseli celotna Zupnija I g.

Drustvo Zapotok, Darja Mlakar

SVETOPISEMSKI MARATON 2015 V tednu med 11.10. in 18.10.2015je pri Sv. Jozefu v Ljubljani potekal Svetopi­

semski maraton . Letos je nosil naslovV ljubezni ni strahu. K stiriindvajseturnemu branju bozje besede so povabljene razlicne skupine in posamezniki.

Nasa molitvena skupina se je branja udelezila sedmic. Z branjem smo zaceli v ponedeljek, 12.10.2015 ob 4h zjutraj in koncali ob 6h. Zaceli smo z 22 poglav­jem Evangelija po Luku, ga prebrali do konca in nadaljevali z Evangelijem po Janezu(evangelij=spis o zivljenju, delovanju in nauku Jezusa). Maratona seje ude­lezilo enajst bralcev.

Toncka Jeraj

SINODA 0 DRUZINI 2015 Bog je ustvaril Cloveka po svoji pod obi, po Bozji pod obi ga je ustvaril, moskega

in zensko je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jim a je rekel: »Bodita rodovitna in mnozita se, napolnita zemijo in si jo podvrzitai gospodujta ribam v molju in pticam na nebu ter vsem zivalim, ki se gibljejo po zemlji!« ( 1Mz 27,28) .

8 DOGODKI

Sveto pismo ze prav na zacetku prinasa definicijo druzine, ki je ostala ista v vsej zgodovini. V zadnjem casu si razlicne skupine, tudi pri nas, prizadevajo raz­vrednotiti druzino. Druzina je vrednota . Tega se zaveda tudi Cerkev. Zato je od 4· 10. do 25 . 10 . 2015 v Rimu potekala sinoda o druzini pod naslovom Poklicanost in poslanstvo druzine v Cerkvi in sodobnem svetu. Stanje glede zakona in druzine se zelo spreminja, Cerkev mora najti casu primeren pristop. Sodobno krscanstvo je sooceno z velikim prepadom med naukom in zivljenjsko prakso. Priznati je treba konkretno zivljenje in se odzivati nanj. Vemo, da je poleg uspesnih druzin mno­go locenih, civil no porocenih. Treba se je pribl izati tudi vsem ranjenim, ubogim in osamljenim. Temeljnih resnic, kakor je nerazvezljivost zakona, sinoda ne more razveljaviti. lsce pa moznosti, kako naj gre naproti tistim, ki so se jim zivljenjski nacrti podrli . Sinode se je udelezil tudi ljubljanski nadskof Stanislav Zore, ki je med drugim na zasedanju povedal: > Ta sinoda bo mora Ia narediti tudi premik od druzine kot tiste, ki poslusa to, kar uci cerkveno uciteljstvo, k pojmovanju druzine, ki je sama nosilec pastoralnega delovanja, ki po eni strani zivi evangelij in gas svojim zivljenjem in tudi vrednotami, kijih zagovarja, posreduje okolici.<

Sklepno porocilo ima kar 94 clenov. Po besedah dunajskega nadskofa je sklep sinode velik DA druzini. Sporoca nam, da druzina ni nekaj prezivelega, ampakje temelj cloveske druzbe.

V teh dneh smo izvedeli, da je ustavno sodisce dovolilo referendum o zavrni­tvi Zakona o druzini in druzinskih razmerjih . Za kaksno druzino se bomo odlocili?

Toncka Jeraj

PETEROPEKA Na predvecer misijonske nedelje je hala Tivoli pokala po sivih . Na dobrodel­

nem koncertu se je zbralo nekaj tisoc !judi, ki so poslusali misijonarja Petra Ope­ka . Govoril je o veselju, pravicnosti, o dobroti in bratstvu, ki ga ze 45 let prinasa Malgasem. Sodelovale so glasbene skupine Perpetuum Jazzile, Alfa in Omega in Modrijani. Koncertje prenasala TV SLO 1 in Radio Ognjisce .

Toncka Jeraj

ZEGNANJE NA PIJAVI GORICI Na zegnanjsko nedeljo smo na Pijavi Gorici obhajali slovesnost v cast dvema aposto­

loma, ki sta zavetnika cerkve, sv. Simona, ki ga imenujejo tudi »Gorecnik«, da bi ga raz­likovali od Simona Petra in pa Juda Tadeja . Juda je napisal kratko pismo, ki je del Nove zaveze. K sv. Judu Tadeju se ljudje radi zatekajo v brezupnih ali nemogocih zadevah.

K slovesnosti, ki ga je vodil izanski zupn ik Joze, se je zbralo lepo stevilo !judi, otrok

[

DOGODKI, SPOROCILA 9

in tudi ministrantov. Med sv. maso je lepo prepeval cerkveni zbor pod vodstvom or­ganista in zborovodje Simona Hocevarja, kateremu smo voscili za njegov god, saj je sv. apostol Simon njegov krstni zavetnik. Hvaiezni smo mu za njegovo dele in tudi vsem pevcem, ki s svojimi glasovi lepsajo bogosluzje . Po masi pa nas je cakalo prije­tno druzenje ob sladkih dobrotah dobrih gospodinj. Vsem iskren bogplacaj!

n.n.

VABILO .NA ROMANJE, vzupnijo sv. Janeza Boska, kjer bo v nedeljo, 15. 11.1 ob 15. uri1 blagoslovi­

tev noye cerkve posvecene temu svetniku. To bo najlepsi dar sv. Janezu Bosku ob njegovi20o-letnici.rojstva. f>ri blagoslovitvi bo navzoc vrhovni predstojnik salezijanske druzbe. Cena prevoza je 10 evrov .. Odhod avtobusa boob 12.30 od zupnijske cerkve. Prijave zbiramo do nedelje 8. novembra. Lepo vabljeni ' nato romanje!

Spored celodnevnega cescenja Najsvetejsega: • 8.oo sv. masa in izpostavitev Najsvetejsega • 9.00-1. molitvena skupina; • 1o.oo veroucenci: 5. 1 6., 7., 8. in g. razredai ob 11.00 -1., 2., 3- in 4· razredai

ob 12.00- zakonske sku pine, ob 14.00- druga molitvena skupina, ob 15.00 - mladinci in ob 16.oo- cerkveni pevci in vsi drugi, ob 16.30 -litanije in sklep cescenjai

• ob 17 .oo- sv. mas a za zakonce jubilante. Vabljeni vsi, ki letos praznujete zakonske obletnice. Pri sv. masi boste obnovili svojo ljubezen in zvestobo in prejeli majhen spomincek. Po masi paste povablje­ni v veroucno ucilnico.

Karitas Zupnijska Karitas lg ima uradne ure .. vsak drugi petek v mesecu od

17. do 18. ure v ucilnici zupnisca. Transakcijski racun Zupnijske Karitas lg, na katerega lahko prispevate

svoj dar za pomoc ljudem v stiski: Sls6 0209 8026 0579 946 (NLB, d.d.) Hvala vsem darovalcem in Bog placaj!

10 SPOROCILA

SPORED BRALCEV BOZJE BESEDE Pri masi ob 8. uri: Rok in Zinka 5tefancic- 8. 11. Helena Bevc in Blaz Jamnik -15. 11.

Tina Zaloznik in Nastja Strelec- 22. 11.

Franc Orhini in Veronika Cud en- 29. 11. Bernarda in Robi Selan- 6. 12.

Pri masi ob 10. uri: Andreja in Roman Zdravje- 8. 11. Anka Virant Dornik in Marija Poljanec -15. 11.

Cvetka Mihelic in BojanBucar- 22. 11. Marija Pangrc in Marinka Zavrsnik- 29. 11.

Barbara Jamnik in Marija Kozin- 6. 12.

Bralci na Pijavi Gorici: Klavdija Hocevar in Andrej a Lunar -8. 11.

Anamarija Picek in Damjana Urbar -15. 11.

Anze Globokar in Olga Urbar- 22. 11. Eva Kramar in Urska Pirc- 29 . 11.

Katarina Hocevar in Jelka Tavcar- 6. 12.

CISCENJE ZUPNIJSKE CERKVE: 9· SKUPINA-8.11. (Matena) VSE SKU PINE (zegnanje) -15. 11.

SKUPINA- 22. 11. SKUPINA- 29. 11.

SKUPINA- 6. 12.

ZAKRAMENT KRSTA so prejeli: Monika Petrovcic, 4· 10. 2015, Cesta na Kure­scek 18, lg, na lgu; Tinkara Strle, 4· 10. 2015, lska 11, na lgu; Masa in Pika-Marija Gornik, 4· 10. 2015, Mali vrh so, Smarje-Sap, na Kurescku; Eva Janzelj, 10. 10. 2015, Kalce 31 G, Legatee, na Kurescku; Mia Tursic, 10. 10. 2015, Za vrtami 7, Cerk­nica, na Kurescku; Anze Strelec, Vrbljene 21, Tomiselj, na lgu; Julija Bekanovic, 21. 6. 2015, Sarsko 5 D, v zupniji Ljubljana- Trnovo.

VVECNO ZIVLJENJE je odsel: + Metod Gantar, 15. 10. 2015, Zabrv 96, lg, pokopan na lgu. Za svete mase in v

dober namen so darovali: Zena Mira, sin Jure z druzino, hcerka Andreja z druzino, sin Metod z druzino, sestra Petra More z otroki, sosedje Zajcevi, druzina Piskur z lga, Toncka Cankar, Tinka Golob, Sabina Rautek, Krizmanovi iz StaL Marija Hartman, Mile­na Pecjak iz Staj, druzina Bucar iz StaL Bevcevi z lga, druzina Mavec (sosedje), druzina Skrjanc z lga, Brane Zakrajsek, druzina Pangrc, Peter Jenko mlajsi z druzino, druzina Rupert, Debevceva 8, lg, Ciril Podrzaj z druzino, cerkveni pevci in molitvena skupina.

NAPOVEDNIK 11

NAPOVEDNI KOLEDAR- november 2015 Nedelja 1. 11. VSI SVETI, slovesni praznik. Sv. mase v zupnijski cerkvi: ob 8.oo,

1o.oo in 14.00 uri;- ob 13-40 lita nije vseh svetnikov in blagoslov, ob 15.00 molitev za rajne na pokopa li scu in ob 17-00 molitev roznih vencev za rajne. Na P. Gorici sv. masa ob g.oo; na Kurescku ob 14.30 molitve za rajne na pokopaliscu in ob 15.00 sv. masa v cerkvi .

Ponedeljek 2. 11. SPOMIN VSEH VERNIH RAJ NIH- sv. mase ob 7.00 na pokopali­scu, ob 8.oo in 18.oo v zupnijski cerkvi, ob 15.00 na Kurescku in ob 18.oo na Pijavi Gorici . Vsak duhavnik /ahka danes trikrat masuje ali samasuje: enkrat pa la­stnem namenu, drugic za vse verne rajne, treljic pa namenu sv. aceta. Cerkev naklanja v prvih asmih dneh navembra popolni odpustek za vsak abisk pakapalisca in malitev za rajne. Prav taka ga je magace prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah 1. in 2 . navembra ter na prej­snjo ali na nas/ednja nedelja, ce sma bili pri spavedi in abhajilu, mati­ma veroizpaved ter pa namenu sv. aceta (ocenas). Pri/oinast za spaved ba v tednu pred praznikam Vseh svetih vsak de­/avnik pred sv. masa in tudi na sam praznik. lzkaristima to moinast, ki nam jo daje sv. Cerkev. Tridnevna poboznost na Kurescku bo v cetrtek (5. 11.) in petek (6. 11.) ob 15.00, v soboto (7. 11.) pa ob 1o.oo uri.

Cetrtek 5· 11. Sv. Lenart, opat, zavetnik cerkve na Gornjem lgu. Petek 6. 11. Prvi petek - dopoldan obisk in obhajilo bolnikov in ostarelih na

domu; ob 1].30 rozni venec, ob 18.oo sv. masa in poboznost v cas Jezusovemu Srcu.

Sobota 7- 11. Prva sobota - ob no molitev roznega venca, ob 8.oo sv. masa in poboznost v cast Marijinemu Srcu.

ede lja 8. 11. ZAHVALNA NEDELJA- otroska masa; ob 11.00 ZEGNANJE NA GORNJEM IGU

re 10. 11. ob 1g.oo- sestanek za starse bodocih prvoobhajancev Sreda 11. 11. Sv. Martin, skof, · zavetnik nase farne cerkve, ob 18.oo slovesna

masa in molitev za duhovne poklice. Tridnevna priprava na praznovanje zupnijskega zavetnika:

Cetrtek 12. 11. SRECANJE ZA BOLNIKE IN OSTARELE: 16.30 uri- priloznost za spoved, 17.00- sv. masa in podelitev zakramenta bolniskega maziljenja, po masi pogostitev in druzabno srecanje v veroucni ucilnici.

Petek 13- 11.

Sobota 14. 11.

Nedelja 15. 11.

Ponedeljek 16. 11.

Nedelja 22. 11.

Ponedeljek 23- 11.

Sobota 28. 11.

Nedelja 29. 11.

18.oo- SV. MASA in SRECANJE ZA MLADINO. CELODNEVNO CESCENJE NAJSVETEJSEGA: 8.oo- sv. masa z nagovorom in izpostavitev Najsvetejsega. Cescenje: od g.oo do 16.30-ko bodo litanije, zahvalna pesem in blagoslov,17.oo-SV. MASA ZA ZAKONCE JUBILANTE- po sv. masi druzabno sreca­nje v ucilnici . 33· NAVADNA NEDELJA: SLOVESNO PRAZNOVANJE ZUPNIJ­SKEGA ZAVETNIKA SV. MARTINA. Mase bodo ob 8.oo in 1o.oo. Glavna slovesnost boob 1o.oo uri. Ob g.oo sv. masa na Pijavi Gori­ci in ob 15.00 na Kurescku. Ob 12.30 romanje v Maribor, kjer boob 15.00 blagoslovitev cerkve sv. Janeza Boska. Vabljeni na romanje! Sestanek za ZPS ob 19. uri. KRISTUS, KRALJ VESOLJSTVA, sv. Klemen 1., papez, mucenec; sklep cerkvenega leta - sv. Cecilija - zavetnica cerkvene glasb'e in pevcev. PEVCI- ob 18.oo sv. masa, ob 19.00 druzabno srecanje s pogosti­tvijo in praznovanje 76. rojstnega dne g. Antona Kosirja, oskrbnika Kurescka in gospoda Ivana Turka. Pletenje adventnih venckovv veroucni ucilnici od 9.00 do 12.00 ure. 1. ADVENTNA NEDELJA- BLAGOSLOVITEV ADVENTNIH VEN­CEV- otroska masa. Zacetek devetdnevnice na cast Brezmade-zni in priprava na sveto leto Bozjega usmiljenja, ki se bo zacelo na Marijin praznik. Zacetek ustaljene adventne poboznosti: MARIJO NOSIJO - lg, Sta­je, lska vas, Matena, lska Loka, Dobravica, Sarsko in Pijava Gorica. Poboznost je vsak vecer pred Marijinim kipom. Molimo rozni venec, litanije in vecerne molitve. Pri eni druzini lahko moli vee druzin.

Ponedeljek 30. 11. Sv. Andrej, apostol, sv. masa ob 18.oo Tridnevna poboznost na Kurescku v cetrtek (p2.) in petek (4.12 .)ob 15.00, v soboto

(5.12.) ob 1o.oo. Petek 4· 12. Prvi petek- dopoldne obisk in obhaj ilo bolnikov na domu, ob 17-30

rozni venec, ob 18.oo sv. masa in poboznost v cast Srcu Jezusovemu. Sobota 5· 12. Prva sobota- ob no rozni venec, ob 8.oo sv. masa in poboznost

v cast Srcu Marijinemu. - Ob 16.oo MIKLAVZEVANJE za otroke nase zupnije. Obdarovani bodo otroci do 3· razreda . Prosimo, da jih cimprej prijavite. Cena paketa je 7 evrov.

Nedelja 6. 12. 2. ADVENTNA NEDELJA- god sv. Miklavza.