Obdelava digitalne fotografije - arnes.sissljskg2s/2018_19/mojskerc_jaka/dokumentacija.pdf · Obdelava digitalne fotografije 3 POVZETEK Že od nekdaj je moja strast fotografija, zato

ZAVOD SVETEGA STANISLAVA

ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA

Obdelava digitalne fotografije

Maturitetna seminarska naloga

Avtor: Jaka Mojškerc

Mentorica: Helena Starc Grlj

Šolsko leto: 2018 / 2019


2

KAZALO VSEBINE

POVZETEK .................................................................................................................................. 3

ABSTRACT .................................................................................................................................. 3

KLJUČNE BESEDE ..................................................................................................................... 3

STVARNO KAZALO .................................................................................................................. 3

KAZALO SLIK ............................................................................................................................ 4

1 UVOD ................................................................................................................................. 6

1.1 Predstavitev problema ..................................................................................................... 6

1.2 Uporabljena strojna in programska oprema..................................................................... 6

2 TEORETIČNI DEL SEMINARSKE NALOGE ................................................................. 7

2.1 Fotografiranje .................................................................................................................. 7

2.1.1 Zaslonka, čas osvetlitve in ISO ............................................................................... 7

3 OBDELAVA DIGITALNE FOTOGRAFIJE ................................................................... 10

3.1 Adobe ............................................................................................................................ 10

3.1.1 Obdelava fotografije v programu Lightroom ........................................................ 10

3.1.2 Obdelava fotografije v programu Photoshop ......................................................... 17

4 PRAKTIČNI DEL SEMINARSKE NALOGE ................................................................. 18

5 ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 21

5.1 Ocena dela ..................................................................................................................... 21

5.2 Možne izboljšave ........................................................................................................... 21

6 VIRI ................................................................................................................................... 22


3

POVZETEK

Že od nekdaj je moja strast fotografija, zato sem si želel s to maturitetno seminarsko nalogo v to

malo bolj poglobiti in se o programih za obdelavo več naučiti. Tako sem ustvaril serijo šestih fotografij,

ki se po motivih in načinu obdelave močno razlikujejo in pri vsaki natančno opisal, kakšen je postopek

za obdelavo. S tem sem želel razbiti stereotip o fotografiranju, ki pravi, da je fotografija le pritiskanje

na sprožilec. Zelo pomembna ja motivika, najpomembnejša pa je po mojem mnenju na koncu obdelava.

ABSTRACT

For some time now, my passion is photography. With this assignment I wanted to get even deeper

into it and into programs used for processing the photographs. I created a series of six photographs, from

which every one of them has a different motive and were processed with a different method, which I

precisely described. With that in mind, I wanted to break the stereotype which says, that photography is

only pressing the shutter. Motive is very important, but in my opinion, processing the photographs is the

most important thing in making of every photograph.

KLJUČNE BESEDE

Fotografija, fotoaparat, obdelava, Adobe, Lightroom, Photoshop, svetloba, barve

STVARNO KAZALO

Adobe .................................................................................................................................... 6, 10, 21, 22

Basic ...................................................................................................................................................... 11

čas osvetlitve ....................................................................................................................................... 7, 8

detajl ...................................................................................................................................................... 11

drsnik ..................................................................................................................................................... 11

efekt izolacije specifične barve ............................................................................................................. 14

fotoaparat ............................................................................................................................................. 6, 7

Fotografija ............................................................................................................................. 6, 10, 18, 20

HSL ........................................................................................................................................... 11, 13, 15

Hue ........................................................................................................................................................ 13

ISO ...................................................................................................................................................... 7, 9

JPEG ...................................................................................................................................................... 10

kontrast .................................................................................................................................................. 11

krivulja odtenka ............................................................................................................................... 10, 12

Lightroom .......................................................................................................................... 2, 6, 10, 16, 21

Luminance ....................................................................................................................................... 13, 15

modul ......................................................................................................................................... 10, 11, 12

Nasičenost ............................................................................................................................................. 13

objektiv .................................................................................................................................................... 7

Odtenek ........................................................................................................................................... 13, 14

osnovno ........................................................................................................................................... 10, 11

Photoshop ........................................................................................................................ 6, 10, 17, 21, 22

piksel ............................................................................................................................................... 13, 15

portret .................................................................................................................................................... 17

portretih ................................................................................................................................................. 17

RAW .................................................................................................................................... 10, 14, 16, 20

retuša ............................................................................................................................................... 17, 21

RGB ................................................................................................................................................. 13, 14


4

Saturation ........................................................................................................................................ 13, 14

subjekt ..................................................................................................................................................... 8

Svetilnost ......................................................................................................................................... 13, 15

svetloba ................................................................................................................................................ 7, 9

Tone Curve ............................................................................................................................................ 11

Zaslonka .................................................................................................................................................. 7

KAZALO SLIK

Tabela 1: Strojna oprema .............................................................................................................. 6

Tabela 2: Programska oprema ....................................................................................................... 6

Slika 3: Primerjava dveh vrednosti zaslonk .................................................................................. 7

Slika 4: Primerjava fotografij z različnimi časi osvetlitve ............................................................ 8

Slika 5: Prikaz fotografije z visoko vrednostjo ISO ...................................................................... 9

Slika 6:Vizualizacija treh osnovnih komponent fotografije .......................................................... 9

Slika 7: Posnetek zaslona Lightrooma; obkroženi zgoraj omenjeni moduli ............................... 10

Slika 8: Modul Basic oziroma Osnovno ..................................................................................... 11

Slika 9: Fotografija pred in po obdelavi modula Basic ............................................................... 11

Slika 10: Modul Tone Curve oziroma Krivuljla odtenka ............................................................ 12

Slika 11: Fotografija pred in po obdelavi krivulje odtenka ......................................................... 12

Slika 12: Fotografija obdelana z napačno manipulacijo krivulje odtenka .................................. 13

Slika 13: Modul HSL ali Barva ................................................................................................... 13

Slika 16: Vrednost Hue 100 ........................................................................................................ 13

Slika 14: Vrednost Hue -100 ....................................................................................................... 13

Slika 15: Vrednost Hue 0 ............................................................................................................ 13

Slika 18: Saturation vrednost 0 ................................................................................................... 14

Slika 17: Saturation vrednost -100 ...................................................................................... 14

Slika 19: Saturation vrednost 100 ............................................................................................. 14

Slika 20: Efekt izolacije specifične barve ................................................................................... 14

Slika 21: Luminance vrednost -100 ........................................................................................... 15

Slika 23: Luminance vrednost 100 .............................................................................................. 15

Slika 22: Luminance vrednost 0 .................................................................................................. 15

Slika 24: Fotografija pred in po manipulaciji svetilnosti ............................................................ 15

Slika 25: Fotografija pred in po obdelavi modula HSL .............................................................. 15

Slika 26: Fotografija pred in po obdelavi .................................................................................... 16

Slika 27: Fotografije, obdelane z enakimi nastavitvami kot slika št. 24 ..................................... 16

Slika 28: Fotografije, obdelane z enakimi nastavitvami kot slika št. 24 ..................................... 16

Slika 29: Primerjava fotografije pred in po obdelavi v Photoshopu ........................................... 17



5

Slika 31: Nastavitve obdelane fotografije ................................................................................... 18





Slika 36: Portret pred in po obdelavi ........................................................................................... 19

Slika 37: Nastavitve obdelanega portreta .................................................................................... 19



Slika 40: Poročna fotografija pred in po obdelavi ....................................................................... 20

Slika 41: Nastavitve obdelane poročne fotografije ..................................................................... 20


6

1 UVOD

1.1 Predstavitev problema

Fotografija postaja v današnji vizualno naravnani družbi zelo pomemben vir sporočanja. Trenutno

ena izmed največjih spletnih platform za objavljanje fotografij in video posnetkov je Instagram, ki ima

že več kot eno milijardo uporabnikov. Vsaka fotografija je na nek način obdelana, če ne s strani

fotografa, pa s strani mobilnega telefona oziroma fotoaparata. V svoji seminarski nalogi bom tako

predstavil, kako fotografijo obdelati in jo s tem narediti privlačnejšo na pogled in ji specifično

sporočilnost.

S fotografijo se ukvarjam slabi dve leti. Od začetka pa do zdaj sem se o njej pridobil ogromno

informacij, ki jih med fotografiranjem nezavedno povezujem in s tem poskušam ustvariti čim bolj

privlačno fotografijo. Vse fotografije, uporabljene v tej seminarski nalogi, sem fotografiral in obdelal

sam.

1.2 Uporabljena strojna in programska oprema

Tabela 1: Strojna oprema

Strojna oprema

Računalnik HP Pavilion 15 Notebook PC

Fotoaparat in objektiv Sony a7III in Tamron 28-75mm f/2.8

za e-mount

Tabela 2: Programska oprema

Programska oprema

Windows 10 Operacijski sistem

Google Chrome Spletni brskalnik

Adobe LightroomError!

Bookmark not defined.

Classic CC

Program za obdelavo fotografij

Adobe Photoshop CC 2015 Program za obdelavo fotografij in drugih

grafik

Microsoft Office Word Urejevalnik besedil

FileZilla Prenos datotek na splet

Filmora9 Urejevalnik videoposnetkov


7

2 TEORETIČNI DEL SEMINARSKE NALOGE

2.1 Fotografiranje

Fotografiranje je v grobem pomenu besede zelo preprosto. Objektiv usmeriš v objekt, za

katerega želiš, da je na končni fotografiji in pritisneš sprožilec. Objektiv v tistem trenutku na

senzor v fotoaparatu spusti svetlobo, na katerem je veliko število majhnih fotodiod, na katere

svetloba pade. Fotodiode zaznavajo le svetlobo, za zaznavanje barv pa so potrebni filtri, ki

prepuščajo samo eno določeno barvo. Ko senzor sprejme svetlobo, se ta pretvori v električni

naboj. Podatki o tem se prenesejo do procesorja. S tem procesor dobi podatke o količini ene

barve v posameznem pikslu in nato primerja še vsaj osem sosednjih pikslov. Na podlagi te

primerjave nato določi manjkajoče barvne informacije.

2.1.1 Zaslonka, čas osvetlitve in ISO

Za obvladanje fotoaparata in fotografije je potrebno znanje o treh najpomembnejših

komponentah vsake nastale fotografije – zaslonka, čas osvetlitve in občutljivost senzorja na

svetlobo (ISO). Zaslonka je v objektivu in določa količino prepuščene svetlobe skozi objektiv.

Objektiv na mojem fotoaparatu ima največjo možno zaslonko pri f/2.8, medtem ko imajo

najboljši objektivi največjo zaslonko pri cca. f/1.2, povprečni objektivi pa med f/3.5 do f/5.6.

Manjša kot je številka, bolj odprta je zaslonka in posledično na senzor spusti več svetlobe.

Prednost uporabe objektivov z velikimi zaslonkami je tudi zamegljeno ozadje – manjša, kot je

številka, bolj bo ozadje za subjektom zamegljeno, kar naredi fotografijo veliko bolj vizualno

dovršeno.

Slika 3: Primerjava dveh vrednosti zaslonk

f/2.8 f/16


8

Naslednja pomembna komponenta pri fotografiranju je čas osvetlitve oziroma čas odprtosti

zaklopa. Čas osvetlitve nam pove, koliko časa bo odprt zaklop oziroma koliko časa bo svetloba prihajala

na senzor. Krajši kot je čas, manj svetlobe bo prišlo na senzor in bo fotografija ostrejša; daljši kot je čas,

več bo svetlobe, a zato tvegamo zabrisanost objektov na fotografiji, saj se v času odprtosti zaklopa vsak

premik objekta, na katerega pade svetloba, opazi. Po navadi, ko fotografiramo podnevi, imamo čas

osvetlitve nastavljen na zelo kratek – okrog 1/1600 sekunde pri belem dnevu do 1/200 ali 1/100 sekunde

ko se bolj stemni. Problem pa nastane, ko fotografiramo v temnih okoliščinah. Takrat moramo za

relativno svetlo fotografijo čas osvetlitve povečati, kar pomeni, da bodo objekti na fotografiji verjetno

zabrisani. To nam seveda lahko pride tudi prav, ko želimo na fotografiji prikazati gibanje.

Pri prvi fotografiji je bilo

pomembno, da so subjekti na

fotografiji čim ostrejši, zato sem

uporabil zelo kratek čas osvetlitve.

Na spodnji fotografiji sem

uporabil daljši čas osvetlitve, saj sem

želel z zabrisanostjo prikazati gibanje

subjektov.

1/1000 sekunde

¼ sekunde

Slika 4: Primerjava fotografij z različnimi časi osvetlitve


9

Zadnja pomembna komponenta pri razumevanju nastanka fotografije je ISO, ki je krajšava za

International Organizatio of Standardization – organizacija, ki skrbi za standardizacijo vrednosti

občutljivosti za naše fotoaparate. ISO pa na fotoaparatu pomeni občutljivost senzorja na svetlobo. To

pomeni, višja kot je vrednost ISO, višja bo občutljivost na svetlobo, posledično bo fotografija svetlejša.

Ravno obratno velja za manjšo vrednost. Z višanjem vrednosti pa tvegamo zrnavost in nižjo kvaliteto

fotografije. Bolj profesionalni fotoaparati lažje obvladujejo visoke vrednosti kot pa amaterski oziroma

ljubiteljski.

Zgornja fotografija prikazuje zrnavost fotografije pri visoki vrednosti ISO. Ker je bila okolica

temna in sem želel, da so objekti na fotografiji še vseeno ostri, sem moral močno dvigniti ISO, da sem

lahko dobil želeno osvetljenost objektov. S tem sem dvignil nivo zrnavosti in znižal kvaliteto končne

fotografije.

Slika 5: Prikaz fotografije z visoko vrednostjo ISO

Slika 6:Vizualizacija treh osnovnih komponent fotografije, sneto z naslova https://www.slrlounge.com/iso-

aperture-shutter-speed-a-cheat-sheet-for-beginners/

https://www.slrlounge.com/iso-aperture-shutter-speed-a-cheat-sheet-for-beginners/

https://www.slrlounge.com/iso-aperture-shutter-speed-a-cheat-sheet-for-beginners/


10

3 OBDELAVA DIGITALNE FOTOGRAFIJE

Fotografija po mojem mnenju ni nikoli dokončana, če je fotograf ne obdela in ji s tem da dodatno

globino in dopolni svoje sporočilo, ki ga želi s fotografijo podati.

Sam za obdelavo fotografij porabim veliko več časa, kot pa poteka samo fotografiranje.

Uporabljam Adobe Lighroom Classic CC in Adobe Photoshop CC 2015. To sta najpomembnejša in

najbolj množično uporabljena programa v svetu fotografije in tako je bilo tudi zame pomembno, da se

naučim obvladati oba.

3.1 Adobe

Zame najpomembnejši program je Adobe Lightroom. Je program, ki ga razvija družba Adobe

Systems za Windows, macOS, iOS in Android. Omogoča uvoz, shranjevanje, pregled, organizacijo,

obdelavo in deljenje velikega števila fotografij. Najpomembnejši del Lightrooma zame je obdelava.

Lightroom omogoča uvoz RAW fotografij. Fotografija v formatu RAW je popolnoma neobdelana

fotografija in sama po sebi izgleda še slabše kot pa navaden JPEG format, ki ga vsi poznamo. RAW

format pa je dober zato, ker v fotografijo lahko zapišemo veliko več podatkov kot pa v JPEG, kar nam

močno koristi pri obdelavi. Lažje delamo večje spremembe v osvetlitvi, menjamo ravnotežje beline…

Na splošno je RAW fotografijo veliko lažje obdelati kot pa JPEG fotografijo. Slaba stran RAW formata

pa je, da več podatkov pomeni tudi večjo velikost same fotografije, kar se dobro opazi v primerjavi

velikosti JPEG in RAW fotografije.

3.1.1 Obdelava fotografije v programu Lightroom

Lightroom ima tri korake, ki jih je primoran poznati vsak uporabnik tega programa: uvoz,

obdelava in izvoz. Uvoz in izvoz ne zahtevata večje potrebe po obvladanju Lightrooma, zato se bom

osredotočil na obdelavo.

Program vsebuje 9 modulov in vsak od njih služi enemu delu fotografije – osnovno, krivulja

odtenka, barve, efekti…

Slika 7: Posnetek zaslona Lightrooma; obkroženi zgoraj omenjeni moduli


11

Opisal bom tri osnovne module, ki so zgoraj navedene kot Basic, Tone Curve in HSL/Color. Za

demonstracijo in prikaz, kako bi vsak izmed teh treh modulov vplival na fotografijo, si bom izbral eno

izmed mojih fotografij in ji sproti dodajal vsakega izmed teh treh modulov.

1. Basic oziroma osnovno

Vsak izmed modulov za večjo natančnost uporablja

drsnike, s katerimi lahko uporabnik prilagaja vrednost neke

komponente. Vsak drsnik v modulu Basic lahko

spreminjamo od vrednosti -100 do 100. S tem uporabniku

omogoči veliko natančnost pri prilagajanju določene

spremenljivke.

Modul Basic ima le najosnovnejše drsnike:

ravnotežje beline1, osvetljenost in kontrast2, osvetljeni deli,

sence, bele in črne3, jasnost, zamegljenost in nasičenost

barv4.

Zgornja fotografija je obdelana le na osnovnem nivoju. Želel sem povrniti detajle na nebu, zato

sem znižal celotno osvetljenost in vrednost osvetljenih delov. Na desni strani fotografije, kjer je gozd,

sem poskusil pridobiti nekaj detajlov iz senc, zato sem dvignil vrednost le-teh. Malenkost sem povišal

tudi jasnost in znižal nasičenost barv.

1

2

3

4

Slika 8: Modul Basic oziroma Osnovno

Slika 9: Fotografija pred in po obdelavi modula Basic


12

2. Tone curve oziroma krivulja odtenka

Osnovni modul pokriva, tako

kot že ime pove, le osnovne

prilagoditve, medtem ko lahko

krivulja odtenka z nekaj kliki na

miško ustvari velike spremembe na

fotografiji. Je modul, ki ima po

mojem mnenju izmed vseh modulov

največ moči pri obdelavi.

Spodnji del1 krivulje vpliva

izključno na senčne in zelo temne

dele, zgornji del2 pa na svetlejše

dele. Višje po krivulji kot gremo, na

svetlejše dele vpliva krivulja. Tako

skrajno leva spodnja točka vpliva le

na 100% črne piksle, skrajno desna

zgornja točka pa le na 100% bele

piksle.

Kot je razvidno z zgornje fotografije, krivulja odtenka naredi močan vpliv na fotografijo z le nekaj

kliki. Predvsem doda kontrast, poglobi sence ter ojača barvo. Fotografijo naredi globljo, poskrbi, da ni

več tako ploska in monotona, zato bi krivulji odtenka pripisal najpomembnejšo vlogo v celotnem

programu.

Krivulje odtenka pa se ni tako preprosto naučiti in obvladati, saj že zelo majhni premiki in

manipulacija krivulje pripomoreta h konkretnemu zmanjšanju kvalitete fotografije. Za primer je spodaj

fotografija, ki se močno razlikuje od zgornje desne fotografije, potrebni pa so bili le malenkostni premiki

krivulje.

1

2

Slika 10: Modul Tone Curve oziroma Krivuljla odtenka

Slika 11: Fotografija pred in po obdelavi krivulje odtenka


13

3. HSL/Color oziroma Barva

Kratica HSL pomeni Hue, Saturation, Luminance v prevodu Odtenek,

Nasičenost, Svetilnost. Posebnost tega modula je, da se zmore prepoznati, v

katerem odtenku barve nastopa določen piksel na fotografiji po modelu RGB

in posledično lahko uporabnik tako manipulira le z eno barvo naenkrat. To

je zelo uporabno orodje, saj lahko ciljaš le na eno skupino barv (npr. vse v

okolici rdeče barve) in tako manipuliraš le s to skupino.

Pomembno je tudi razumevanje odtenka, nasičenosti in svetilnosti. Razložil jih bom s konkretnimi

primeri na rdeči barvi.

• Hue oziroma odtenek

Slika 12: Fotografija obdelana z napačno manipulacijo krivulje odtenka

Slika 13: Modul HSL ali Barva

Slika 14: Vrednost Hue 100 Slika 15: Vrednost Hue -100 Slika 16: Vrednost Hue 0


14

Odtenek pomeni določen razpon neke barve med dvema določenima vrednostma po modelu RGB.

V praksi to pomeni vsaka od različnih barv pri isti barvni osnovi. Odtenek je odvisen je predvsem od

valovne dolžine, ki jo oddaja odbita svetloba. Manipuliranje z odtenkom lahko RAW fotografiji prinese

veliko bolj realistično podobo, po drugi strani pa lahko ustvarimo popolnoma surrealno podobo subjekta.

• Saturation oziroma nasičenost

Pri nasičenosti ne govorimo o drugem kot pa o intenzivnosti oziroma moči barve. Drsnik za

nasičenost je zelo občutljiv, zato že zelo majhni premiki drsnika lahko povzročijo, da fotografija izgleda

preveč obdelana. S tem orodjem lahko dosežemo tudi efekt izolacije specifične barve na fotografiji.

Slika 19: Saturation vrednost

100


-100


0

Slika 20: Efekt izolacije specifične barve


15

• Luminance oziroma svetilnost

Svetilnost je svetlost barve. S tem orodjem lahko uporabnik naredi barvo svetlejšo in tako bolj

izstopajočo ali pa temnejšo in s tem manj očitno. Najbolj uporabno pa je orodje pri črno-belih

fotografijah, kjer program kljub neprisotnosti barvnih pikslov interpretira fotografijo kot barvno in je

zato sposoben prepoznati, katere barve bi bil piksel na barvni fotografiji.

Modul HSL z razumevanjem in obvladanjem odtenka, nasičenosti in svetilnosti tako doprinese

pomembno komponento k dodajanju realističnosti fotografiji. Modul je zelo občutljiv in težko ga je

obvladati še posebej ob menjavi fotoaparatov, saj ima vsak od njih drugačno barvno zasnovo, to pomeni

da bi enake vrednosti modula HSL na skoraj enakih fotografijah različnih fotoaparatov povzročile

različen izgled fotografij.

Slika 21: Luminance vrednost

-100


0


100

Slika 24: Fotografija pred in po manipulaciji svetilnosti

Slika 25: Fotografija pred in po obdelavi modula HSL


16

Po obdelavi fotografije v osnovnih modulih, ki ji dajo najočitnejšo spremembo, se lahko

osredotočim na ostale podrobnosti, kot so ostrenje, kalibracija, popravki popačenja, odtenek kontrasta,

popravki objektiva in tako naprej. Končna fotografija se, zaradi fotografiranja v RAW formatu, močno

razlikuje od začetne. Cilj, ki sem ga želel doseči s to fotografijo, so bile žive a vseeno realistične barve,

močen kontrast in čim več detajlov v svetlejših in temnejših delih. To tehniko uporabljam predvsem na

fotografijah pokrajine.

Prednost programa Lightroom je tudi v tem, da lahko uporabnik dela za več fotografijami

naenkrat. Tako obdela eno fotografijo in enake nastavitve prenese tudi na ostale podobne fotografije,

namesto da bi obdeloval vsako posebej. To je pri veliki količini fotografij zelo uporabno in celo

nepogrešljivo.

Slika 26: Fotografija pred in po obdelavi

Slika 27: Fotografije, obdelane z enakimi nastavitvami kot slika št. 24

Slika 28: Fotografije, obdelane z enakimi nastavitvami

kot slika št. 24


17

3.1.2 Obdelava fotografije v programu Photoshop

Opis programa Photoshop in postopkov v njem je preveč zahteven, da bi ga opisoval z besedami,

zato se v ta namen naredil video, v katerem razložim za kaj in kako uporabljam Photoshop. Uporabljam

ga izključno za retušo kože na portretih ljudi in za manjše popravke na ostalih fotografijah, kot so

odstranjevanje raznih manjših nepravilnosti ali popravki barv.

Kot lahko opazimo, je na desni fotografiji koža veliko čistejša in bolj gladka kot pa na levi

fotografiji. Tudi oči so bolj poudarjene. Vse to je rezultat postopka retuše kože, ki je opisan in prikazan

v priloženem videu.

Slika 29: Primerjava fotografije pred in po obdelavi v Photoshopu


18

4 PRAKTIČNI DEL SEMINARSKE NALOGE

Cilj moje seminarske naloge je serija fotografij, ki bodo vsaka obdelana na drugačen in način.

Fotografije sem izbral glede na to, koliko časa in priprave sem vložil v njih in kako izgleda končna

fotografija.

Fotografija je nastala na Škotskem, natančneje

na plaži Ayr. Odločil sem se za črno bel videz, saj

lahko z njim močno poudariš dramatičnost trenutka.

Dodal sem veliko kontrasta in nekaj robne

zasenčenosti. Potrebno jo je bilo tudi poravnati.

Ta fotografija je prav tako nastala na

Škotskem. Ker gre za motiv pokrajine, sem se odločil

ojačati barve in kontrast, da sem na koncu dobil

klasičen videz 'ozadja' na telefonu ali računalniku.

Ker nisem potreboval globinske ostrine, fotografija

pa je morala biti ostra, sem se odločil dvigniti

zaslonko na f/7,1.

Slika 31: Nastavitve obdelane fotografije Slika 30: Fotografija pred in po obdelavi

Slika 33: Fotografija pred in po obdelavi Slika 32: Nastavitve obdelane fotografije


19

Tudi ta fotografija je nastala na Škotskem. Da

sem ujel in zamrznil žival v gibanju, sem moral imeti

zelo kratek čas odprtosti zaklopa, pri tej fotografiji je

bilo to 1/4000 sekunde. Pri tej fotografiji je bilo težko

dobiti želene barve, saj sta nebo in morje v zelo

podobnih odtenkih. Fotografijo je bilo potrebno tudi

obrezati in jo malce zavrteti.

Ta fotografija je nastala v

okviru prvega lastnega projekta, ki je

bil bolj modno obarvan. Pri obdelavi

sem se osredotočil predvsem na

odtenek kože in nebo. Ciljal sem na

bolj pastelne in sprane barve, kar s

portreti počne tudi veliko priznanih

modnih fotografov.

Slika 35: Nastavitve obdelane fotografije Slika 34: Fotografija pred in po obdelavi

Slika 37: Nastavitve obdelanega portreta

Slika 36: Portret pred in po obdelavi


20

Gre za verjetno najbolj

obdelano fotografijo, ki sem jo

kadarkoli ustvaril. Naredil sem jo na

zadnjem lastnem modnem projektu.

Ponovno sem želel poudariti

dramatičnost in pridobiti čim več

detajlov iz senc in neba. Ker sem

fotografiral v RAW formatu, je bilo

to preprosto izvedljivo. Ciljal sem na

pastelne barve in dramatičen izgled.

Fotografijo je bilo potrebno tudi

obrezati.

Fotografija s prve poroke, ki

sem jo fotografiral. Pri poročnih

fotografih v zadnjem času velja trend

izstopanja kožnih odtenkov iz ozadja.

To dosežemo z nasičenostjo

posamezne barve. Pri tej fotografiji

več oranžne in manj zelene ter modre.

Pomembno je tudi, da so fotografije

svetle, saj je tudi narava dogodka

takšna.

Slika 38: Fotografija pred in po obdelavi

Slika 39: Nastavitve obdelane fotografije

Slika 40: Poročna fotografija pred in po obdelavi

Slika 41: Nastavitve obdelane poročne fotografije


21

5 ZAKLJUČEK

5.1 Ocena dela

S svojim delom sem zelo zadovoljen, saj se mi zdi, da so nastale fotografije kvalitetne in dobro

obdelane. Definitivno sem se z učenjem o programih Photoshop in Lightroom veliko naučil, kar mi bo

vsekakor pomagalo za vnaprej. Največ časa sem porabil za samo obdelavo fotografije, ker zahteva

veliko natančnost, usklajevanje in potrpljenje, tako da je bilo samo fotografiranje dejansko

najpreprostejši del maturitetne naloge. Veliko časa mi je vzela tudi dokumentacija in pa urejanje

posnetka o retuši v Photoshopu.

5.2 Možne izboljšave

Izboljšave so predvsem možne v Photoshopu. Poznam le osnove in postopek retuše, kar pa za

manipulacijo fotografije v nobenem primeru ni dovolj, saj je program izjemno kompleksen in obsežen.

Tudi pri sami retuši bi lahko porabil več časa, bil bolj natančen in se bolj poglobil v postopek, da bi bil

rezultat še čistejši, lepši in bi se lahko primerjal tudi s profesionalnimi fotografijami. Sicer pa za retušo

obstaja mnogo različnih načinov, kako naj bi potekal postopek. Morda si sam nisem izbral najlažje ali

najbolj časovno ekonomične, zato bi bilo dobro, da se naučim še kakšnega načina.

Izboljšava bi bila potrebna tudi pri snemanju posnetka o retuši. Uporabil sem prost program

Filmora9, ki pa zahteva plačilo, če želimo videoposnetek brez njihovega znaka. Veliko časa sem porabil

za ugotavljanje osnov, zato bi bilo naslednjič morda bolje uporabiti Adobe Premiere Pro, ki pa mi tokrat

ni deloval pravilno, zato sem bil primoran uporabiti alternativo, ki pa se po mojem mnenju ni izkazala

za najboljšo.


22

6 VIRI

• Youtube (online) [uporbljeno: 25.3.2019]. Dostopno na: www.youtube.com

• Filmora (online) [uporbljeno: 25.3.2019]. Dostopno na:

https://filmora.wondershare.com/

• Evening, Martin: Adobe Photoshop CC for Photographers: 2016 Edition ― Version

2015.5, Burlington, Focal Press, 2014

• Freeman, Michael: 101 vrhunski nasvet za fotogafijo, Velika Britanija, ILEX, 2008

• Lowe, Paul: 1001 Photographs: You Must See Before You Die, Velika Britanija,

Cassel Illustrated, 2017

http://www.youtube.com/

https://filmora.wondershare.com/

Documents

Obdelava digitalne fotografije - arnes.sissljskg2s/2018_19/mojskerc_jaka/dokumentacija.pdf · Obdelava digitalne fotografije 3 POVZETEK Že od nekdaj je moja strast fotografija, zato