Upload
others
View
4
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 24, 21. februarja 2020, številka 2
Odgovorna urednica: Marjana Ahačičdeželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si
Marjana Ahačič
Potem ko je država lani naj-prej načrtovala obnovo celo-tne gorenjske železniške proge, za katero potem v proračunu ni bilo sredstev in je jeseni že kazalo, da celoten projekt, na katerega so vezane tudi številne občinske investicije, ne bo izveden, je direkcija za infrastrukturo v začetku feb-ruarja vendarle objavila jav-no naročilo za nadgradnjo železniške proge.Za zdaj gre zgolj za desetki-lometrski odsek od Podnar-ta do Lesc. Rok za oddajo ponudb se izteče konec marca, vrednost projekta pa je ocenjena na 45 milijonov evrov, so sporočili z ministr-stva za infrastrukturo. Izve-dba nadgradnje je načrtova-na v času predvidene popol-ne zapore proge zaradi teh-nične nadgradnje železniš-kega predora Karavanke med oktobrom letos in apri-lom prihodnje leto. Rok izvedbe je sicer dvajset mesecev od uvedbe v delo, nadgradnja odseka pa naj bi bila zaključena v letu 2022,
so sporočili z ministrstva.Bistveni ukrepi, načrtovani v sklopu rekonstrukcije pro-ge med Podnartom in Les-cami, so nadgradnja proge v skladu z evropskimi stan-dardi, zamenjava zgornjega in sanacija spodnjega ustro-ja proge, ureditev odvodnja-vanja, zamenjava vozne mreže in obnova peronske infrastrukture na postajališ-čih Otoče, Globoko in Radov ljica, pa tudi sanacija predorov Globoko in Radov-ljica, sanacija podpornih in opornih zidov ter gradnja dodatne zaščite brežin.V načrtu so še zamenjava voznih vodov in nosilnih konstrukcij, izvedba proti-hrupnih ukrepov, sanacija dotrajanih prepustov in pre-mostitvenih objektov ter sprememba nivojskih preho-dov v zunajnivojska križanja. Konkretno to na omenjeni desetkilometrski trasi pome-ni dva nova podvoza, enega v Podnartu in enega v Zalo-šah, pa tudi nov most čez progo pri železniški po staji v Radovljici.
Objavili razpis za obnovo železniceDirekcija za infrastrukturo je že objavila javno naročilo za nadgradnjo gorenjske železniške proge na odseku med Podnartom in Lescami. Rok za oddajo ponudb je konec marca.
V okviru posodobitve odseka gorenjske železniške proge je tudi prenova peronske infrastrukture na postajališčih Otoče, Globoko in Radovljica ter rekonstrukcija nadvoza nad železnico v Radovljici. / Foto: Gorazd Kavčič
Maša Likosar
Starejše generacije se verjet-no spomnijo drugačnih zimskih počitnic, kot se jih bodo otroci današnjih dni. Nekoč je namreč narava poskrbela za debelo snežno odejo in omogočila prave snežne radosti – kepanje, izdelovanje snežakov, lede-nih gradov in iglujev, smu-čanje, sankanje … Smo v
drugi polovici februarja, snega pa še vedno ni. Radovljiškim osnovnošol-cem in dijakom vseeno ni dolgčas in si prosti čas med počitnicami zapolnijo z aktiv nostmi, ki so na voljo. Ena od aktivnosti je drsanje na drsališču v Športnem parku Radovljica, kamor radi zahajajo tako mladi kot starejši. V soboto pred počit-nicami smo tam srečali
Radovljičana, očeta Blaža in hčerko Brito Radonjič. »Hčerka bo v začetku tedna pri babici, proti koncu pa bomo šli smučat na sloven-ska smučišča, in sicer tista, ki ponujajo dovolj snega,« je povedal Blaž Radonjič. Ob drsališču je drsalce opa-zovala Sara Križanič iz Lesc, mati petih otrok. »Starejši otroci že študirajo in zanje počitnic ni, se pa ravno vra-
čajo s študentskega dopusta v Egiptu. Najmlajši bodo nekaj dni v vrtcu. Zelo radi drsajo, zato bomo večkrat prišli sem, kakšen dan pa bomo šli smučat v Mojstra-no,« je pojasnila Križaniče-va in še pohvalila urejenost radovljiškega drsališča. Pra-vi, da je uporabnikom prija-zno.
Nekoč so se kepali in sankali, danes drsajoPred osnovnošolci in dijaki gorenjskih šol so še zadnji dnevi zimskih počitnic. Še preden pa so zakorakali v pouka proste dni, so nam zaupali, kako navadno preživljajo počitnice, ali se udeležujejo aktivnosti, ki jih ponuja radovljiška občina, in ali pogrešajo sneg in s tem povezane snežne radosti.
Drsališče v Športnem parku Radovljica je priljubljeno zbirališče tako mlajših kot starejših. / Foto: Tina Dokl
42. stran
43. stran
Občina Radovljica je v okviru pobude Dan odprtih vrat slovenskih občin predstavila kineziološke obravnave v novem prizidku zdravstvenega doma.
stran 2
Dan odprtih vrat
Retrospektivna razstava štirih rodov likovnih ustvarjalcev je na ogled v Šivčevi hiši.
stran 10
Pirihovo stoletje
OBČINSKE NOVICE
Na prvem mestu preventivaLeščan dr. Robert Šumi bo aprila začel mandat predse-dnika Komisije za prepreče-vanje korupcije.
stran 3
KRAJEVNE NOVICE
Ob Savi gradijo nov kampMed Lescami in Bledom so začeli graditi River Camping Bled, ki naj bi prve goste sprejel že 1. junija.
stran 5
KULTURA
Kolikor jezikov znaš, toliko veljašDr. Andreja Eržen Firšt, dire-ktorica Romarskega urada na Brezjah, je poliglotka.
stran 6
ZADNJA
V Krpinu so prvi imeli umetni snegTridesetega decembra 1972 je bilo smučišče Krpin v Begunjah prekrito z umet-nim snegom.
stran 16
2 Deželne novice, petek, 21. februarja 2020
Občinske novice
deželne noviceODGOVORNA UREDNICA:
Marjana Ahačič ([email protected], 031/352-514)
UREDNIŠTVO: Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec,
Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman
ČASOPISNI SVET:Barbara Sitar (predsednica),
Breda Poličar, Sabina Felc, Nejc Kliček in Katja Knific
DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica, Go renj ska ce sta 19, 4240 Ra dov lji ca (se dež ča so pi sa in ured ni štva). Pra vi ce izdajate lja iz va ja: Go renj ski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, [email protected], oglas no tr že nje: Jana Triller, 04/201 42 30).
De žel ne no vi ce iz ha ja jo en krat na me sec v na kla di 23.400 iz vo dov, brez plač no jih pre je ma jo vsa go spo dinj stva in dru gi na slov ni ki v ob či ni Ra dov lji ca, pri lo že ne so tudi iz vo dom Go renj ske ga gla sa. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče. Di stri bu ci ja: Poš-ta Slo ve ni je, d. o. o., Ma ri bor. De žel ne no vi ce so vpi sa ne v Raz vid me di jev pod za po red no šte vil ko 315. Ne na ro če nih pri spev kov in pi sem bral cev ne ho no ri ra mo. Pis ma bral cev so ome je na na naj več 3000 zna kov s pre sled ki. Pri spev ke za na sled njo redno šte vil ko, ki bo iz šla v petek, 27. marca 2020, mo ra te od da ti naj kas ne je do srede, 18. marca 2020.
OBČINA RADOVLJICA
OBVESTILO O OBJAVI RAZPISOV
Občina Radovljica obvešča, da bodo 21. 2. 2020 na spletni strani Občine Radovljica www.radovljica.si v rubriki Razpisi in objave objavljeni naslednji javni razpisi:
1. Javni razpis za dodeljevanje nepovratnih sredstev za obnovo stanovanjskih, poslovno stanovanjskih in gospodarskih stavb, ki so razglašene za spomenik oz. enoto kulturne dediščine v občini Radovljica, v letu 2020
Rok za oddajo vlog je 17. 4. 2020.
Dodatne informacije: Bojan Gregorčič, Petra Koblar, tel. št.: 04 537 23 49, e-naslov [email protected], [email protected]
2. Javni razpis za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Radovljica za leto 2020
Rok za oddajo vlog je 27. 3. 2020.
Za potencialne prijavitelje bo 11. 3. 2020 ob 9. uri organizira-na delavnica v prostorih Občine Radovljica.
Dodatne informacije: Alenka Langus, tel. št.: 04 537 23 13, e-naslov: [email protected]
3. Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Radovljica za leto 2020
Rok za oddajo vlog je 10. 4. 2020 do 12. ure.
Dodatne informacije: Andreja Schmitt, tel. št.: 04 537 23 20, e-naslov: [email protected]
4. Javni razpis za sofinanciranje izvedbe programov in projektov za mlade v občini Radovljica v letu 2020
Rok za oddajo vlog je 24. 3. 2020.
Dodatne informacije: Karmen Korošec, tel. št.: 04 537 23 31, e-naslov: [email protected]
Razpisna dokumentacija za navedene razpise bo na voljo na spletni strani Občine Radovljica www.radovljica.si v rubriki Razpisi in objave ter v glavni pisarni Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica.
Občinska uprava Občine Radovljica
ww
w.r
adov
ljica
.si
Občina je na naslovu www.javna-razsvetljava.si vzpos-tavila aplikacijo, preko kate-re občani lahko sporočajo okvare na javni razsvetljavi. Na voljo je tudi preko občin-skih spletnih strani ali pove-zave www.radovljica.si/obja-va/215351. Brezplačna apli-kacija »Prijavi okvaro« je
izdelana tudi za pametne telefone, okvare pa lahko sporočate še prek obrazca na spletni strani vzdrževalca Elektrogradnje Štefelin, d. o. o., www.stefelin.si, ter s kli-cem oz. sporočilom na št. 041 356 060, ki deluje 24 ur. Vzdrževalec vsako napa-ko skuša čim prej odpraviti.
Sporočanje okvarNa okvaro javne razsvetljave lahko opozorite prek spletne aplikacije, obrazca na spletni strani ter s telefonskim klicem ali sporočilom.
Marjana Ahačič
Tudi nekatere gorenjske občine se na pobudo Skup-nosti občin Slovenije vsako pomlad pridružijo projektu Dan odprtih vrat v občinah. V Radovljici tako v okviru akcije vsako leto predstavijo katero od večjih občinskih investicij; letos so se zato odločili, da skupaj z Zdravs-tvenim domom v telovadni-ci novega prizidka predstavi-jo dejavnost kineziologov in Zdravstvenovzgojnega cen-tra.Prizidek k radovljiškemu zdravstvenemu domu je bil dokončan in odprt jeseni, v njem pa so na več kot 850 kvadratnih metrih novih površin pridobili tri ambu-lante družinske medicine, ambulanto pediatrije, telo-vadnico za nevrofizioterapi-jo, večnamenski prostor ter prostore za referenčne ambulante in psihologe. Stroške za 1,9 milijona evrov vredno naložbo sta si v polo-vičnih deležih razdelila Občina Radovljica in Osnov-no zdravstvo Gorenjske. Občina ob tem sofinancira tudi preventive programe zdravstvenega varstva in za programe dela kineziologov v lanskem in letošnjem letu namenja po 23 tisoč evrov.Prav preventivne programe in kineziološko obravnavo so občanom na dnevu odpr-tih vrat zdravstveni delavci
posebej podrobno predsta-vili. Na delavnicah v manjši telovadnici so izvajali pri-ložnostna testiranja in obi-skovalcem pojasnili, kako potekajo obravnave pri dveh kineziologih, ki sta, kot je pojasnila direktorica zdravstvenega doma Maja Petrovič Šteblaj, bolnikom na voljo v radovljiškem zdravstvenem domu in h katerima jih lahko napotijo tako zdravniki v ambulan-tah medicine dela kot dru-žinski zdravniki. »S tovrst-nimi testi pri starejših v največji meri ocenjujemo možnosti za padec, pri odrasli populaciji pa oceno za razvoj bolečine v križu. Po testiranju še na kratko svetujemo, kako si človek lahko pri tem pomaga
sam,« je povedala kinezio-loginja Nina Misotič.Radovljiški zdravstveni dom zagotavlja kineziološko obravnavo pacientov že od jeseni 2016, od lanskega decembra sta zaposlena dva kineziologa. »V obravnavi je ogromno ljudi, zato je tudi
čakalna vrsta precejšnja,« je še pojasnila Misotičeva, ki je na kratko predstavila tudi delo kineziologa. »Kinezio-logija je stroka, ki se ukvarja s človekovim gibanjem. Na obravnavah zato s pacienti delamo različne vaje. Sicer pa v primeru zdravljenja poškodb kineziolog običajno nastopi v pozni rehabilitaci-ji, to je za fizioterapevtom. Obravnave so za razliko od fizioterapije malce daljše, običajno dva meseca oziro-ma minimalno dvanajst obravnav, tako da so prvi učinki že vidni. Seveda je pa, če govorimo o rezultatih, veliko odvisno od ljudi
samih oziroma tega, koliko so se poleg obravnav v zdrav-stvenem domu pripravljeni z vadbo potruditi tudi sami.V okviru pobude Dan odpr-tih vrat slovenskih občin, ki se ji v Radovljici redno prid-ružujemo, običajno izbira-mo teme, ki so aktualne, zato je zanimanje in odziv občanov vedno velik,« je zadovoljen župan Ciril Glo-bočnik. »Zadovoljen sem z aktivnostmi zdravstvenega doma in navdušen, da lahko občanom omogočamo tudi nadstandardne storitve, kakršne so kineziološka obravnava ter različni pre-ventivni programi. Radovlji-ški zdravstveni delavci so mi potrdili, da je zanimanje za te programe zelo veliko, kar me zelo veseli. Sicer pa sem prepričan, da imamo na področju izvajanja aktivnos-ti med delovnim časom še veliko rezerve; zavedati se moramo, koliko bolje lahko
dela človek, ki je fit, kot tisti, ki je izmučen in v slabi kon-diciji. Tudi sam imam naporno službo in iz lastnih izkušenj lahko povem, koli-ko lažje je prenašati napore, če smo v dobri fizični kondi-ciji. V zimskem času, če se le da, trikrat tedensko tečem na smučeh; prav vsem iskre-no priporočam, da si najdejo obliko rekreacije, ki jih vese-li, in zagotavljam, da jih bo tudi okrepila. V okviru dneva odprtih vrat so zdravstveni delavci pred-stavili še preventivne delav-nice, v okviru katerih obča-nom svetujejo na različnih področjih.
Na dnevu odprtih vrat v zdravstvenem domuObčina Radovljica je sredi meseca v okviru pobude Dan odprtih vrat slovenskih občin predstavila kineziološke obravnave v novem prizidku zdravstvenega doma.
Občina Radovljica je na letošnji Dan odprtih vrat slovenskih občin predstavila preventivne dejavnosti v novem prizidku zdravstvenega doma. / Foto: Gorazd Kavčič
Zanimanje za programe je zelo veliko, pravi kineziologinja Nina Misotič. / Foto: Gorazd Kavčič
»Zadovoljen sem z aktivnostmi zdravstvenega doma in navdušen, da lahko občanom omogočamo tudi nadstandardne storitve, kakršne so kineziološka obravnava ter različni preventivni programi. Radovljiški zdravstveni delavci so mi potrdili, da je zanimanje za te programe zelo veliko, kar me zelo veseli.«
Drsališče pa je tudi priljub-ljeno zbirališče mnogih mla-dih, ki se v rekreativnem vzdušju družijo in zabavajo. Dvanajstletni domačinki Taja Leskovar in Tricia Bole pravita, da bosta med počit-nicami večino časa drsali. »Poleg radovljiškega bova obiskali še blejsko drsališče,
kjer imajo disko na ledu z glasbo in svetlobno kuliso. Mogoče bova šli še v kino gledat grozljivko. Če bi zasle-dili kakšno zanimivo delav-nico, bi se je z veseljem ude-ležili, sicer pa najraje igrava računalniške igrice,« sta dejali prijateljici in dodali: »Šolo bova v tem času popol-noma odmislili, ne namera-vava se dotakniti niti torbe.«
Prav tako sta redna obisko-valca radovljiškega drsališča 15-letna Lucija Janežič iz Radovljice in 13-letni Val Zupan iz Lesc. »Pogrešava sneg, brez njega ni pravega zimskega vzdušja. Nekoč smo se lahko sankali in kepali, gradili snežne grado-ve in snežake,« sta povedala, Lucija pa je dodala, da bo šla smučat v Kranjsko Goro. Tja
se med počitnicami namera-vata odpraviti smučat tudi Tea Debeljak iz Begunj in Nika Ban iz Radovljice. »Zimske počitnice običajno izkoristimo za smučanje. Na morje ali potovanje v tem času ne gremo nikoli,« je povedala Tea, Nika pa doda-la: »Malenkost časa bom namenila tudi učenju in bra-nju, največ pa športnim akti-vnostim. Škoda, da so počit-nice tako kratke, lahko bi trajale vsaj 14 dni.«
Nekoč so se kepali in sankali ...31. stran
Deželne novice, petek, 21. februarja 2020
Občinske novice
3
Marjana Ahačič
Radovljiški občinski svet je na današnji seji po hitrem postopku sprejel odlok o podelitvi koncesije za oprav-ljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na primarni ravni za program splošne ambulante v občini Radovljica. Sedanji koncesi-onar splošne ambulante je namreč zaradi upokojitve odpovedal koncesijsko raz-merje. Na podlagi odloka bo objavljen javni razpis za podelitev koncesije.
Financiranje krajevnih skupnostiSvetniki so sprejeli tudi osnutek odloka o kriterijih in merilih za financiranje kra-jevnih skupnosti v občini Radovljica; iz občinskega proračuna se krajevnim sku-pnostim financira redno delovanje, investicije ter vzdrževanje kulturnih
domov in otroških igrišč. Dokument bo nadomestil odlok, ki je bil sprejet v letu 2006, pri opredelitvi novih kriterijev in meril pa so pri-pravljavci upoštevali pretekle organizacijske spremembe v krajevnih skupnostih, zma-njšan obseg pristojnosti oz. prenos upravljanja s površi-nami v javni rabi na občin-sko upravo, spremembe kra-jevne cestne infrastrukture in dejansko stanje otroških igrišč in kulturnih domov, so pojasnili na občinski upravi.Po uveljavitvi odloka, napo-vedujejo, bo v proračunu za leto 2020 za vseh dvanajst krajevnih skupnosti v občini treba zagotoviti skupaj 400 tisoč evrov, kar je približno 46 tisoč evrov ali 13 odstot-kov več kot doslej.
Cenik najema občinskih zemljiščPravilnik o oddajanju zem-ljišč v lasti Občine Radovlji-
ca v najem je občinski svet razveljavil, ker ni usklajen z naknadno sprejeto zakono-dajo, ki določa pogoje in načine izvedbe postopka oddaje občinskih zemljišč v najem. Ker državni predpisi te pogoje in postopke natan-čno določajo, pa občinski pravilnik ni več potreben. Ob tem pa so svetniki spre-jeli nov cenik najema zem-ljišč v lasti Občine Radovlji-ca. Dopolnjen je s postavko za najem vrtičkov z uporabo vode, zaradi vse večjega obsega prireditev je novost tudi izenačitev cene najema za gostinsko dejavnost na Linhartovem trgu in v Kropi z ostalimi območji v Radov-ljici, ostale cene najema pa ostajajo nespremenjene. Cene najema zemljišč so primerljive z drugimi obči-nami, izjema je le nižja cena za najem površin za vrtičke, s čimer želi občina občane, ki nimajo svojih vrtov, spod-bujati k čim večji lastni pri-delavi vrtnin, so pojasnili na občinski upravi.
Sredstva za financiranje strankSprejeti sklep o načinu financiranja političnih strank za leto 2020 določa, da bo sedem političnih strank, od katerih jih je pet zastopanih v občinskem sve-tu, tudi v tem letu iz občin-skega proračuna prejelo skupaj 9.700 evrov. Višina sredstev je sorazmerna šte-vilu glasov, ki so jih politič-ne stranke prejele na lokal-nih volitvah.Svetniki so izdali še soglasje k novemu pravilniku o siste-mizaciji delovnih mest in notranji organizaciji dela v Muzejih radovljiške občine ter sprejeli poročilo o ures-ničevanju programske zas-nove in uredniške politike Deželnih novic za leto 2019.Za predstavnico občine v Svetu Ekonomske gimnazi-je in srednje šole Radovljica so imenovali Bredo Poličar, v Svetu zavoda Gorenjske lekarne pa Evo Pogačar.
Prva letošnja seja občinskega svetaNa prvi letošnji seji občinskega sveta so svetniki obravnavali novi odlok o kriterijih in merilih za financiranje krajevnih skupnosti, potrdili cenik najema občinskih zemljišč ter odobrili sredstva za delovanje političnih strank.
Cene najema zemljišč so primerljive z drugimi občinami, izjema je le nižja cena za najem površin za vrtičke, s čimer želi občina občane, ki nimajo svojih vrtov, spodbujati k čim večji lastni pridelavi vrtnin.
Radovljiško območno združenje Rdečega križa konec marca spet organizira krvodajalsko akcijo na Bledu in v Bohinju. Kri bo mogoče darovati v ponedeljek, 23. marca, in v torek, 24. marca, od 7. do 13. ure v Festivalni dvorani na Bledu, ter v sredo, 25. marca, od 8. do 13. ure v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Organizatorji prosijo, da pred odvzemom zaužijete lahek obrok in ne pridete tešči. S seboj prinesite veljavni osebni dokument. Na Centru za transfuzij-sko dejavnost Jesenice sicer lahko kri darujete vsak petek od 7.30 do 11. ure.
Konec marca spet krvodajalska akcija
Ob zaključku projekta Odprta vrata kmetij LAS Gorenjska košarica in Kmetijsko-gozdarski zavod Kranj 3. marca v Čebe-larskem razvojno-izobraževalnem centru Gorenjske v Lescah organizirata okroglo mizo na temo lokalne prehranske samo-oskrbe z naslovom Z znanjem in izkušnjami za polno gorenj-sko košarico. Svoje izkušnje in primere dobrih praks bodo predstavile kmetije, ki sodelujejo v projektu, v katerem sta bili na območju delovanja štirih LAS-ov vzpostavljeni senena in sadna veriga ter razviti programi izkustvenega učenja na kmetijah. Gostje okrogle mize bodo: dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Tomaž Cör, vodja Kmetijske svetovalne službe Kranj, Smiljana Vončina Slavec, koordinatorka za lokalno samooskrbo, Gregor Ovse-nik, Kmetija Odems (senena veriga), Janko Jeglič, Kmetija Matijovc (sadna veriga) in Tomaž Bolka, Gostilna Krištof. Okrogla miza, ki se bo začela ob 11. uri, bo potekala pod častnim pokroviteljstvom kmetijske ministrice.
Okrogla miza o lokalni prehranski samooskrbi
Letošnja prireditev za prostovoljce, tretja po vrsti, bo v četr-tek, 26. marca, ob 18. uri v Linhartovi dvorani v Radovljici, je sporočila pobudnica, občinska svetnica Tea Beton. "Tokrat bomo prostovoljcem ponudili romantično komedijo z glasbo Za zmeraj in seveda druženje s pogostitvijo po prireditvi. Gre-gor Čušin, Nataša V. Trseglav in Gaber K. Trseglav so avtorji komedije, ki jo izvaja mlada igralska ekipa in vrhunski glasbe-niki," je povedala Betonova in dodala, da bodo svoje k dogod-ku dodali tudi svetnice in svetniki občinskega sveta, ki bodo prevzeli vlogo prostovoljcev. "Vstopnice bodo razdeljene po enakem ključu kot lani. Lepo prosimo, da se nova društva in organizacije, ki v preteklosti niso bila povabljena, javijo in opozorijo nase na elektronski naslov [email protected]."
Tudi letos prireditev za prostovoljceAleš Senožetnik
Ljubljana – Dr. Robert Šumi se je v predsedniški palači javnosti predstavil v začetku februarja. Petinštiridesetlet-nik iz Lesc je vodja Centra za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akade-miji ter docent na Fakulteti za varnostne vede maribor-ske univerze. Na policiji je zaposlen od leta 1993. Dok-toriral je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede s področja poslovne etike in kadrovskega menedžmenta. Od leta 2011 je tudi predse-dnik odbora za integriteto in etiko v policiji, aktiven pa je tudi kot mednarodni stro-kovnjak v okviru Sveta Evro-pe in drugih evropskih insti-tucij. Kot je povedal na predstavi-tvi javnosti, bolj kot v repre-sivne ukrepe verjame v oza-
veščanje, svetovanje in pre-ventivo, ki ima dolgoročnej-ši pozitiven učinek. Zato si bo na mestu predsednika KPK prizadeval za ozavešča-
nje vseh segmentov družbe, "od vrtca do najvišjih držav-nih funkcij in institucij", da je korupcija nesprejemljiva in škodljiva za vse, lojalnost
do lastne integritete pa pred-pogoj za ustvarjanje zaupa-nja v ljudi in institucije. Z ozirom na to bi se morala komisija angažirati tudi pri različnih izobraževanjih, usposabljanjih in strokov-nih posvetih. Dodal je še, da je zdajšnja nadzorstvena funkcija komi-sije nujna in jo je treba ohra-niti, pri čemer novela zako-na o integriteti in prepreče-vanju korupcije prinaša tudi nekaj izboljšav. Prizadeval si bo tudi za povezovanje in sodelovanje komisije z insti-tucijami formalnega in neformalnega družbenega nadzorstva, vključno z mediji, vlado in državnim zborom, želi pa tudi izbolj-šati ugled KPK v javni sferi. Dr. Robert Šumi bo šestletni mandat predsednika Komi-sije za preprečevanje korup-cije nastopil 1. aprila.
Na prvem mestu preventivaLeščan dr. Robert Šumi bo aprila začel mandat predsednika Komisije za preprečevanje korupcije.
Dr. Robert Šumi na predstavitvi javnosti v predsedniški palači
Občina Radovljica bo vzpo-redno z obnovo odseka pos-krbela za svoj del na projekt vezane infrastrukture; finančno in izvedbeno naj-zahtevnejša bo širitev pod-voza pod železnico na pove-zovalni cesti za Lipniško dolino med Radovljico in Lescami, kjer je v občinski pristojnosti ureditev pešpoti in kolesarske steze med obe-ma krožiščema.Kot poudarja župan Ciril Globočnik, se je oddelek za infrastrukturo radovljiške občinske uprave projektom, povezanim z obnovo gorenj-ske železniške proge, v sode-
lovanju z železnicami aktiv-no posvečal zadnji dve leti. »Vse dostope, povezave in preostalo infrastrukturo, vezano na projekt, imamo
pripravljeno. Menim, da je to poglavitni razlog, da je bil za obnovo izbran prav odsek v radovljiški občini. Za pod-poro projektu smo hvaležni tako bivšemu kolegu nekda-njemu županu Francu Kra-marju kot pristojni ministri-ci Alenki Bratušek, ki sta razumela, kako zelo je v tem trenutku pomembno, da se objavi razpis za izvajalca in da bomo lahko takoj, ko bo oblikovana nova vlada, pro-jekt nadaljevali. Upamo torej, da bomo v tem času dobili izvajalca in da septem-bra začnemo delati.«Čeprav bo zapora karavan-škega predora odlična prilo-žnost za obsežnejšo sanaci-
jo, naj bi preostale odseke enotirne proge med Ljublja-no in Jesenicami zaradi pro-računskih omejitev prenav-ljali šele po letu 2022.
Objavili razpis za obnovo železnice31. stran
Občina Radovljica bo vzporedno z obnovo odseka železnice poskrbela za svoj del na projekt vezane infrastrukture; finančno in izvedbeno najzahtevnejša bo širitev podvoza pod železnico na povezovalni cesti za Lipniško dolino med Radovljico in Lescami, kjer je v občinski pristojnosti ureditev pešpoti in kolesarske steze med obema krožiščema.
Sedem političnih strank, od katerih jih je pet zastopanih v občinskem svetu, bo tudi v tem letu iz občinskega proračuna prejelo skupaj 9.700 evrov. Višina sredstev je sorazmerna številu glasov, ki so jih politične stranke prejele na lokalnih volitvah.
4 Deželne novice, petek, 21. februarja 2020
Mladi
VRTEC RADOVLJICA Kranjska cesta 13, 4240 RADOVLJICATel.: 04/ 53 25 720E-pošta: [email protected]: www.vrtec-radovljica.si
VRTEC RADOVLJICA VABI
K VPISU OTROKV VRTCE RADOVLJIŠKE OBČINE ZA
ŠOLSKO LETO 2020/2021.
Vpis bo potekal od ponedeljka, 24. 2. 2020, do petka, 28. 2. 2020, v prostorih uprave na Kranjski cesti 13 v Radovljici (prvo nadstropje), in sicer: v ponedeljek, torek in petek od 8.00 do 14.00, v sredo in četrtek pa od 8.00 do 17.00.
Za novo šolsko leto, to je s 1. 9. 2020, so razpisani naslednji programi: DNEVNI PROGRAM za otroke do 3 let, ki traja od 6 do 9 ur, DNEVNI PROGRAM za otroke od 3 let dalje, ki traja od 6 do 9 ur.
Starši si bodo prostore vrtca lahko ogledali v tednu vpisa, od 9.00 do 10.00. Starše vljudno prosimo, da med ogledom ne motijo vzgojnega dela v vrtcu. Hvala.
Dodatne informacije so na voljo na spletni strani vrtca: www.vrtec-radovljica.si, na tel. št.: 04/53-25-729 ali na e-pošti:
Urša Peternel
V galeriji Avla na Občini Radovljica je na ogled potu-joča razstava Gimnazije Kranj z naslovom Slovenski velikani. Pet dijakinj Gim-nazije Kranj je ustvarilo por-trete dvanajstih znanih Slo-vencev. Kot je povedala vodja projek-ta Nataša Kne, so se omejili na ducat slovenskih velika-nov, kajti portrete so vključi-li v koledar za leto 2020. Dijakinje so ustvarjale s svinčnikom. "Risanje s svin-čnikom je zagotovo dijakom ena najbolj domačih tehnik, risanje portreta pa eden naj-težjih motivov," je dejala Nataša Kne.Avtorice portretov so Gaja Bumbar, Klara Polajnar, Martina Potočnik, Helena Potočnik in Eva Kozjek - Šurc. Gaja je drugošolka, ostale štiri mlade umetnice
pa četrtošolke. Eva Kozjek - Šurc je Radovljičanka. Kot je povedala, je bilo risanje por-tretov slovenskih velikanov zanjo odlična priložnost in referenca za prihodnost. Želi se namreč vpisati na likovno akademijo, pri čemer pravi, da bo sprejem-ni izpit kar velik izziv, saj sprejmejo res najbolj nadar-jene dijake. Kljub temu namerava poskusiti, pripra-vlja portfolio oziroma mapo z izdelki, v kateri bodo tudi trije portreti z omenjene razstave (narisala je Ano Mayer - Kansky, Janeza Puharja in Ivana Cankarja). Sicer pa dijakinje pripravlja-jo že koledar in razstavo Slo-venski velikani 2021, nadal-jevale bodo v isti tehniki, med portretiranci pa bo tudi radovljiški častni občan Ivan Vurnik. In zanimivo, narisa-la ga bo prav Eva Kozjek - Šurc.
Uradnega odprtja razstave niso pripravili, se je pa rado-vljiški župan Ciril Globočnik v sproščenem vzdušju srečal z mladimi umetnicami in njihovo mentorico. Kot je poudaril, je zelo zadovoljen, da na Občini Radovljica lah-ko gostijo to zanimivo raz-stavo, ki je odraz umetniške nadarjenosti gimnazijk. Galerija Avla je vselej dobro
obiskana, tako da si bo raz-stavljena dela zagotovo ogle-dalo veliko ljudi, je dejal.Razstava bo na ogled do 6. marca, sledilo bo še več gos-tovanj, med drugim na Medicinski fakulteti v Ljub-ljani, v galeriji Zavarovalnice Triglav v Kranju, Knjižnici Preddvor, na Blejske gradu, v Mestni knjižnici Kranj in Kulturnem centru Jezersko.
Gimnazijke narisale portrete slovenskih velikanovPet kranjskih gimnazijk je s svinčnikom narisalo portrete dvanajstih znanih Slovencev. Med avtoricami je tudi Radovljičanka Eva Kozjek - Šurc.
Radovljiški župan Ciril Globočnik se je v sproščenem vzdušju srečal z mladimi umetnicami, avtoricami portretov, in njihovo mentorico. Radovljičanka Eva Kozjek - Šurc je prva z desne. / Foto: Gorazd Kavčič
Gimnazijke so narisale portrete Jožeta Plečnika, Jurija Vege, Ivane Kobilce, Franceta Prešerna, Ane Mayer - Kansky, Janeza Puharja, Zofke Kveder, Ivana Cankarja, Jakoba Aljaža, Primoža Trubarja in Rudolfa Maistra.
Maša Likosar
Srednja gostinska in turistič-na šola Radovljica izobražuje mlade za poklice, ki so tre-nutno med najbolj iskanimi, saj sta turizem in z njim povezana gostinska dejav-nost panogi, ki prinašata vedno večji delež dohodka v bruto družbenem proizvodu. Kot je pojasnila ravnateljica Marjana Potočnik, število vpisanih stagnira. "Želimo si, da bi se za naše tri izobra-ževalne programe odločilo več mladih, saj je glede na potrebe turizma rast števila gostinskih in turističnih delavcev, ki so strokovno in praktično podkovani, nuj-na," je dejala Potočnikova in dodala: "Tovrstni poklici niso med privlačnejšimi, zato ker v družbi niso dovolj cenjeni in so nizko vrednote-ni. A naši dijaki se zavedajo, da njihova poklicna prihod-nost leži na področju večzve-zdične turistične in gostin-ske ponudbe, kjer je gostu pomembno, kaj jè in kako je postrežen."
Programe in vpis je natanč-neje predstavila strokovna sodelavka Mateja Šparovec. Vpis omogočajo v tri progra-me: gastronomija, gastro-nomske in hotelirske storit-ve ter gastronomija in turi-zem. "Odločitev za šolo in poklic se ne zgodi čez noč. Med odraščanjem, ko se otrok razvija in že pokaže zanimanja za hobije ter interesne dejavnosti, ko se pokažejo njegove sposobno-sti, talenti, delovne in učne navade, tedaj starši skupaj z njim začnite razmišljati, kaj bi vaš otrok želel postati, saj to pomembno vpliva na vpis v srednjo šolo," je dejala Šparovčeva. Zbrane sta s potrebnimi informacijami opremili še vodja dijaškega doma Bled Lilijana Gabrič Hvasti in pomočnica ravna-teljice Gabrijela Jošt. Pred-stavili so se tudi delodajalci, pri katerih njihovi dijaki lah-ko opravljajo prakso. Sledil je ogled šole, tudi učilnic praktičnega pouka, kjer so osnovnošolce in njihove starše pogostili.
Med udeleženci informati-vnega dneva sta bila tudi sin Anže in oče Martin Biz-jak iz Borovnice. Anže se odloča med dvema šolama – radovljiško gostinsko-tu-ristično šolo in lesarsko v Škofji Loki. "Že od malega
sem opazoval natakarje, kako so spretni pri svojem delu, in na tej šoli mislim, da bom lahko pridobil te veščine tudi sam," je pove-dal Anže, oče Martin pa še dodal: "Sam sodim še v tis-te generacije, kjer so starši
imeli velik vpliv na odloči-tev otroka. Sinu želim le prikazati realno sliko mož-nosti poklicev in zaposlitve, sicer pa naj se sam odloči za tisto, kar ga veseli. Pod-prl ga bom pri vsaki odloči-tvi."
Izobražujejo za iskane poklice Svoja vrata je na informativnih dnevih, ki so potekali 14. in 15. februarja, odprla Srednja gostinska in turistična šola Radovljica, ki ima v treh izobraževalnih programih 136 prostih mest za vpis v prvi letnik.
Osnovnošolce in njihove starše so dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica pogostili s koktajlom, imenovanim Osnovnošolček. / Foto: Tina Dokl
Prihod pomladi bodo v Kamni Gorici pozdravili z dvema prireditvama: najprej z g lasbeno-kovašk im dogodkom konec tega meseca, na predvečer gre-gorjevega pa tradicionalno tudi z barčicami. Prihodnjo soboto, 29. februarja, bodo tako ob 18. uri v domu kraja-nov s koncertom odprli kovaško razstavo dveh domačinov, kovaških mojs-trov Milana Žaberla in Rajka Šolarja, ki pri delu sodeluje-ta že vrsto let. Rajko Šolar ima ob domači hiši kovaško delavnico, zadnja leta pa je znan tudi kot kovač na Blej-skem gradu, Milan Žaberl pa nariše skice, ki so osnova za izdelke. Prav te bodo predstavljale osrednji del razstave, pospremilo pa jih bo nekaj končanih izdelkov ter fotografij. Glasbeni pro-gram bo pripravil Simon Eržen z gosti. Nastopili bodo Ženska vokalna skupi-na Ardeo iz Šempasa, sop-ranistka Ana Plahutnik ter citrar Tomaž Plahutnik. Raz-stava bo na ogled po pred-hodnem dogovoru, 11. mar-ca pa popoldan med 16. in 19. uro. Na ta dan bo nam-reč v Kamni Gorici spet živahno, saj bodo ob mraku po potoku v vasi zaplule barčice.
Razstava in koncert v Kamni Gorici
Splača se biti naročnik Gorenjskega glasa
Pokličite 04/201 42 41 ali pišite: [email protected]
Deželne novice, petek, 21. februarja 2020
Krajevne novice
5
Urša Peternel
Pred mostom čez reko Savo iz Lesc proti Bledu so začeli graditi nov kamp, ki bo nosil ime River Camping Bled. Prve goste naj bi sprejel že 1. junija, ko naj bi bila zaklju-čena prva faza ureditve. Kamp bo odprt do konca septembra, nato pa bodo začeli izvajati dodatna grad-bena dela, ki naj bi bila kon-čana do aprila 2021, ko naj bi goste ob ponovnem odpr-tju pričakala obogatena ponudba. Investitor je zase-bno podjetje Kamp turizem iz Ljubljane. V kampu bodo na voljo par-cele za kampiranje s šotori, prikolicami in avtodomi, gostom pa bo na voljo tudi od petnajst do dvajset nad-standardnih alpskih hišic. Poleg recepcije, sanitarij, pralnice s sušilnico in pomi-valnico posode bo v kampu tudi restavracija z barom, na osrednjem trgu kampa bo vsako jutro odprta mini trž-nica z lokalno hrano.
V sklopu kampa bodo ureje-ni ogrevan zunanji bazen, tematski otroški park z igra-li iz naravnih materialov in utrjen kolesarski poligon. Gostje bodo lahko najeli zasebno kopalnico, urejeni bodo posebni prostori za umivanje hišnih ljubljenč-
kov. Na vsaki parceli bo na voljo brezplačna internetna povezava.Ob reki Savi bodo uredili pro-dnato plažo s kotički za spro-ščeno poležavanje, gostom bodo na voljo tudi vsakodnev-na joga v naravi, različne delavnice, aktivnosti v naravi. Po besedah enega od solast-nikov in direktorjev Matjaža Filipiča želijo biti okolju pri-jazni, zato se vključujejo v združenja, ki spodbujajo sonaravni in t. i. zero waste turizem (brez odpadkov). »Radi bi bili partner lokalni skupnosti in s tem vdahnili čim več življenja kampu. S kmetijsko zadrugo v Radov-ljici že sodelujemo, občini smo ponudili možnost organiziranja več skupnih dogodkov. Radovljica je izredno lepa, ima bogato tradicijo in goste, ki potuje-
jo na Bled, bi radi preusme-rili v okoliške kraje,« je povedal.Po Filipičevih besedah je naložba vredna več milijo-nov evrov (točna številka bo znana na koncu gradnje), v
kampu in restavraciji pa bo delo dobilo okrog dvajset ljudi.Bodoči kamp ima že pov-sem urejeno spletno stran, na kateri je že mogoče rezer-virati bivanje, znane so tudi cene. V visoki sezoni bo nočitev za odraslega znašala 17 evrov, najem alpske hiši-ce 220 evrov.
Ob Savi gradijo River Camping BledMed Lescami in Bledom so začeli graditi nov kamp, ki naj bi prve goste sprejel že 1. junija. V sklopu kampa bodo uredili tudi nadstandardne alpske hišice, ogrevan zunanji bazen, tematski otroški park in kolesarski poligon. Ob Savi bo urejena prodnata plaža s kotički za poležavanje.
Gradnja novega kampa se je začela prejšnji mesec, prva faza bo končana do junija. Dovoz do kampa bo iz krožišča pod golfskim igriščem. / Foto: Gorazd Kavčič
Takšne naj bi bile nadstandardne alpske hišice v kampu.
Foto
: ww
w.r
iver
cam
pin
g-b
led
.si
Kamp bo, gledano iz zraka, imel obliko srca.
V Kropi so slovenski kultur-ni praznik 8. februar obele-žili z dvema prireditvama: na praznični dan je Dram-ska skupina Čofta v Kovaš-kem muzeju pripravila lite-rarni večer z naslovom Srce oživlja drobna lučka upanja. Predstavili so se z interpre-tacijo zgodbe o Kroparski gori. Sledila je še predstavitev nove številke glasila Kovaš-kega muzeja Vigenjc. Lite-rarni večer je bil posvečen spominu na nedavno premi-nulega sodelavca Kovaškega muzeja Davorina Bratuša. Kulturno društvo Kropa je tako kot vsako leto, pripravi-lo tudi osrednjo proslavo. V do zadnjega kotička napol-njeni mali dvorani Kulturne-ga doma v Kropi so se v pone-deljek, 10. februarja, predsta-vili člani različnih sekcij Kul-
turnega društva Kropa. Nas-topili so Člani otroško-mla-dinske literarne skupine Piflci z recitalom pesmi Feri-ja Lainščka. Z ljudskimi pes-mimi sta se predstavila Otro-ški pevski zbor KD Kropa in zborček, ki obiskuje glasbene urice v Kropi. Nastopila sta tudi združena moška zbora Kropa in Podnart. Spomnili so se tudi obletnice Beethov-novega rojstva. Dramska sku-pina Čofta pa je pripravila recital pesmi Franceta Fistra in Franceta Prešerna.Dramska skupina Čofta pa je dan pred domačo prosla-vo, v nedeljo, 9. februarja, praznično vzdušje ustvarjala tudi v Škofji Loki. S France-tom Fistrom so v Pilarni na Cankarjevem trgu pripravili literarni večer z naslovom Divjanje s pošastmi, angeli in vilinci.
Praznik v Kropi
Dramska skupina Čofta v Kovaškem muzeju
Marjana Ahačič
V okviru projekta Hitro s kolesom je občina konec leta namestila pet postaj za avtomatizirano izposojo koles: v Radovljici na parki-rišču nasproti knjižnice in na Gradnikovi cesti, v Les-cah pri železniški postaji in pri vrtcu ter v Begunjah pri avtobusni postaji. Pred poletno sezono bo na posta-jah na voljo skupaj 32 koles, od tega dvajset električnih. Kot so pojasnili na občinski upravi, bo enoten sistem izposoje koles vzpostavljen še v štirih gorenjskih obči-nah: na Jesenicah, v Naklem, Tržiču in Kranju. Za delovanje sistema bo
vzpostavljen tudi licenčni program, ki bo omogočal za uporabnike čim bolj prep-rost in ugoden način izpo-soje koles v vseh gorenjskih občinah, vključenih v pro-jekt. »Cilj je občanom omo-gočiti na zdrav način urediti opravke, oditi na delo ali se rekreirati, jih spodbuditi k spremembi potovalnih navad, obenem pa obogatiti turistično ponudbo,« pojas-njujejo v Radovljici. Projekt se izvaja preko LAS Gorenj-ska košarica in je sofinanci-ran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Občina Radovljica je zanj zagotovi-la 152 tisoč evrov, od katerih je sto tisoč nepovratnih sredstev.
Kolesa na voljo do poletja
Postaje za avtomatizirano izposojo koles so že postavljene na parkirišču nasproti knjižnice in na Gradnikovi cesti v Radovljici, pri vrtcu in na železniški postaji v Lescah ter pri avtobusni postaji v Begunjah. Kolesa bodo pripravljena še pred poletjem. / Foto: Gorazd Kavčič
V Kropi in v Kamni Gorici bodo tudi letos pripravili tradicio-nalno prireditev spuščanja barčic, ki se bo 11. marca začela ob 17.30. V Kropi bodo že nekaj dni prej, 7. marca, v mali dvorani kulturnega doma ob 10. uri pripravili delavnico izde-lovanja barčic, na katero vabijo otroke vseh starosti. Tokrat bodo z različnimi materiali poskušali ustvarjati barčice, ki bodo trajnostno naravnane. V ponedeljek, 9. marca, pa bodo v Kovaškem muzeju ob 18. uri odprli razstavo z naslo-vom Zakaj valentinovo, če imamo gregorjevo?
Tudi letos bodo spuščali barčice
Peter Žmitek, Gregorjev večer, 1904 (Kovaški muzej)
V mlad kolektiv vabimo 5 oseb,
za sezonsko čiščenje od junija do konca septembra.
Nudimo dobro plačilo. V zameno pa želimo veselje do čiščenja, natančnost, prijaznost, hitrost,
znanje slovenskega jezika, lastni prevoz.Delo poteka v bližini Šobca.
Resni kandidati naj pokličejo tel. št. 040 511 722, ali pišejo na e-naslov: [email protected].
PETR
A L
ETN
AR,
S.P
., SU
HA
DO
LA 4
4 A
, KO
MEN
DA
6 Deželne novice, petek, 21. februarja 2020
Kultura
REZERVIRAJTE TESTNO VOŽNJO ŠE DANESIme prodajalca- naslov prodajalca in mesto- Tel: 0123 456 7890, www.imeprodajalca.si, Delovni čas xx-yy od ponedeljka do petka, xx-yy sobota in xx-yy nedeljaKombinirana poraba goriva: 6,5 – 5,9 l/100 km. Emisije CO2: 147 – 135 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Temp. Emisije NOX: 0,0220 - 0,0427g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00027- 0,00028g/km. Št. delcev (x10
11): 0,48 – 0,53. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP (globalno usklajen postopek testiranja za lahka vozila). Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
*Velja ob nakupu vozila preko Nissan Financiranja za obdobje 12 mesecev v primeru akcije 50/50. Akcija upošteva 50% polog ter odkupni obrok v višini 50% po preteku enega leta brezobrestnega financiranja. **7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po programu “As new”, 6. in 7. leto pa po programu Basic. oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. Velja v primeru akcije 50/50. Akcija velja do 31. 03. 2020. Slike so simbolne. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Več na www.nissan.si.
AUDIO SISTEM BOSE® PERSONAL® PLUS
Bose®Personal® SOUND SYSTEM
PROPILOTSKENIRAJTE ZA ODKRITJE NOVEGA JUKA
PROPILOT PROPILOT ASSIST(US & Canada only)
NOVI NISSAN JUKECOUPÉ CROSSOVER
OBRESTNAMERA*0%
7let JAMSTVA**
NRET902_AP-SP_LHD_JUKE_265X170_SLO.indd 1 16/01/2020 16:33
REZERVIRAJTE TESTNO VOŽNJO ŠE DANESIme prodajalca- naslov prodajalca in mesto- Tel: 0123 456 7890, www.imeprodajalca.si, Delovni čas xx-yy od ponedeljka do petka, xx-yy sobota in xx-yy nedeljaKombinirana poraba goriva: 6,5 – 5,9 l/100 km. Emisije CO2: 147 – 135 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Temp. Emisije NOX: 0,0220 - 0,0427g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00027- 0,00028g/km. Št. delcev (x10
11): 0,48 – 0,53. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP (globalno usklajen postopek testiranja za lahka vozila). Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
*Velja ob nakupu vozila preko Nissan Financiranja za obdobje 12 mesecev v primeru akcije 50/50. Akcija upošteva 50% polog ter odkupni obrok v višini 50% po preteku enega leta brezobrestnega financiranja. **7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po programu “As new”, 6. in 7. leto pa po programu Basic. oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. Velja v primeru akcije 50/50. Akcija velja do 31. 03. 2020. Slike so simbolne. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Več na www.nissan.si.
AUDIO SISTEM BOSE® PERSONAL® PLUS
Bose®Personal® SOUND SYSTEM
PROPILOTSKENIRAJTE ZA ODKRITJE NOVEGA JUKA
PROPILOT PROPILOT ASSIST(US & Canada only)
NOVI NISSAN JUKECOUPÉ CROSSOVER
OBRESTNAMERA*0%
7let JAMSTVA**
NRET902_AP-SP_LHD_JUKE_265X170_SLO.indd 1 16/01/2020 16:33
REZERVIRAJTE TESTNO VOŽNJO ŠE DANESIme prodajalca- naslov prodajalca in mesto- Tel: 0123 456 7890, www.imeprodajalca.si, Delovni čas xx-yy od ponedeljka do petka, xx-yy sobota in xx-yy nedeljaKombinirana poraba goriva: 6,5 – 5,9 l/100 km. Emisije CO2: 147 – 135 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Temp. Emisije NOX: 0,0220 - 0,0427g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00027- 0,00028g/km. Št. delcev (x10
11): 0,48 – 0,53. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP (globalno usklajen postopek testiranja za lahka vozila). Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
*Velja ob nakupu vozila preko Nissan Financiranja za obdobje 12 mesecev v primeru akcije 50/50. Akcija upošteva 50% polog ter odkupni obrok v višini 50% po preteku enega leta brezobrestnega financiranja. **7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po programu “As new”, 6. in 7. leto pa po programu Basic. oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. Velja v primeru akcije 50/50. Akcija velja do 31. 03. 2020. Slike so simbolne. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Več na www.nissan.si.
AUDIO SISTEM BOSE® PERSONAL® PLUS
Bose®Personal® SOUND SYSTEM
PROPILOTSKENIRAJTE ZA ODKRITJE NOVEGA JUKA
PROPILOT PROPILOT ASSIST(US & Canada only)
NOVI NISSAN JUKECOUPÉ CROSSOVER
OBRESTNAMERA*0%
7let JAMSTVA**
NRET902_AP-SP_LHD_JUKE_265X170_SLO.indd 1 16/01/2020 16:33Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 58 33 330Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 53 53 450
Ivanka Korošec
Prenekateri tujec je presene-čen, ko ga ob prihodu sprej-me in nagovori kar v njiho-vem jeziku. Je doktorica jezikoslovja in zgodovinar-ka, tokrat pa smo jo povpra-šali o tujih jezikih v primer-javi s slovenščino, našim maternim jezikom. Enain-dvajsetega februarja je nam-reč mednarodni dan mater-nega jezika.
Od kod vaše zanimanje za jezike?Težko bi opredelila točen trenutek, vzgib, ki je pripel-jal do zanimanja za jezike. Po osnovni šoli sem se vpi-sala na Gimnazijo Poljane, ko je bila to še Srednja šola za družboslovje in splošno kulturo. Poleg angleščine je bil naš drugi jezik francošči-na. Po zaključeni gimnaziji sem na Filozofski fakulteti vpisala študij splošnega jezi-koslovja in zgodovine. Bili smo prva generacija študija splošnega jezikoslovja, in ko se sedaj ozrem nazaj, sem ponosna, da sem imela čast srečati se s profesorji, ki so s svojim znanstvenim delom zaznamovali razvoj jezikos-lovja na naših tleh. Spomnim se situacije na začetku prvega letnika, ko nas je prof. dr. Janez Oreš-nik vprašal, ali znamo nem-ško. Kar precej nas je odgo-vorilo, da ne. In prof. Oreš-nik je mirno odgovoril, da nam da en mesec časa, da se naučimo, saj pravi jezikoslo-vec to zmore. Bilo je nepri-
čakovano, morda čudno, a pri meni se je takrat nekako začelo. Podobne situacije z enim mesecem časa za uče-nje jezika so me v času štu-dija doletele še kar nekaj-krat.
Koliko jezikov govorite in kako se vam jih je uspelo naučiti?Ko enkrat vstopiš v svet jezi-koslovja, te zasvoji. Rada uporabim prispodobo, da je to tako kot plavanje, skočiš v morje in potem uživaš v leb-denju. Tako je pri jezikih – potopiš se v njihovo bogas-tvo in potem ustvarjaš, ple-teš niti, lebdiš. Splošni jezikoslovci smo v predmetniku imeli obvezen en neindoevropski jezik – madžarščino, kitajščino ali arabščino, jaz sem se lotila vseh treh. Najprej kitajščine, za njo arabščine in nato še madžarščine. Latinščina je
za jezikoslovca nujna, iz nje pa potem izhajajo italijan-ščina, španščina in seveda francoščina. Kasneje, v času doktorskega študija, je priš-la na vrsto še ruščina. Tudi zanjo sem imela mesec dni časa … Ko imaš enkrat osnovo in poznaš sistem jezikov ter slovnične algoritme, je uče-nje vsakega nadaljnjega jezi-ka lažje. Profesor dr. Dubra-vko Škiljan nam je nekoč na podiplomskem študiju na predavanje prinesel tekst v nizozemščini in od nas pri-čakoval prevod in analizo teksta. In takrat sem se nau-čila, da tudi pri jezikih ni nič nemogočega.
Je to poseben talent ali pa se da z vztrajnostjo jezika nau-čiti?Tako kot pri drugih znanjih je tudi za jezike seveda pot-reben talent, a brez vztrajno-
sti in vestnega učenja ne gre. Če jezika ne gojimo, ga ne obnavljamo, se ne učimo besedja, bo znanje šlo. Predvsem moraš imeti jezi-ke rad, uživati v njihovi upo-rabi in se ne bati morebitnih napak; ko se s tujcem pogo-varjamo v njegovem doma-čem jeziku, mi srce zaigra.
Se v tujini lažje prilagajate kulturi in miselnosti zaradi znanja jezika? Seveda je veliko lažje. Jezik ni samo orodje za sporazu-mevanje, je tudi odraz kul-ture, zgodovine, filozofije in bistvo nekega naroda. To je zelo lepo vidno npr. pri kitajskem jeziku, iz katerega so izšli drugi azijski jeziki. Kitajske pismenke so se sko-zi tisočletja le malo spreme-nile, v njihovi sestavi se skri-va razumevanje njih samih in sveta okoli njih!
Pregovor, da kolikor jezikov znaš, toliko veljaš, še velja. Ali je dovolj, da poleg svoje-ga za silo tolčemo še angle-ščino?Rekla bi, da pregovor vedno bolj velja. V času globalizaci-je, ko je svet postal res maj-hen, je jezik še vedno osnov-no sredstvo za sporazume-vanje. Nekaterim je sicer dovolj sporazumevanje v angleškem jeziku, a marsi-kaj se lahko izgubi s prevo-dom. Slovenci imamo srečo, da lahko tuje filme, oddaje gledamo v originalnem jezi-ku, s podnapisi. Tako se s poslušanjem jezika lahko veliko naučimo.
Kaj bi rekli o slovenščini v primerjavi z drugimi jeziki? Je to težak jezik? Se ga tujci lahko naučijo? Slovenščina je bogat jezik, a tudi zaradi tega za marsika-terega tujca zelo težak. Ne samo skloni, ki tujcem pred-stavljajo probleme, tudi dvo-jina, predvsem ženski spol v dvojini povzroča težave. Potem je tu še rodilnik, kar zaboli me, kako ga ljudje ne znajo uporabljati. Mentor pri doktorski disertaciji, pro-fesor slovanskih jezikov na univerzi v Lozani v Švici, mi je nekoč dejal, da od vseh slovanskih jezikov slovenski jezik zanj najbolj nenavaden in težak, kot bi bil od »au-de-là«, tam od daleč. A ne samo tujcem, tudi marsikateremu Slovencu je slovenščina težka. Ampak menim, da se z marljivim delom in učenjem lahko tudi tujci naučijo slovenske-ga jezika. To dokazujejo šte-vilni tujci, pri katerih skoraj ne opaziš, da niso rojeni govorci slovenskega jezika.
Kaj mislimo Slovenci o svo-jem jeziku? Se zavedamo njegove vrednosti? Moje mnenje je, da se Slo-venci premalo zavedamo pomena in vrednosti svoje-ga jezika. Pozabljamo, kaj je skozi zgodovino za naš narod pomenil jezik, bil je nekaj le nam lastnega. Bil je edini element, ki nas je združeval. Jezik velja za izvor, razlog, pogoj, dušo naroda, njegovo garancijo ali rezultat njegove enotno-
sti; je plod boja za obstoj naroda. Kar se tiče jezika, smo Slovenci kar precej sra-mežljivi, zelo hitro prilagod-ljivi in hitro preklopimo na tuj jezik, čeprav naš sogovo-rec vsaj malo zna slovensko. V 19. stoletju, ki je bilo za naš narod temeljnega pome-na za razvoj narodne identi-tete, so se ob jeziku lomila kopja, poznamo črkarsko pravdo in prizadevanja kro-ga okoli Franceta Prešerna in Matije Čopa (ki je govoril 19 jezikov). Takrat se je jezik razvijal, zanj so se bojevali. Danes pa se prepuščamo okrajšavam, poenostavljan-ju in podobnim novodob-nim iznajdbam elektronske komunikacije.
Lahko za konec poveste v tujih jezikih tole: Kdor spoš-tuje sebe, spoštuje tudi svoj materni jezik.The one, who respects him-self, respects also his mother tongue. (angleško)Wer respektiert sich, respek-tiert auch seine Mutterspra-che. (nemško)Celui qui se respecte, respec-te aussi sa langue maternel-le. (fr.)Chi rispetta se stesso, rispet-ta anche la sua lingua mater-na.(italijansko)Aki tiszteli magát, az anyan-yelvét is tiszteletben tartja.(madž.)El que se respeta a sí mismo, respeta también su lengua materna.(špansko)Тот, кто уважает себя, уважает и свой родной язык. (rusko)
Kolikor jezikov znaš, toliko veljašAndreja Eržen Firšt je direktorica Romarskega urada na Brezjah. Na predlog gvardijana p. Roberta Bahčiča jo je v Marijino narodno svetišče povabila frančiškanska provinca, da bi sodelovala pri sprejemu in dejavnostih za romarje. Andreja Eržen Firšt je namreč poliglotka, saj govori več tujih jezikov.
Dr. Andreja Eržen Firšt
Glasbena šola Radovljica je tudi letos v sodelovanju z rado-vljiško območno izpostavo javnega sklada za kulturne deja-vnosti in občino pripravila proslavo ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku. Letošnjo so na predvečer praznika glasbeno obarvali harmonikar Žan Legat, sicer tudi profesor na radovljiški glasbeni šoli, pianist Miran Juvan, violinist Gal Juvan in pevka Anastazija Juvan. Izvajali so baročna in neoklasicistična dela, argentinski tango, sloven-ske narodne in avtorsko glasbo ter tako premišljenim izbo-rom programa kot občuteno interpretacijo navdušili občin-stvo. Z recitacijami Prešernovih pesmi bo večer popestrila dramska igralka Maja Gal Štromar.
Proslava ob kulturnem prazniku
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Baročni dvorani Radovljiške graščine navdušili glasbeniki Žan Legat, Miran Juvan, Gal Juvan in Anastazija Juvan ter dramska igralka Maja Gal Štromar.
deže
lne
nov
ice
Ura
dne
obja
ve, š
tevi
lka
267,
21.
feb
ruar
ja 2
020
ww
w.r
adov
ljica
.si
Čas
opis
Obč
ine
Rad
ovlji
ca
1.
Na
podl
agi d
ruge
ga o
dsta
vka
44
.a č
lena
Zak
ona
o zd
ravs
tven
i dej
avno
sti
(Ur.
l. R
S,
št.
23
/05
– U
PB
2,
15/0
8 –
ZP
acP,
23
/08
, 5
8/0
8 –
ZZd
rS-
-E,
77/0
8 –
ZD
Zdr,
40
/12
– Z
UJF
, 14
/13
, 8
8/1
6 –
ZdZ
PZD
, 6
4/1
7 in
1
/19
– o
dl. U
S) i
n 17
. čle
na S
tatu
ta O
bčin
e R
adov
ljica
(DN
UO
, 18
8/1
4)
je O
bčin
ski s
vet O
bčin
e R
adov
ljica
na
10. s
eji d
ne 2
9.1
.20
20
spr
ejel
OD
LOK
o p
od
elitv
i ko
nces
ije z
a o
pra
vlja
nje
javn
e sl
užb
e v
osn
ovn
i zd
ra-
vstv
eni d
ejav
nost
i na
pri
mar
ni r
avni
za
pro
gra
m s
plo
šne
amb
ulan
te
v o
bči
ni R
ado
vljic
a
1. č
len
Ta o
dlok
je k
once
sijs
ki a
kt,
s ka
terim
Obč
ina
Rad
ovlji
ca,
ob u
pošt
evan
ju
stan
ja i
n pr
edvi
dene
ga r
azvo
ja m
reže
jav
ne z
drav
stve
ne s
lužb
e, d
olo-
ča v
rsto
, ob
moč
je i
n pr
edvi
den
obse
g op
ravl
janj
a ko
nces
ijske
dej
avno
-st
i, tra
janj
e ko
nces
ije in
mož
nost
pod
aljš
anja
kon
cesi
jske
ga r
azm
erja
za
opra
vlja
nje
javn
e sl
užbe
v o
snov
ni z
drav
stve
ni d
ejav
nost
i na
prim
arni
rav
ni
za p
rogr
am s
ploš
ne a
mbu
lant
e. S
tem
kon
cesi
jski
m a
ktom
se
v sk
ladu
z
zako
nom
, ki
ure
ja z
drav
stve
no d
ejav
nost
, ut
emel
jijo
razl
ogi
za p
odel
itev
konc
esije
.
2. č
len
Ta o
dlok
ure
ja p
odel
itev
konc
esije
za
opra
vlja
nje
javn
e sl
užbe
v o
snov
ni
zdra
vstv
eni d
ejav
nost
i na
prim
arni
rav
ni n
a ob
moč
ju o
bčin
e R
adov
ljica
, in
si
cer
za p
rogr
am s
ploš
ne a
mbu
lant
e v
pred
vide
nem
obs
egu
1,0
0 p
rogr
a-m
a.
Kon
cesi
ja z
a iz
vaja
nje
osno
vne
zdra
vstv
ene
deja
vnos
ti se
pod
eli z
a do
lo-
čen
čas
15 le
t, št
eto
od d
neva
zač
etka
opr
avlja
nja
prog
ram
a zd
ravs
tven
e de
javn
osti.
Kon
cesi
ja s
e la
hko,
na
podl
agi i
zpol
njen
ih z
akon
skih
pog
ojev
, po
zitiv
nega
mne
nja
Zavo
da z
a zd
ravs
tven
o za
varo
vanj
e S
love
nije
in p
risto
j-ne
zbo
rnic
e oz
irom
a st
roko
vneg
a zd
ruže
nja,
pod
aljš
a za
nad
aljn
jih 1
5 le
t.
3. č
len
Kon
cesi
ja z
a pr
ogra
m s
ploš
ne a
mbu
lant
e se
pod
eli,
ker
javn
i zdr
avst
veni
za
vod
ne m
ore
zago
tavl
jati
opra
vlja
nja
zdra
vstv
ene
deja
vnos
ti v
obse
gu,
kot
je d
oloč
en z
mre
žo ja
vne
zdra
vstv
ene
služ
be o
z. n
e m
ore
zago
tovi
ti po
trebn
e do
stop
nost
i do
zdra
vstv
enih
sto
ritev
.
Nav
eden
o je
razv
idno
iz d
opis
a O
snov
nega
zdr
avst
va G
oren
jske
, št.
461
7-
7/2
019
-4,
z dn
e 16
.12
.201
9,
iz k
ater
ega
izha
ja,
da s
e Zd
ravs
tven
i dom
R
adov
ljica
soo
ča s
kad
rovs
ko s
tisko
pri
zdra
vnik
ih d
ruži
nske
med
icin
e,
zato
z o
bsto
ječi
mi
zdra
vnik
i ne
zm
ore
prev
zeti
doda
tneg
a pr
ogra
ma
ob
upok
ojitv
i kon
cesi
onar
ja.
Zdra
vstv
eni d
om R
adov
ljica
je z
ato
z na
vede
nim
dopi
som
pre
dlag
al O
bčin
i Rad
ovlji
ca p
odel
itev
konc
esije
za
skup
no 1
,00
pr
ogra
ma
splo
šne
ambu
lant
e.
4. č
len
Javn
o sl
užbo
v o
snov
ni z
drav
stve
ni d
ejav
nost
i na
prim
arni
rav
ni v
obč
ini
Rad
ovlji
ca n
a po
droč
ju p
rogr
ama
splo
šne
ambu
lant
e la
hko
opra
vlja
jo n
a po
dlag
i kon
cesi
je d
omač
e in
tuj
e pr
avne
in f
izič
ne o
sebe
, če
izpo
lnju
je-
jo p
ogoj
e, d
oloč
ene
z za
kono
m,
podz
akon
skim
i akt
i, od
loko
m in
dru
gim
i pr
edpi
si, k
i ure
jajo
nač
in iz
vaja
nja
javn
e sl
užbe
.
5. č
len
Kon
cesi
ja je
poo
blas
tilo,
ki s
e po
deli
fizič
ni a
li pr
avni
ose
bi z
a op
ravl
janj
e ja
vne
zdra
vstv
ene
slu
žbe.
Zdra
vstv
eno
deja
vnos
t na
podr
očju
pro
gram
a sp
lošn
e am
bula
nte
na p
od-
lagi
kon
cesi
je o
prav
lja k
once
sion
ar v
svo
jem
im
enu
in z
a sv
oj r
ačun
na
podl
agi p
oobl
astil
a ob
čine
.
6. č
len
Kon
cesi
ja s
e v
skla
du s
kon
cesi
jski
m a
ktom
pod
eli n
a po
dlag
i izv
eden
ega
javn
ega
razp
isa,
ki s
e ob
javi
na
sple
tni s
trani
obč
ine
in n
a po
rtal
u ja
vnih
na
roči
l.
Javn
i raz
pis
mor
a, p
oleg
pod
atko
v, d
oloč
enih
z z
akon
om,
ki u
reja
zdr
a-vs
tven
o va
rstv
o, v
sebo
vati
tudi
pod
atke
gle
de n
a po
sebn
ost o
snov
ne z
dra-
vstv
ene
deja
vnos
ti, k
i je
pred
met
kon
cesi
je.
7. č
len
Raz
pisn
a do
kum
enta
cija
mor
a bi
ti pr
ipra
vlje
na v
skl
adu
z za
kono
m, k
i ure
ja
zdra
vstv
eno
deja
vnos
t in
s t
em o
dlok
om.
Soč
asno
z ja
vnim
raz
piso
m s
e ob
javi
na
sple
tnih
stra
neh
obči
ne a
li na
por
talu
javn
ih n
aroč
il.
8. č
len
Za p
ridob
itev
konc
esije
mor
a po
nudn
ik iz
poln
jeva
ti po
goje
, ki
jih
dolo
ča
zako
n, k
i ure
ja z
drav
stve
no d
ejav
nost
, in
drug
e po
goje
, opr
edel
jene
v ra
z-pi
sni d
okum
enta
ciji.
Pri
izbo
ru k
once
sion
arja
obč
ina
upoš
teva
mer
ila,
dolo
čena
z z
akon
om,
ki u
reja
zdr
avst
veno
dej
avno
st z
a pr
imar
no r
aven
v o
snov
ni z
drav
stve
ni
deja
vnos
ti in
izpo
lnje
vanj
e dr
ugih
pog
ojev
in m
eril
iz o
bjav
ljene
raz
pisn
e do
kum
enta
cije
.
9. č
len
Kon
cesi
jo z
a op
ravl
janj
e ja
vne
služ
be n
a pr
imar
ni r
avni
zdr
avst
vene
de-
javn
osti
pode
li ob
čina
s s
ogla
sjem
min
istr
stva
, pr
isto
jneg
a za
zdr
avje
, z
odlo
čbo
o iz
biri
konc
esio
narja
.
Med
sebo
jna
razm
erja
v z
vezi
z o
prav
ljanj
em k
once
sije
obč
ina
in k
once
sio-
nar u
redi
ta s
kon
cesi
jsko
pog
odbo
.
10. č
len
Nad
zor
nad
izva
janj
em k
once
sijs
ke o
dloč
be i
n ko
nces
ijske
pog
odbe
v
delu
, ki
se
nana
ša n
a ra
zmer
je m
ed o
bčin
o in
kon
cesi
onar
jem
, oz
irom
a nj
une
med
sebo
jne
prav
ice
in o
bvez
nost
i, iz
vaja
obč
ina.
Kon
cesi
onar
mor
a na
zah
tevo
obč
ine
v ro
ku,
ki m
u ga
dol
oči,
obči
ni p
o-ro
čati
o sv
ojem
fina
nčne
m p
oslo
vanj
u v
delu
, ki
se
nana
ša n
a op
ravl
janj
e ko
nces
ijske
dej
avno
sti.
11. č
len
Kon
cesi
jska
pog
odba
pre
neha
v p
rimer
ih, n
a na
čin
in p
od p
ogoj
i, do
loče
-ni
mi z
zak
onom
, ki u
reja
zdr
avst
veno
dej
avno
st.
VS
EB
INA
1.
OD
LOK
o p
od
elitv
i ko
nces
ije z
a o
pra
vlja
nje
javn
e sl
užb
e v
o
sno
vni z
dra
vstv
eni d
ejav
nost
i na
pri
mar
ni r
avni
za
pro
gra
m
splo
šne
amb
ulan
te v
ob
čini
Rad
ovl
jica
2.
PR
AV
ILN
IK o
raz
velja
vitv
i Pra
viln
ika
o o
dd
ajan
ju z
emlji
šč v
la
sti O
bči
ne R
ado
vljic
a v
naje
m3
. C
EN
IK n
ajem
a ze
mlji
šč v
last
i Ob
čine
Rad
ovl
jica
4.
SK
LEP
o n
ačin
u fin
anci
ranj
a p
olit
ični
h st
rank
v o
bči
ni
Rad
ovl
jica
za le
to 2
02
05
. O
DLO
ČB
A o
raz
gla
sitv
i zem
ljišč
za
javn
o d
ob
ro v
last
i Ob
čine
R
ado
vljic
a6
. JA
VN
O N
AZ
NA
NIL
O O
JA
VN
I OB
JAV
I prv
ih s
pre
mem
b
in d
op
oln
itev
Ob
čins
keg
a p
od
rob
neg
a p
rost
ors
keg
a na
črta
Le
ški h
rbet
(kr
atek
po
sto
pek
)
UO
, stra
n4
št
. 267
, 21.
febr
uarja
20
20
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
215
8M
ošnj
e16
59
/45
5
215
8M
ošnj
e16
59
/62
89
9
215
8M
ošnj
e16
60
/119
4
215
8M
ošnj
e16
60
/215
72
215
8M
ošnj
e27
5/6
16
215
8M
ošnj
e27
7/7
41
215
8M
ošnj
e27
7/8
82
215
8M
ošnj
e41
1/8
215
215
8M
ošnj
e41
1/9
72
215
4N
ova
Vas
30
6/2
18
215
4N
ova
Vas
307
/25
3
215
3O
tok
1016
617
2157
Pre
dtrg
49
0/9
162
2157
Pre
dtrg
775
/13
12
2157
Pre
dtrg
78
0/2
183
2157
Pre
dtrg
78
0/3
120
2157
Pre
dtrg
78
0/4
103
2157
Pre
dtrg
78
0/9
125
0
215
6R
adov
ljica
9/4
38
215
6R
adov
ljica
55
4/6
68
9
215
6R
adov
ljica
55
4/6
813
9
215
6R
adov
ljica
55
4/7
011
2
215
6R
adov
ljica
56
9/1
18
8
215
6R
adov
ljica
577
/413
215
6R
adov
ljica
577
/517
215
6R
adov
ljica
578
/28
215
6R
adov
ljica
579
/476
215
6R
adov
ljica
58
0/4
3
215
6R
adov
ljica
58
0/6
29
215
6R
adov
ljica
58
2/4
56
215
6R
adov
ljica
58
3/2
63
215
6R
adov
ljica
58
4/2
68
215
6R
adov
ljica
58
4/3
15
215
6R
adov
ljica
58
8/4
81
215
6R
adov
ljica
58
8/5
45
215
6R
adov
ljica
59
0/2
25
6
215
6R
adov
ljica
59
0/3
77
215
6R
adov
ljica
59
3/2
78
215
6R
adov
ljica
610
/28
215
6R
adov
ljica
611
/28
0
215
6R
adov
ljica
617
/33
3
215
6R
adov
ljica
617
/616
5
215
6R
adov
ljica
618
/421
215
6R
adov
ljica
70
/716
6
215
6R
adov
ljica
71/4
29
215
6R
adov
ljica
71/5
34
215
6R
adov
ljica
80
/11
231
215
6R
adov
ljica
571
/73
0
2161
Zalo
še14
9/3
11
2161
Zalo
še81
/621
2161
Zalo
še81
/78
88
ki s
o v
zem
ljišk
i knj
igi v
pis
ana
kot
last
Ob
čine
Rad
ovl
jica
in s
o v
na-
ravi
po
vrši
ne ja
vnih
ob
čins
kih
cest
, se
v ze
mlji
ški k
njig
i za
znam
uje
gra
jeno
javn
o d
ob
ro –
ob
čins
ka c
esta
.
2)
Na
zem
ljišč
ih s
sez
nam
a:
ID K
Oka
tast
rska
ob
čina
par
cela
po
vrši
na (
m2)
216
3K
AMN
A G
OR
ICA
377
824
216
3K
AMN
A G
OR
ICA
376
/116
32
216
3K
AMN
A G
OR
ICA
376
/24
04
216
3K
AMN
A G
OR
ICA
38
0/2
1214
ki s
o v
zem
ljišk
i knj
igi v
pis
ana
kot
last
Ob
čine
Rad
ovl
jica
in s
o v
na-
ravi
po
vrši
ne z
a p
ešce
, se
v ze
mlji
ški k
njig
i za
znam
uje
javn
o d
ob
ro
– ja
vna
po
vrši
na.
O b
r a
z l
o ž
i t e
v :
Javn
o do
bro
loka
lneg
a po
men
a je
javn
o do
bro,
ki s
odi v
om
režj
e go
spo-
dars
ke j
avne
inf
rast
rukt
ure
loka
lneg
a po
men
a in
jav
na p
ovrš
ina
na n
jej,
kako
r tu
di o
bjek
ti al
i del
i obj
ekto
v, k
ater
ih u
pora
ba je
pod
ena
kim
i pog
oji
nam
enje
na v
sem
, ko
t so
ces
ta,
ulic
a, t
rg,
pasa
ža,
tržn
ica,
igriš
če,
park
i-riš
če,
poko
pališ
če,
park
, ze
leni
ca,
špor
tna
oziro
ma
rekr
eaci
jska
pov
ršin
a in
dru
ga ja
vna
prom
etna
pov
ršin
a lo
kaln
ega
pom
ena.
Vsa
zem
ljišč
a, k
i so
pred
met
te
odlo
čbe,
so
v la
sti O
bčin
e R
adov
ljica
in s
o na
men
jena
javn
i ra
bi.
245
. čl
en Z
Ure
P-2
dol
oča,
da
obje
kt o
ziro
ma
del o
bjek
ta,
ki je
lahk
o oz
i-ro
ma
mor
a bi
ti gr
ajen
o ja
vno
dobr
o, p
ridob
i sta
tus
javn
ega
dobr
a lo
kaln
e-ga
pom
ena
z ug
otov
itven
o od
ločb
o, k
i jo
na
podl
agi
skle
pa p
risto
jneg
a ob
čins
kega
org
ana
po u
radn
i do
lžno
sti
izda
pris
tojn
a ob
čins
ka u
prav
a.
Zem
ljišč
a iz
tabe
l, za
kat
era
pred
laga
mo
zazn
amov
anje
gra
jene
ga ja
vneg
a do
bra,
izpo
lnju
jejo
vse
pre
dpis
ane
krite
rije
za iz
dajo
tak
šne
ugot
ovitv
ene
odlo
čbe.
Zem
ljišč
a ja
vno
dobr
o –
obč
insk
a ce
sta
iz te
ga s
klep
a so
zem
lji-
šča
obst
oječ
ih c
est,
kot j
ih d
oloč
a Za
kon
o ce
stah
(ZC
es-1
).
Odl
očba
je iz
dana
po
urad
ni d
olžn
osti
in je
taks
e pr
osta
.
PO
UK
O P
RAV
NE
M S
RE
DS
TVU
: Zo
per
to o
dloč
bo je
dov
olje
na p
ritož
ba
župa
nu O
bčin
e R
adov
ljica
, G
oren
jska
ces
ta 1
9,
424
0 R
adov
ljica
. P
ritož
-bo
se
lahk
o vl
oži v
15
dne
h po
obj
avi o
dloč
be v
Dež
elni
h no
vica
h, g
lasi
lu
Obč
ine
Rad
ovlji
ca -
Ura
dne
obja
ve, p
isno
nep
osre
dno
ali p
ripor
očen
o po
po
šti a
li us
tno
na z
apis
nik
pri O
bčin
ski u
prav
i Obč
ine
Rad
ovlji
ca. Z
a pr
itož-
bo je
pot
rebn
o pl
ačat
i upr
avno
taks
o v
znes
ku 1
8,1
2 E
UR
po
tar.
št. 2
ZU
T.
Pos
tope
k vo
dil:
Dom
inik
Sku
mav
ec, v
išji
svet
oval
ec
Šte
vilk
a: 7
113
-2/2
02
0-1
Al
enka
Lan
gus
l.r.
Dat
um: 1
2.2
.20
20
D
irekt
oric
a ob
čins
ke u
prav
e
6.
Na
podl
agi 1
25
. čle
na Z
akon
a o
urej
anju
pro
stor
a (U
r. l.
RS
, št.
61/2
017
) in
31.
čle
na S
tatu
ta O
bčin
e R
adov
ljica
(D
N U
O,
št.
188
/201
4)
je ž
upan
O
bčin
e R
adov
ljica
spr
ejel
JAV
NO
NA
ZN
AN
ILO
O J
AV
NI O
BJA
VI
prv
ih s
pre
mem
b in
do
po
lnite
v O
bči
nske
ga
po
dro
bne
ga
p
rost
ors
keg
a na
črta
Lešk
i hrb
et (
krat
ek p
ost
op
ek)
1.Ja
vno
se o
bjav
i pr
edlo
g pr
vih
spre
mem
b in
dop
olni
tev
Obč
insk
ega
po-
drob
nega
pro
stor
skeg
a na
črta
Leš
ki h
rbet
(D
N U
O,
št.
161
/201
2;
v na
-da
ljeva
nju
OP
PN
). S
prem
emba
in d
opol
nite
v se
skl
adno
s 1
25
. in
124
. čl
enom
Zak
ona
o ur
ejan
ju p
rost
ora
izve
de p
o kr
atke
m p
osto
pku
zara
di
odpr
ave
očitn
e pi
sne
napa
ke v
teks
tual
nem
del
u O
PP
N.
2.
Javn
a ob
java
na
sple
tni s
trani
Obč
ine
Rad
ovlji
ca (
ww
w.r
adov
ljica
.si)
traja
od
28
. feb
ruar
ja 2
02
0 d
o vk
ljučn
o 13
. mar
ca 2
02
0.
3.
V ča
su ja
vne
obja
ve la
hko
javn
ost
da n
a ob
javl
jeno
gra
divo
spr
emem
b in
do
poln
itev
OP
PN
pre
dlog
e in
prip
ombe
, ki
se
jih la
hko
posr
eduj
e na
na-
slov
Obč
ine
Rad
ovlji
ca, G
oren
jska
ces
ta 1
9, 4
240
Rad
ovlji
ca a
li po
šlje
na
elek
trons
ki n
aslo
v: o
bcin
a.ra
dovl
jica@
rado
vljic
a.si
(kot
zad
eva
vnes
ti kl
juč-
ne b
esed
e: »
kp S
D O
PP
N L
eški
hrb
et).
Rok
za
posr
edov
anje
pre
dlog
ov in
pr
ipom
b po
teče
z z
adnj
im d
nem
javn
e ob
jave
.
4.
To ja
vno
nazn
anilo
zač
ne v
elja
ti z
dnem
obj
ave
v D
ežel
nih
novi
cah,
gla
silu
O
bčin
e R
adov
ljica
– U
radn
e ob
jave
.
Šte
vilk
a: 3
50
3-0
001
/20
20
C
iril G
lobo
čnik
l.r.
Dat
um: 1
3.2
.20
20
ŽU
PAN
UO
, stran2
št. 267
, 21. februarja 20
20
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
A
12. člen
Občina koncesionarju z odločbo odvzam
e koncesijo, na način in pod po-goji, kot to določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost.
13. člen
Koncesija ni predm
et dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike prav-nega prom
eta.
Pravni posel v nasprotju s prejšnjim
odstavkom je ničen.
14. člen
Za koncesije, vključno z ureditvijo pravnega varstva, se uporablja zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, če z zakonom
, ki ureja zdravstveno dejavnost, posam
ezno vprašanje ni posebej urejeno.
15. člen
Ta odlok se objavi v Deželnih novicah, glasilu O
bčine Radovljica - U
radne objave, in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 4
617-0
00
8/2
019-7
C
iril Globočnik l.r.
Datum
: 29
.1.20
20
ŽU
PAN
2.
Na podlagi 2
9. člena Zakona o lokalni sam
oupravi (Ur. l. R
S, št. 9
4/07
–
UP
B2
in spremem
be), 17. člena Statuta O
bčine Radovljica (D
N U
O, št.
188
/14), Zakona o stvarnem
premoženju države in sam
oupravnih lokalnih skupnosti, (U
r. l. RS
, št. 11/18
, 79
/18) ter U
redbe o stvarnem prem
o -ženju države in sam
oupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. R
S št. 31
/18) je
Občinski svet O
bčine Radovljica na 10
. redni seji dne 29
.1.20
20
sprejel
PR
AV
ILNIK
o razveljavitvi P
ravilnika o o
dd
ajanju zemljišč v lasti
Ob
čine Rad
ovljica v najem
1. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati P
ravilnik o oddajanju ze-m
ljišč v lasti Občine R
adovljica v najem (D
N U
O, št. 12
3/10
).
2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Deželnih novicah, glasilu
Občine R
adovljica – U
radne objave.
Številka: 47
84
-00
03
/20
20
-1
Ciril G
lobočnik l.r.D
atum: 2
9.1.2
02
0
ŽUPAN
3.
Na podlagi 2
9. člena Zakona o lokalni sam
oupravi (Ur. l. R
S, št. 9
4/07
–
UP
B2
in spremem
be) in 17. člena Statuta O
bčine Radovljica (D
N U
O, št.
188
/14) je O
bčinski svet Občine R
adovljica na 10. seji dne 2
9.1.2
02
0
sprejel
Cenik najem
a zemljišč v lasti O
bčine R
ado
vljica
NA
ME
N
CE
NA
CE
NA
UP
OR
AB
E(1
. ob
mo
čje)(2
. ob
mo
čje)
zemljišče ob stanovanj-
skem objektu (dvorišče,
parkirišče, vrt, zelenica)
4,0
0 E
UR
/m2/leto
2,4
0 E
UR
/m2/leto
zemljišče ob poslov-
nem objektu, obrtna in
proizvodna dejavnost (dvorišče, parkirišče, zelenica)
8,0
0 E
UR
/m2/leto
4,8
0 E
UR
/m2/leto
trgovska dejavnost24
,00
EU
R/m
2/leto14
,40
EU
R/m
2/leto
gostinska dejavnost4
8,0
0 E
UR
/m2/leto
28
,80
EU
R/m
2/leto
površine dejanske km
etijske rabe do 3
00
m2 (vrtički)
0,2
5 E
UR
/m2/leto
0,2
5 E
UR
/m2/leto
površine dejanske kme-
tijske rabe do 30
0 m
2 (vrtički) z uporabo vode
0,3
0 E
UR
/m2/leto
0,3
0 E
UR
/m2/leto
površine dejanske kme-
tijske rabe nad 30
0 m
20
,012 E
UR
/m2/leto
0,012
EU
R/m
2/leto
1. območje obsega naslednja naselja v občini R
adovljica: Begunje, B
rez-je, Č
rnivec, Dobro P
olje, Dvorska vas, G
orica, Hlebce, H
raše, Lesce, Mo-
šnje, Nova vas pri Lescah, P
oljče, Radovljica, S
podnji Otok, S
tudenčice, Vrbnje, Zapuže, Zgornji O
tok, Zgoša.2
. območje obsega vsa ostala naselja v občini R
adovljica.
Vsi postopki, vezani na oddajanje zemljišč v lasti O
bčine Radovljica v na -
jem, kot so cenitev zem
ljišč, plačilo davka na dodano vrednost in vrstni red oddaje km
etijskih zemljišč v najem
, se vodijo skladno z veljavnimi predpisi.
Z uveljavitvijo tega cenika preneha veljati Cenik najem
a zemljišč v lasti O
b-čine R
adovljica (DN
UO
, št. 123
/10 in 17
3/13
).
Ta cenik začne veljati naslednji dan po objavi v Deželnih novicah, glasilu
Občine R
adovljica – U
radne objave.
Številka: 47
84
-00
03
/20
20
-2
Ciril G
lobočnik l.r.D
atum: 2
9.1.2
02
0
ŽUPAN
4.
Na podlagi 2
6. člena Zakona o političnih strankah (U
r. l. RS
, št. 100
/05
–
UP
B1
in spremem
be) in 17. člena S