Oblike 1-ZASCITA PRED ZUNANJIMI DEJAVNIKI

Zaščita pred zunanjimi dejavnikiZunanje površine rastlin in živali so zaščitna pregrada med okolico in telesom organizma. To nalogo dobro opravljajo celice, ki so pri vseh organizmih tesno zložene druga ob drugi.

Potom potenja se narav iznebi notranjih

strupenih snovi. Vsak pot, ki ga ne

povzroča vročičen napad, je blagodejen.

Potenje je najbolj naravno zdravljenje;

kajti koža s svojimi preboji (kožnimi

odprtinicami) je naravno cedilo ter je

z vsemi notranjimi organi v stiku in

neprestanem vzajemnem delovanju.------Lea Fatur (psevdonim F. Magister),

slovenska pisateljica (1865–1943),

Zel in plevel, 1926

Povrhnjica rastlin je prva pregrada, ki ločuje rastline od okolja• Vrstecelicvpovrhnjicisopovezaneznalogo,kijovnjejopravljajo • SpecializiranecelicepovrhnjicesorežeinlaskiKoža je prva pregrada, ki razmejuje živali od njihovega okolja• Kožajenajvečjivretenčarskiorgan • Kožovretenčarjevsestavljajopokožnica,usnjicainpodkožje

Ključni pojmi

kutikula

levitev

pokožnica

povrhnjica

reža

usnjica

Povrhnjica rastlin je prva pregrada, ki ločuje rastline od okolja

Primarnanalogapovrhnjicejenadzor nad vstopanjem in izstopa-njem vodevrastlinoiniznje.Vodavrastlinovstopaskozikore-nine,zatomorabitikoreninskapovrhnjicaoblikovanatako,dajevstopvodečimlažji.Nadrugistranimorabitipovrhnjicanadze-mnihdelovdobrozavarovanapredizgubljanjemvode.

Učinkovitost povrhnjice. (a) Če zdravo rastlino zmernega podnebnega pasu, npr. jetrnik, izrujemo iz tal in korenine nimajo dostopa do vira vode, bo ovenela v nekaj urah. Dokler je bila v tleh, je vodo sicer izgubljala s transpiracijo, a jo je ves čas nadomeščala s črpanjem prek koreninskega sistema. (b) Če izrujemo sočno rastlino, kot je agava, ki skozi posebej prilagojeno povrhnjico izgublja zelo malo vode, bo ostala turgidna, tj. polna vode, tudi več mesecev.

a b

Plutne celice so tesno zložene ena do druge in med njimi ni medceličnih prostorov.

Rastlinenapadajorazličnipatogeniorganizmi–virusi,bakterije,glive,gliste,patudirastlinojedi,odžuželkdovečjihživali.Povrhnji-cajeprva obrambna črta pred napadalci (Organizmiimajoprednapadalcidobrorazviteobrambnesisteme)inimaposebneprila-goditve,kipreprečujejopritrjanjeinvstoporganizmovvrastlino,grizenje,sesanje,odlaganjejajčec,celopristajanje.Povrhnjicepo-gostovsebujejostrupeneindražečesnovi,kiodganjajocelovečježivali.Povrhnjiceimajopomembnovlogo pri razmnoževanju,karveljapredvsemzakritosemenke.Vcelicahpovrhnjicesorazličnereceptorskemolekule,kiomogočajoprepoznavanjemedpelodominbrazdo.Priprivabljanjuopraševalcevstapomembnibarvainsestavavenčnihlistovindrugihcvetnihdelov,kisovelikokratpo-vezaniscelicamipovrhnjice.

Vzrelihtkivihrastlinepovrhnjicopogostonadomestizaščitnotkivo–pluta(àRastinrazvoj)Plutneceliceimajoodebeljenese-kundarneceličnestene,vkaterihjevelikovoskastesnovisuberina(I,Celicainnjeniorganeli).Suberiniziranotkivopreprečujeiz-gubljanjevode.Plutnecelicesoobičajnourejenevpravilnihnizihinmednjiminimedceličnihprostorov.Vzrelistopnjirazvojajeplutamrtvotkivo.Prilesnihrastlinahjeplutadellubja(Notranjitransport).Razvijatisezačnevglobljihplastehživihcelic,kerpajeneprehodnazaplineinvodo,tkivananjenizunanjistraniodmrejo.

kutikula

192 Zaščita pred zunanjimi dejavniki

Navadne celice listne povrhnjice ciklame (a) in mesnatega luskolista čebule (b) so tesno povezane druga z drugo in med njimi ni medceličnih prostorov. Pogled s svetlobnim mikroskopom.

Vrste celic v povrhnjici so povezane z nalogo, ki jo v njej opravljajo

Večinozelnategarastlinskegatelesapokrivajonavadnecelicepovrhnjice,kisotesnopovezanedrugazdrugoinmednjiminimedceličnihprostorov.Mednavadnimicelicamipovrhnjicesonameščeneboljspecializiranecelice.

Večcelični žlezni in nežlezni laski v povrhnjici lista paradižnika. Pogled z vrstičnim elektronskim mikroskopom.

a

b

Zunanjestenecelicpovrhnjicepoganjkaprekrivavoskastakutiku-la.Taščitirastlinopredprevelikimizgubljanjemvodeinodbijapre-sežkesončnegasevanja.Kerjeneprebavljivaintežkorazgradljiva,rastlinodobroščititudipreddrugimiorganizmi.Kutikuloprekriva-jovoski(I,Gradnikiživljenja),kišedodatnoščitijorastlinskeorgane.

Specializirane celice povrhnjice so reže in laski

Vpovrhnjicisoodprtine–reže,katerihvelikostnadzorujejocelicezapiralke(Oskrbashranili,Izmenjavaplinov).Režesošeposebejštevilčnevlistihinsteblih.

Izpovršinepovrhnjiceštrlijolaski.Nobenarastlinanipopolnomabrezlaskov,povečinijihimajovečkotensamtip.Laskiopravljajoštevilneinzeloraznolikenaloge.Lahkosozaščitnialižlezni,kilahkoizločajovodo,nektar,sluz,lepljivesnovi,prebavneencimeinstrupe.

193Zaščita pred zunanjimi dejavniki

Koža je prva pregrada, ki razmejuje živali od njihovega okolja

Kožaživalivarujepredvdoromškodljivihsnoviinmikroorganiz-movterščitiprednenadnimifizikalnimispremembamivnjihovineposredniokolici.

Zametek»kože«imajožeenoceličneživali.Tojenekakšenovoj,kiobdajaceličnomembrano.

Mnogoceličneživaliimajoboljalimanjrazvitokožo.Prinevretenčar-jihjenavadnoenoplastna.Običajnoizločarazličnodebelokutikulo,kilahkoizločatudisluz.Tankainenoplastnakožanudidokajslabozaščito,vendarpalahkoskoznjoprehajajopliniinvoda,zatojepred-vsemvvodnemokoljukožatudidihalo (Izmenjavaplinov).

Koža je največji vretenčarski organ

Kožapokrivacelotnozunanjopovršinotelesainimapričlovekupovršinopribližnodvakvadratnametra.Kožaščitiorganizempredpoškodbami,predvdorompovzročiteljevbolezni,nazrakupredizsuševanjeminvvodipredvdoromvode.Prispevakuravnava-njustalnetelesnetemperatureinizločanjunekaterihnerabnihsnovi.Kožajetudičutilniorganzazaznavodotika,bolečineintemperature(Odzivinaokolje).VkožinastajatudivitaminD.

Pri žuželkah enoslojna kožna plast izloča debelo kutikulo. Ta je sestavljena iz zunanjega ogrodja ( Gibanje in opora) iz hitina, ki je na površini prekrito s plastjo voska in je zato popolnoma nepropustno za vodo ter je hkrati odlična mehanska zaščita.

Zgradba kože

dlaka ali las

živčni končiči

žleza lojnica

kapilare

maščobno tkivo

žila

živčno vlakno

mišica naježevalka

receptorska celica

žleza znojnica

žila

lasni mešiček

pokožnica

podkožje

usnjica


Ker poroženela koža plazilcev ne raste z živaljo, se morajo plazilci leviti.

Ribje luske se prekrivajo kakor strešniki.

Kožo vretenčarjev sestavljajo pokožnica, usnjica in podkožje

Pokožnica je tanka zunanja plast kože

Povrhnjicovretenčarskekožeimenujemopokožnica.Zgrajenaizvečplastiploščatihcelic.Živajelevspodnjihplasteh.Novecelice,kinastajajolevnajglobljihzarodnihplastehpokožnice,vesčasodrivajostarecelicepokožniceprotipovršini,sčimerteizgubljajopreskrboshraniliinkisikom.Zatoodmrejoinotrdijooziromaporo-ženijo.Poroženeleodmrleceliceseluščijoinsprotinadomeščajoznovimicelicami.

Priribah kostnicah telopokrivajoluske,kiseprekrivajokakorstre-šniki.Ribjakožaizločasluz,kipriplavanjuzmanjšujetrenjemedtelesominvodo.

Pokožnicapridvoživkahjetankainvlažna,zatoomogočaizmenja-voplinovindelujetudikotdihalo.Vkožištevilnihdvoživksožleze,kiizločajoboljalimanjstrupeneizločke.

Pokožnica plazilcevjemočnoporoženelainpopolnomasuha.Lu-skenarazličnihdelihtelesasorazličnovelikeinoblikovane,vsepaplazilcemomogočajodobromehanskozaščitoinjihobvarujejopredprekomernoizgubovode.Tohkratipredstavljatežavopriohlajanju,šezlastikerplazilcinimajostalnetelesnetemperature,večinomapaživijovvročihhabitatih.Kersenemorejohladitizizhlapevanjemvode,sevdnevnivročiniumaknejovsenco.Zaradimočnoporoženelekožele-tanerasteskupajzživaljo.Zatosemo-rajoplazilcileviti(Gibanjeinopora;Rastinrazvoj),medkaterotudirastejo.Novapovrhnjicasčasomaspetporoženi.

V koži dvoživk so pogosto strupene žleze.


Pričloveku jepokožnicanajdebelejšanadlanehinpodplatih.Od-mrlecelicesceličnimidelitvamiobnovijoporoženeleplastivsakedvatedna.Poroženelaplastščitikožopredmehanskimivplivi,izsušitvijoinvdorommikroorganizmov.Čemikroorganizmivdre-jovkožo,jihodstranjujejoposebneimunskecelicevpokožnici.Vspodnjihplastehpokožnicesošecelice,kivsebujejobarvilomela-nin.Melaninobarvakožo.Čegajeveliko,jekožatemna,čegajemalo,jesvetla.Kojekožaizpostavljenasoncu,teceliceizdelajovečmelanina.Melaninabsorbiraultravijoličnosvetlobosoncaintakozmanjšujepoškodbezaradisevanja,kilahkovodijodonastankakožnegaraka.Vpokožnicinikrvnihžil.

Zakaj imajo Eskimi temno polt?

Nazemljevidusvetazbarvamikožeimajoljudstvaobekvatorju

najtemnejšeodtenkekože,ljudstvabližjezemeljskimpolompasvetlejše

odtenke.MedslednjimiizstopajoEskimi.Čepravživijovledenihobmočjih

severneKanadeinAljaske,zavitivtoplaoblačila,injihsončnižarki

takorekočnedosežejo,jenjihovapolttemnejša,kotbipričakovalizato

zemljepisnoširino.

Meritvesopokazale,daimajoljudjenavsakihdesetstopinjzemljepisne

širineodekvatorjaprotisevernemupoluzaosemodstotkovsvetlejšo

barvokože.BarvakožesovpadaskoličinosevanjaUV-žarkovnaZemlji.

Najtemnejšajenaekvatorju,kjerjedeležsevanjaUV-žarkovnajvečji,in

najsvetlejšaprotiZemljinimpolom,kjerjenajmanjši.UV-žarkiaktivirajo

nastanekmelaninainznjimpotemnitevkožeterpovečanozaščitopred

sevanjem.PrevečUV-sevanjapovzročasončneopeklineinlahkovodi

donastankakožnegaraka.VendarpaUV-sevanjezanasnileslabo.

OmogočanamrečnaravnopretvorboholesterolavvitaminD(Hormoni

uravnavajoprocesevorganizmih).

PrednikisodobnegačlovekasobilipokritizdlakoinUV-sevanjenjihove

koženidoseglo–antropologisoprepričani,dasobilisvetlopolti.Z

razvojemječlovekvekvatorskiAfrikidlakoizgubilinsestemmed

lovomboljučinkovitoohlajal.Brezdlakesobiliuspešnejšitemnejši

posamezniki,kisobilizizdelovanjemmelaninazaščitenipredsoncem.

Obpreseljevanjunaseverječlovekovatemnapoltpreprečevalazadostno

absorpcijoUV-žarkovzanastanekvitaminaD.Vtakihrazmerahsobili

uspešnejšitistiposamezniki,kisoimelisvetlopolt.Eskimipadobijo

dovoljomenjenegavitaminanadrugačennačin.Njegovnastanekni

vezannasonce,ampakgadobijosprehranjevanjemzmastnimiribami,

kisobogatnaravnivirvitaminaD.Zatosolahkotemnejšiindobroo

zaščitenipredsvetlobo.


Različni proizvodi pokožnice: perje (a), lasje, obrvi, dlake, trepalnice (b), nohti, kremplji (c), kopita (d).

Dlaka, perje, kopita, lasje in nohti nastajajo v pokožnici

Perjepriptičih,dlakaprisesalcihinlasje priljudehnastajajoizpokožnice,kijeglobokougreznjenavusnjico.Perjeindlakastaodličnatoplotnaizolatorja,kiživalimpomagatavzdrževatitelesnotemperaturo.Dodatnoizgubljanjetoplotepreprečujetudizrak,kiseujamemedperjeindlako.

Peresarastejoizperesnih mešičkov,dlakainlasjepaizlasnih me-šičkov.Nalasnimešičeksepripenjadrobnagladkamišicanaježe-valka.Čenaszebe,sedlakenaježijoindobimokurjopolt.

Lasjeindlakeščitijotelopredsonceminmrazom.Obrviintrepal-niceščitijookopredtujki,prahominznojem.Obrvitudipoudarjajoobraznomimiko.Celice,izkaterihnastajajodlakesougreznjenevusnicoinsezelohitrodelijo.Novonastalecelicehitroodmrejo,poroženijoinsevgradijovrastočodlako.Lasjeindlakeimajokonč-norast.Dlakezrastejoodnekajmilimetrovdonekajcentimetrov,lasjepalahkozrastejovečkotenmeter.Lasrastepribližnotrileta,potemodpade.Prirazličnihljudehlasjerastejorazličnodolgo.Zatobiimeliljudjenaravnorazličnodolgelase,tudičesijihnebistrigli.

Nohtjeroženastrukturanakoncuprstovrokinnog,kijoizdelujepokožnica.Korennohtajepodkožo,stranskarobovaležitavko-žnemžepu.Živalskikrempljiimajopodobnozgradbokotnohti,vendarsodrugačeoblikovani.Nohtiinkrempljiščitijokoniceokon-činpredudarci,hkratijihpotrebujemotudizaoprijem,praskanje,kopanjealizaobrambo.Kerneprestanorastejoinseobnavljajo,lahkonjihovoprednjoodmrlopovršinoobčasnoodrežemo.

Nekatereživali,kotsoovce,govedo,jeleniinantilope,imajonakoncuokončinnamestonohtovalikrempljevkopita.Vevolucijisoteživaliizgubilenekatereprste.Hodijopopreoblikovanihnohtihpreostalihprstov,kisosespremenilivtrdnaroževinastakopita.

a

cd

b


Rogovi so lahko kožne ali kostne strukture

Številneživaliimajorogove,kipanimajoenotnegaizvorainzgradbe.

Rogovinosorogovsokožnetvorbe,sestavljeneizzlepljenedlake.Medkeratinskimivlakniinpredvsemvsredicirogasokalcijevimineraliinkožnipigmentmelanin.Kerjesredicatrdnejšaodzuna-njosti,sezunanjideliprejobrabijo,zatojerogkoničast.

Ovce,kozeingovedoimajorogovesestavljeneizbeljakovinekera-tina.Vrogovisredicijekost,kiizraščaizlobanjeinjoobdajarože-vinasttulec.Takirogovisenikolinerazvejajoinnikolineodpadejo.Prijelenihsorogovikoščenibrezroževine,vednorazvejaniinvsakoletoodpadejo.Vsakoletojelennarogovihdobienizrastek–paro-žek–več.

Podobno zgradbo kakor rogovi imajo tudi ptičji kljuni

Tuditisokoščenestrukture,kisopokritesporoženelopovrhnjico.Kljunisolahkozelorazličnooblikovani.Njihovaoblikajevtesnipovezaviznačinomprehranjevanjanjihovihlastnikov.

Rogovi koz so koščeni in obdani z roževinastim tulcem (a), medtem ko rogovi jelenov (b) nimajo roževine.

Tukani (a) s kljunom trgajo plodove, kolibriji (b) z njim srkajo medičino iz cvetov, ujede (c) trgajo meso, pelikani (d) pa s kljunom zajemajo ribe iz vode.

a b

dc

a

b


Usnjica je vezivno tkivo pod pokožnico

Podpokožnico jedebelejšidelkože,zgrajenizvezivnegatkiva,imenovanegausnjica.Usnjicapovezujepokožnicospodkožjem.Vmedceličniniusnjicesobeljakovinskanitastakolagenskainelastič-navlakna.Kolagenskavlaknazagotavljajokožičvrstost,elastičnaparaztegljivost.Česenpr.uščipnetevroko,bodočvrstakolagenskavlaknapreprečila,dabisekožaodtrgala,elastičnavlaknapajiomo-gočilavrnitevvprvotenpoložaj,kojobosteizpustili.Vusnjicisočutilnatelesca,živci,dlakezgladkimimišicami,žlezeznojnice,lojni-ce,dišavnice,manjšežileinmezgovnice.Zgornjapovršinausnjicejenagubana.Usnjicajedobroprekrvljena.Pretokkrviskozikožopri-spevakuravnavanjutelesnetemperature.Komirujemoinjetem-peraturazmerna,jepretokkrviskozikožo300ml/min,medvelikotelesnodejavnostjovvročinipalahkodo7000ml/min.Večjipretokvkožiučinkovitejehladitelo,hkratipaomogočaobilnejšeznojenje.

Podkožje je rahlo vezivno tkivo, bogato z maščevjem

Podkožjeležimedkožoinspodajležečimitkivi,kotsodenimomi-šiceinkosti.Maščevjepodkožotoplotnoizolirateloingaščitipredmehanskimipoškodbami.Maščevjejezalogaenergije,kijoorga-nizemporabivpresnovnihprocesihzapridobivanjeATP;izločapatudinekaterehormone.

Receptorske celice so v vseh plasteh kože

Vvsehplastehkožesoreceptorske celice(Odzivanjenaokolje)zaotip,hladno,toploinbolečino.Zaotipjevečvrstreceptorskihcelic;nekateresoprilagojenezamočnepritiske,drugezarazte-govanjealitresljajekože.Zeloobčutljivesoreceptorskeceliceobdlaki.

Žleze v koži

Žleze znojniceležijovusnjiciinizločajoznoj.Sovoblikizavitecevke.Vznojusopolegvode,natrijeveinkalijevesolišemaščob-nekisline,beljakovine,mlečnakislinainsečnina.Znojizhlapevaspovršinekože,pričemerporabljatelesnotoplotointakoprispevakuravnavanjutelesnetemperature.Izločanjeznojatelosicerohlaja,atohkratipovzročiizgubovodeinnekaterihsoli,karmoramona-domestitispitjemvodeinhrano.Večinazdlakoprekritihživaliimaznojnicelenagolih,neporaščenihpovršinahtelesa,predvsemnablazinicahšapinsmrčku.Pessevhudivročiniohlajaspospešenimdihanjem,pričemerodpregobeciniznjegapomolijezik.

Dražji od zlata

Rogjeučinkovitoorožjenosoroga,

žalpatudinjegovoprekletstvo.Ta

kožniizrasteklahkotehtadoosem

kilogramov,cenazagramrogapana

črnemtrgudosegadvakratnovrednost

zlataalikokaina.Zaradizdravilne

vrednosti,kijotradicionalnamedicina

nekaterihvzhodnoazijskihnarodov

pripisujenosorožjemurogu,seje

povpraševanjeponjemmočnopovečalo.

Posledičnosejevzadnjemdesetletju

povečaltudidivjilovnateživali,zlasti

vKeniji,ZimbabvejuinJužniAfriki,kjer

živijonajvečjepopulacijenosorogov.

Samovprvipolovicileta2012sov

Južnoafriškirepublikidivjilovcipobili

okrog400belihinčrnihnosorogov.Kljub

trududržav,dabiustavilepobijanje

nosorogovintrgovinoznjihovimirogovi,

senadaljujetavčedaljevečjemobsegu.

Sevedaniresnihznanstvenihraziskav,

kibidokazovalezdravilnosposobnost

pripravkovizrogovnosorogov,vendar

sozaradislepeverevtradicionalno

medicino,pohlepainvelikanskih

zaslužkovnekaterevrstenosorogov,

kotjenpr.javanskinosorog,žeizumrle.

Zvsakimnosorogommanjpavskladu

zekonomskologikooponudbiin

povpraševanjucenanjihovihrogovše

raste,zatosezdi,dazanjenirešitve.


Žlezedišavnicesospremenjeneznojnice,kiseizlivajovlasneme-šičkealimešičkedlak.Največjihjevpazduhiinobzadnjiku.Žlezedišavnicepostanejodejavnevpubertetipodvplivomdelovanjaspolnihhormonov(Hormoniuravnavajoprocesevorganizmih).Vsluhovodusospremenjeneznojnice,kiizločajoušesnomaslo.

Žlezelojnicesooblasnemmešičkuvusnjiciinseizlivajovlasnimešiček.Lojniceizločajoloj,kivsebujeskupekrazličnihlipidovinmastipovršinokože.Delujekotzaščitakožepredvodoinmikroor-ganizmi.Česežlezelojnicezamašijoinvnamejo,nastanejomozolji(akne).Dlaniinpodplatinimajonitidlaknitilojnic.

Kožnežlezesotudimlečne žleze.Mlekojenekolikopodobnoizloč-komznojnicinlojnic.Vsebujevodossolmi,mlečnimsladkorjem(laktozo),beljakovinamiinemulzijotrigliceridov(I,Gradnikiži-vljenja).Mlekovsebujetudivelikoprotiteles,kiščitijonovorojenč-ka.Tašenimarazvitegalastnegaimunskegasistema.

Poškodbe in bolezni kože

Celjenje ran

Kadarsipoškodujemo kožo,potekace-

ljenjevvečstopnjah.Izpoškodovanihžil

izlitakrisestrdizaradidelovanjakrvnih

beljakovininkrvnihploščic(Notranji

transport).Nastanekrvnistrdek,kisena

površiniposuši,zatemnastanekrasta.

Strdekinkrastapreprečitanadaljevanje

krvavitveinvdormikroorganizmov.V

ranopridejoposebnilevkociti,kifagociti-

rajo(I,Membranskitransport)mikro-

organizmeterodmrleinpoškodovane

celice.Zrobaranesepokožnicaširiprotinotranjostiranesceličnodeli-

tvijo.Kojepokožnicaobnovljena,sekrastaodlušči,celicevezivaizdelajo

kolagenskavlakna.Namestuglobljeraneostanebrazgotina.

Opekline kože

Opeklinalahkonastanezaradineposrednegastikazvročino,lahkopa

tudizaradiinfrardečegasevanja,ionizirajočegasevanja,električnega

toka,jedkihsnovialidrugihdejavnikov.Posebnovrstoopeklinekožepov-

zročajoultravijoličnižarki.Opeklinajelahkolepovršinska,kadarjepriza-

detalepokožnica.Vtakihprimerihzarodneplastinisopoškodovanein

kožasevcelotiobnovi.Pripoškodovaniusnjicijeregeneracijaodvisnaod

globinepoškodbe.Kadarnipoškodovanlasnimešiček,sekožalahkodo-

broregeneriraizzarodnihcelicvlasnihmešičkihinžlezah.Čepasouni-

čenevsezarodnecelicevkoži,sekožadelnoregeneriralezrobaopekline,

večjidelpasezabrazgotini.Priopečenihvelikihpovršinahkožejepotreb-

napresaditevkože.Obsežneinglobokeopeklinesosmrtnonevarne.


Pri najhujših opeklinah je prizadeto tudi podkožje. Taka opeklina ne boli,

saj so uničeni tudi živčni končiči, ki posredujejo zaznavo bolečine. Taka

opeklina ni rdeča, saj so poškodovane tudi žile. Pri taki opeklini je velika

nevarnost okužbe in izsušitve telesa.

Pri opeklinah se koža vname, pri tem se žile razširijo, poveča se količina

medceličnine in poveča se pretok krvi. To npr. povzroča značilno rdečico

kože po prekomerni izpostavljenosti soncu. Zaradi vnetja je opečena koža

topla na otip in boleča. Stene kapilar postanejo bolj prepustne in tekočina

izstopa. Zaradi lokalnih sprememb žil v koži in izgube vode se lahko ob-

čutno zniža krvni tlak. Srce skuša premostiti padec krvnega tlaka tako, da

začne hitreje biti. Zato je močno obremenjeno in pri obsežnih opeklinah

lahko odpove.

Pri opeklini je najpomembnejša hitra prva pomoč s hlajenjem opeče-

ne kože s čisto hladno vodo. Hladimo najmanj četrt ure. Opečeno kožo

prekrijemo s sterilno gazo. Če je opečeni pri močeh, lahko pije, sicer mu

izgubljeno tekočino v bolnišnici nadomestijo z dodajanjem tekočine v kri

(infuzijo).

Kožni rak je lahko melanomski ali nemelanomski

Tveganje za nastanek melanomskega kožnega raka ali malignega mela-

noma je večje, če smo imeli v preteklosti sončne opekline. Žarki UV lahko

povzročijo mutacije, ki povečajo tveganje za nastanek kožnega raka. Tve-

ganje je večje tudi pri ljudeh s svetlo kožo, ki imajo večje število znamenj,

ali ljudeh, ki uporabljajo solarij. Nastanek nemelanomskega kožnega

raka je posledica dolgotrajnega izpostavljanja soncu. Ljudje, ki so bili v

otroštvu izpostavljeni sončnim žarkom, imajo pozneje večje tveganje, da

zbolijo za rakom kože. Da bi ga zgodaj odkrili, je pomembno samopregle-

dovanje kože. Če ga zgodaj odkrijemo in nam ga pravočasno odstranijo,

je zelo verjetno, da se še ni razširil po telesu. Pri samopregledovanju kože

moramo biti pozorni na vsako spremembo na koži, na primer spremembo

barve, oblike ali velikosti znamenja, pa tudi spremembo na koži, ki krvavi,

srbi ali peče in se ne zaceli.

Pred škodljivimi vplivi sončne-

ga sevanja se lahko zaščitimo.

Izogibajmo se izpostavljanju

soncu med deseto uro dopol-

dne in četrto uro popoldne.

Nosimo obleko in pokrivalo,

ki pred soncem zakriva ne-

posredno izpostavljeno kožo.

Uporabljajmo zaščitno kremo

z visokim faktorjem zaščite za UV-A in UV-B. Nosimo sončna očala, saj

ultravijolična svetloba poškoduje tudi roženico, beločnico in očesno lečo.

Ne uporabljajmo umetnih ultravijoličnih luči za porjavitev v sončnih stu-

dijih ali doma.


Ključna spoznanja v tem poglavju

☞ Osnova hitrih gibanj rastlin je sprememba turgorskega tlaka.

☞ Koža ščiti organizem pred poškodbami, pred vdorom povzročiteljev bolezni, na zraku pred izsuševanjem in v vodi pred vdorom vode. Prispeva k uravnavanju stalne telesne temperature in izločanju nekaterih nerabnih snovi. Koža je tudi čutilni organ.

☞ Pokožnica je zgrajena iz več plasti ploščatih celic. Žive celice so v spodnjih plasteh, poroženele in odmrle pa na površini.

☞ Dlaka, perje, kopita, lasje in nohti nastajajo v pokožnici.

☞ Pod pokožnico je usnjica z nitastimi kolagenskimi in elastičnimi vlakni, ki koži zagotavljajo čvrstost in raztegljivost. V usnjici so čutilna telesca, živci, dlake, žleze znojnice, lojnice, dišavnice, manjše žile in mezgovnice.


Uporabite svoje znanje

Odgovorite na vprašanja.

1 Naštejte nekaj hitrih gibanj pri rastlinah.

2 Kakšno vlogo imajo žleze znojnice?

3 Ali imajo lasje neomejeno rast?

4 Zakaj koža včasih pordi, včasih pa pobledi?

Premislite skupaj s sošolci in učiteljem.

1 Zakaj se moramo izogibati izpostavljenosti soncu med deseto uro dopoldne in četrto uro popoldne?

2 Zakaj imajo nekatere vrste rib in ptic zelo živo obarvane luske oziroma peresa?


Documents

Oblike 1-ZASCITA PRED ZUNANJIMI DEJAVNIKI