Obrazovni politiki na opstina KICEVOsq.mcgo.org.mk/wp-content/uploads/2013/07/Obrazovni-politiki-na... · 4 Obrazovni politiki na op{tina KI^EVO op{tinsko nivo. ^lenovite na OTO od

$Page 1: Obrazovni politiki na opstina KICEVOsq.mcgo.org.mk/wp-content/uploads/2013/07/Obrazovni-politiki-na... · 4 Obrazovni politiki na op{tina KIÊVO op{tinsko nivo. ^lenovite na OTO od$
OBRAZOVNI POLITIKINA OP[TINA

KIÊVO


OBRAZOVNI POLITIKINA OP[TINA

KIÊVO

Skopje, 2008

Proekt:Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite

OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA KIÊVO

Bro{urata e izrabotena od ~lenovite na op{tinskoto telo za obrazovanie:Darko Belevski, sorabotnik za odnosi so javnost, Op{tina Ki~evoVecko Stamatoski, sovetnik za ekonomski pra{awa i obrazovanie, Op{tina Ki~evoQatife Bajrami, Podra~na edinica na BRO, Ki~evo\ula Durmi{oska, profesor po francuski jazik, OU „Dr. V. Poleìnoski“, Ki~evoZoran Cvetanovski, pretsedatel, NVO ORT, Ki~evo

Stru~ni sorabotnici:Zoran Uzunov, konsultant za obrazovni politiki Merita Kuli, konsultant za strate{ko planirawe

Lektura:Suzana Stojkovska

Grafi~ki dizajn:Biljana Mihajlovska

Tira`:70

Bro{urata e rezultat na realizacija na proektot "Unapreduvawe na obrazovanieto voop{tinite“ {to go realizira{e Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO)vo periodot fevruari 2006 do fevruari 2008 godina. Ovaa bro{ura be{e ovozmoènaso poddr{ka od Institutot za trajni zaednici (ITZ) preku fondovi na Agencijata naSoedinetite Amerikanski Dràvi za me|unaroden razvoj (USAID).

Mislewata {to se ovde izrazeni im pripa|aat na avtorite i ne gi odrazuvaat stavo-vite na Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO), Institutot za trajnizaednici (ITZ) ili na Agencijata na Soedninetite Amerikanski Dràvi za me|unaro-den razvoj (USAID). Isto taka, spomenuvaweto na trgovski marki ili komercijalniproizvodi ne pretstavuva poddr{ka ili preporaka za koristewe.

CIVIL SOCIETY STRENGTHENING PROJECT

V o juli 2005 godina Makedonija usvoi paket zakoni za de-centralizacija vo osnovnoto i vo srednoto obrazova-nie. Toa pretstavuva{e golema promena bidej}i na op{-

tinite im se prenesoa pogolem del odgovornostite, pred s¢vo oblasta na administriraweto i finansiraweto na u~i-li{tata.

Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO)ve}e 4 godini kontinuirano raboti na dolgoro~ni proekti po-vrzani so jaknewe na kapacitetite na raznite subjekti vo sek-torot na obrazovanieto. Poseduvaj}i go iskustvoto MCGO goinicira{e proektot Unapreduvawe na obrazovanieto voop{tinite ~ija glavna cel e zajaknuvawe na kapacitetot navrabotenite vo op{tinite, u~ili{tata i nevladinite orga-nizacii da odgovorat na novite predizvici.

Vo ovaa bro{ura se sodràni op{tinskite obrazovnipolitiki, kako i akcionite planovi izraboteni od pretstav-nici od razli~ni sektori od 10 op{tini. Vo nea se poso~eniproblemite koi{to proizleguvaat od neadekvatnata infra-struktura ili, pak, pregolemiot broj na u~enici vo oddelniu~ili{ta, razli~nite sostojbi vo centralnite i vo podra~-nite u~ili{ta, urbanite nasproti ruralnite zoni, struktu-rata na nastavniot kadar, sodràni se prioritetite na de-luvawe ~ija cel e da se podobri kvalitetot na nastavniot pro-ces ili da se podobrat uslovite za rabota; preporakite zanabquduvawe i evalvacija, kako i metodite preku koi }e se

zgolemi transparentnosta na op{tin-sko nivo za site aktivnosti povrzaniso procesot na obrazovanieto.

So cel da se promovira i prakti~-no da se primeni decentraliziraniotna~in na odlu~uvawe na nivo na sekojaop{tina se formiraa op{tinski telaza obrazovanie (OTO). Vo ovie tela ak-tivno u~estvuvaat pretstavnici na op{-tinite (prete`no od sektorite za obra-zovanie i za kultura), pretstavnici navospitno-obrazovniot kadar od osnov-nite u~ili{ta, kako i pretstavnici nanevladiniot sektor koi{to aktivno de-luvaat na poleto na obrazovanieto na

PORAKA DO ÎTATELOT

3Obrazovni politiki na op{tina KIÊVO

4 Obrazovni politiki na op{tina KIÊVO

op{tinsko nivo. ^lenovite na OTO od 10-te op{tini, preku strukturiranproces, gi realiziraa fazite na procena na potrebite na u~ili{tata,

izvr{ija rangirawe i izbor na prioritetite zemaj}i gi predvid prilikitei predizvicite koi{to se specifi~ni za sekoja op{tina. Pri sprovedu-vaweto na proektnite aktivnosti, op{tinite imaa mo`nost prakti~no da goprimenat modelot koj im be{e prezentiran za izgotvuvawe na op{tinskiteobrazovni politiki.

Vo tekot na realizacijata na proektot, od fevruari 2006 do fevruari2008, bea postignati slednite reazultati: vospostaveni se mreì me|u pret-stavnicite na u~ili{tata, pretstavnicite na NVO sektorot i op{tinskiotkadar vo 10 op{tini vo Makedonija, u~ili{tata i NVO, zajaknati se kapaci-tetite na vrabotenite vo op{tinskite tela za obrazovanie, definirani sestrate{kite planovi vo koi{to sekoja od op{tinite gi istakna prioriteti-te za intervencija.

Proektot be{e realiziran so poddr{ka od Institutot za trajni zaed-nici (ITZ) preku fondovi na Agencijata na Soedinetite Amerikanski Drà-vi za me|unaroden razvoj (USAID), a e rezultat na izvonrednata sorabotkaso 10 op{tini vklu~eni vo proektot: Vrap~i{te, Ki~evo, Ko~ani, Mavrovoi Rostu{e, Negotino, Radovi{, Saraj, Sveti Nikole, Strumica i â{ka.

S o donesuvaweto na Zakonot za decentralizacija pogo-lem del na nadle`nostite od centralno nivo se pre-frlija na lokalno. Me|u ovie nadle`nosti, sekako, e i

obrazovanieto i toa pretstavuva sfera koja e zna~ajna za ce-loto op{testvo. Zatoa e mnogu bitno pra{aweto za demokrat-sko upravuvawe so u~ili{tata, transparentnosta i pregled-nosta na site proceduri i donesuvawe na odluki. U~ili{tatamora da se transformiraat vo ustanovi koi }e bidat upravu-vani na eden obmislen i konzistenten na~in. Posebno, uloga-ta na edinicite na lokalnata samouprava vo kreiraweto napolitikata na obrazovanieto na lokalno nivo }e pridoneseu~ili{teto da ima {to pove}e vrski so lokalnata sredina.Obrazovanieto ne deluva vo izolacija, kako potreba samo zasebe, tuku pred sè za potrebite na lokalnata sredina. Refor-mite naso~eni kon decentralizacijata na osnovnoto i sred-noto obrazovanie zapo~naa vo 2005 godina i postepeno se pri-menuvaat vo site op{tini vo Republika Makedonija. Refor-mata vo obrazovanieto se odviva vo dve fazi.

Prvata faza zapo~na vo 2005 godina koga op{tinite japrezedoa sopstvenosta na u~ili{nite objekti, nivnoto odr-ùvawe, prevozot na u~enicite, odnosno zapo~na so prefr-lawe na namenskite dotacii do u~ili{tata.

Vtorata faza zapo~na vo 2007 godina vo onie op{tinikoi vlegoa vo vtorata faza od fiskalnata decentralizaci-

ja so prezemawe na ob-vrskite za isplata naplatite kon vraboteni-ot personal vo u~ili{-tata - (blok dotacii).So prezemaweto na ovieingerencii op{tinitestanuvaat zna~aen fak-tor vo kreiraweto naobrazovnata politikavo samite op{tini, no ivo Republika Makedo-nija. Kon krajot na 2006godina so odluka na gra-dona~alnikot na Op{-tina Ki~evo se formira

1. VOVED



Op{tinsko telo za obrazovanie (OTO), koe be{e sostaveno od pretstav-nici od Op{tinata, nevladini organizacii, u~ili{tata i podra~nata edi-nica za obrazovanie.

Ova op{tinsko telo, vo sorabotka so Makedonskiot centar za gra|an-sko obrazovanie i USAID, prezede obvrska da kreira op{tinska politikakoja jasno }e ja prikaè momentalnata sostojba vo obrazovanieto vo Op{-tina Ki~evo. Ovaa strategija }e opfati i idni nasoki, sugestii i viduvawaza unapreduvaweto na obrazovanieto na op{tinsko nivo vo naredniot tri-godi{en period.

Ki~evo se nao|a vo zapadniot del naRepublika Makedonija na oddale~enostod okolu 110 km od glavniot grad Skopje ipretstavuva jasno oblikuvana prirodnacelina, od site strani opkolena so viso-ki planini. Pripa|a na gornoto slivnopodra~je na rekata Treska. Gradot Ki~evo,kako urban centar, se nao|a na nadmorskaviso~ina od 620-650 metri. Ostanatitenaseleni mesta se nao|aat na nadmorskaviso~ina od 600 do nad 1 000 metri.

Demografskata struktura na naselenieto vo Op{tina Ki~evo e razno-vidna. Spored popisot na naselenieto vo 2002 godina, Op{tina Ki~evo ima30 138 ìteli, odnosno se zabeleùva porast na naselenieto od 9,42% voodnos na prethodnata popisna godina - 1994. Gustinata na naselenieto izne-suva 615,1 ìteli na 1 km.

Avtohtono e 60% od naselenieto, a od doselenite ìteli vo mestotona voobi~aeno ìveewe 6,5% se od drugo mesto na istata Op{tina (migra-cija selo-grad), 86,9% doa|aat od druga op{tina, a 6,6% se doseleni oddruga dràva.

Brojot na ma{kata populacija iznesuva 15 143 {to pretstavuva 50,2% odvkupnoto naselenie vo Op{tinata, dodeka, pak, ènskoto naselenie e zasta-peno so 14 995 ili 49,8%. Stapkata na fertilitet vo 2002 godina iznesuva1,16. Prose~nata vozrast na ènite pri ra|awe e 25,9 godini. Starosnatastruktura na naselenieto e prikaàna na slednata tabela:

1.1. Mestopolo`ba

1.2. Demografski pokazateli


Tabela 1: Starosna struktura na naselenieto (popis 2002)

Izvor: Podatoci i indikatori za op{tinite vo Makedonija, 2004

U~estvoto na osnovnite funkcionalni starosno-polovi kontingentivo vkupnoto naselenie na Op{tina Ki~evo, kako i vkupno vo RM e dadeno naslednata tabela:

Tabela 2: U~estvo na funkcionalni starosno-polovi kontingenti (popis 2002)


Vo periodot od 1994 do 2002 godina nastanale odredeni promeni vobrojniot odnos na naselenieto spored nacionalnata pripadnost. Me|utoa ivo ednata i vo drugata popisna godina preovladuva brojot na makedonskotonaselenie, a porasnal i brojot na albanskata populacija. Brojot na osta-natite etni~ki zaednici e sli~en vo dvete popisni godini.

Tabela 3: Naselenie vo Op{tina Ki~evo spored nacionalnata pripadnost (popis 2002)


Vkupniot broj na doma}instva vo Op{tinata iznesuva 8 330 so prose~enbroj od 3,6 ~lenovi vo edno doma}instvo. Od niv 7 592 se semejni (edno i po-ve}esemejni) doma}instva, a 738 se nesemejni (same~ki i nesemejni so pove-}e ~lenovi). Vo 2002 godina vo Op{tinata ìveat 8 482 semejstva so 28 366~lenovi na semejstva ili prose~en broj od 3,3 ~lenovi vo edno semejstvo.

Prose~navozrast(godini)

Mladi do20 godini

(%)

Pomladi od 40 god.

(%)

60+ god. (%)

Indeks nastareewe

Rang

Op{tina Ki~evo 33.9 30.6 61.4 12.6 0.410 4

RM 35.1 29.3 59.6 15.0 0.513 5

Vkupnonaselenie

Deca (0-6 god.)

%

Deca(7-14 god.)

%

Rabotosposobnonaselenie

%

@enskofertilnonaselenie

%

@eni vorepro-

duktivnavozrast %

65+god.%

80+god.%

Op{tinaKi~evo

30 138 8,8 12,8 67,6 27,0 11,5 8,6 1,1

RM 2 022 547 8,8 12,3 66,0 25,8 11,2 10,6 1,3

Makedonci Albanci Turci Romi Vlasi Srbi Bo{waci Drugi

Broj naìteli

16 140 9 202 2 430 1 630 76 86 7 567

Vo % 53,6 30,5 8,2 5,4 0,3 0,3 0,02 2,1


Tabela 4: Struktura na nevrabotenata rabotna sila spored obrazovanieto i polovata struktura

[kolskata podgotovka i pismenosta na naselenieto vo Op{tina Ki~e-vo e razli~na i, za àl, vo polza na poniskite kategorii na obrazovanie.Grupata bez {kolska podgotovka i so necelosno zavr{eno osnovno obrazo-vanie so~inuva okolu 22% od vkupnoto naselenie vo Op{tinata. Kategori-jata so zavr{eno osnovno obrazovanie so~inuva okolu 33%, sredno obrazo-vanie imaat zavr{eno okolu 35,5% od naselenieto, a na delot od nasele-nieto so zavr{eno vi{o i visoko obrazovanie otpa|aat 9,5%.

Op{tina Ki~evo raspolaga so tri osnovni u~ili{ta i eden sredno{kol-ski u~ili{ten centar. Vo sredno{kolskiot centar se zastapeni nasokite:op{ta nasoka (gimnazija), koja od vtora godina se deli na op{ta gimnazija iprirodno-matemati~ka nasoka, ma{inska struka (bravari i ma{inski teh-ni~ari), ekonomska nasoka i medicinska (op{ta) struka.

Tabela 5 : U~ili{ta i broj na u~enici vo Op{tina Ki~evo

Obrazovanie BrojPolova struktura

maì èni

Nekvalifikuvana rabotna sila 2 184 1 144 1 040

Polukvalifikuvana rabotna sila 377 278 99

Kvalifikuvana rabotna sila 857 561 296

Sredno obrazovanie 1 584 716 868

Vi{o obrazovanie 294 124 170

Visoko obrazovanie 132 66 66

VKUPNO NEVRABOTENI 5 428 2 889 2 539

1.3. Obrazovna struktura

Ime nau~ili{teto

Broj navraboteni(vkupno)

Broj nau~enici

U~enici so posebni

potrebi

Vozrasniu~enici

OU "Sande [terjoski“

149 1730 2 18

OU "D-r VladimirPoleìnoski“

66 697 14 /

OU "KuzmanJosifovski- Pitu“

43 671 / /

Specijalna paralelka - vkupno 2 u~enici (II, VIII)Vozrasni paralelki - vkupno V-VI = 10 u~enici

VII-VIII = 8 u~enici

- Podra~no u~ili{te vo s. Trap~in Dol 1 par. I-6 god. - 5 u~enici1 par. I-7 god. - 10 u~enici1 par. II odd. - 12 u~enici1 par. III odd. - 13 u~enici1 par. IV odd. - 10 u~enici Vkupno I-IV odd. 5 paralelki = 50 u~enici

- Podra~no u~ili{te vo s. Mamudovci1 par. (komb. ) I-6 g. I-7 G. i II odd. 3+4+4 = 11 u~enici1 par. - III odd. = 10 u~enici1 par. - IV odd. = 11 u~eniciVkupno I-IV odd. = 32 u~enici

VKUPNO = 1 730 u~enici

2. ANALIZA NA BROJOT NA UÊNICITE PO UÎLI[TA NA TERITORIJATA NA OP[TINATA


Oddelenie

Makedonski jazik Albanski jazik Turski jazik Vkupnopara-lelki

Vkupenbroj na u~eniciBroj na

paralel.U~enici Broj na

paralel.U~enici Broj na

paralel.U~enici

I - 6 god. 3 79 3 55 1 23 7 157

I - 7 god. 3 62 3 67 1 20 7 149

II 3 58 4 82 1 20 7 160

III 3 72 4 72 1 19 8 163

IV 4 74 4 90 1 21 9 185

I-IV 16 345 18 366 5 103 38 814

V 4 75 5 96 1 25 10 196

VI 4 78 5 117 / / 9 195

VII 4 78 5 140 / / 9 218

VIII 4 77 5 128 / / 9 205

V-VIII 16 308 20 481 1 25 37 814

I-VIII 32 653 38 847 6 128 75 1628

OU „Sande [terjoski“


OU „Kuzman Josifovski - Pitu“

OU „D-r Vladimir Poleìnoski“

OddelenieBroj na

paralelkiMa{ki @enski Vkupno

I - 6 god. 3 43 28 71

I - 7 god. 3 37 48 85

II 3 50 33 83

III 3 35 33 68

IV 3 36 53 89

V 3 46 40 86

VI 3 47 39 86

VII 4 45 45 90

VIII 3 34 46 80

Oddelenie Broj naparalelki

Broj na u~enici po paralelki Broj na u~enici

1 2 3 4 Vkupno

I - 6 god. 4 15 13 11 11 50

I - 7 god. 3 22 22 24 / 68

II 3 23 23 26 / 72

III 3 22 22 25 / 69

IV 3 23 26 25 / 74

V 4 21 21 22 22 86

VI 4 22 22 22 21 87

VII 4 22 22 21 21 86

VIII 4 24 22 23 22 91

I-IV 16 105 106 111 11 333

V-VIII 16 89 87 88 86 350

Vkupno 32 194 193 199 97 683


Od gorenavedenite podatoci moè da se zaklu~i deka vo OU "KuzmanJosifovski - Pitu“ nastava posetuvaat 683 u~enici rasporedeni vo 28 pa-ralelki. Nastavata se odviva vo dve smeni i na makedonski nastaven jazik.

Vo OU "Sande [terjoski“ nastava posetuvaat vkupno 1 628 u~enici. Nas-tavata se odviva vo tri smeni i na tri jazici: makedonski, albanski i tur-ski jazik. Nastavata na makedonski jazik se odviva vo 32 paralelki, naalbanski jazik vo 38 paralelki i na turski jazik vo 6 paralelki. Od vkup-niot broj na u~enici, 206 se Makedonci, 866 se od albanska etni~ka pripad-nost, 214 od turska, 328 od romska etni~ka pripadnost i 11 od egipetskatazaednica. Za trojca u~enici vo momentov nemame podatok za nivnata etni~-ka pripadnost.

Za ova u~ili{te e karakteristi~no {to so svojata rabota gi opfa}askoro site u~enici - Romi vo Op{tinata. Roditelite na ovie deca prete`-no se nevraboteni i primateli na socijalna pomo{. Poradi pojavata nagolem broj na u~enici koi se osipuvaa, so proektot Ednakvi mo`nosti zaobrazovanieto na decata Romi, koj go sproveduva OU "Sande [terjoski“ pre-zemeni se aktivnosti so koi se o~ekuva podobruvawe na momentalnata sos-tojba i namaluvawe na osipuvaweto na istite vo naredniot period.

Nastavata vo podra~noto u~ili{te vo s. Trap~in Dol ja posetuvaat 50u~enici rasporedeni vo pet paralelki, a vo s. Mamudovci 32 u~enici raspo-redeni vo tri paralelki.

Vo ovie dve u~ili{ta nastavata se odviva na albanski nastaven jazikvo kombinirani paralelki od prvo do ~etvrto oddelenie.

Vo OU "D-r Vladimir Poleìnoski“ nastavata se odviva na makedons-ki jazik vo 32 paralelki.

Soglasno postojnite zakonski propisi od oblasta na obrazovanieto,u~ili{tata vo Op{tinata gi zadovoluvaat site kriteriumi.

Zaklu~ok

Vo OU "Kuzman Josifoski - Pitu“ vraboteni se vkupno 67lica. Od niv 14 se vraboteni kako administrativno-tehni~-ki personal. Od vkupniot broj na vraboteni koi ja izveduvaatnastavata 23 se so visoko obrazovanie, a 29 so vi{a stru~nasprema.

Vo OU "Sande [terjoski“ rabotat vkupno 149 lu|e. Zeme-no zaedno i vo predmetna i vo oddelenska nastava 59 vrabo-teni se so visoko obrazovanie, 53 so vi{a stru~na sprema i 4nastavnici so SSS.

Vo podra~noto u~ili{te vo s.Trap~in Dol rabotat ~et-vorica nastavnici od prvo do ~etvrto oddelenie i site se soV[S, a so u~enicite na 6-godi{na vozrast raboti eden nas-tavnik so VSS.

Vo s. Mamuovci rabotat trojca nastavnici vo dve ~isti iedna kombinirana paralelka. Eden od niv e so VSS, a drugitedvajca so V[S.

Vo OU "Kuzman Josifoski - Pitu“ 21 nastavnik raboti vopredmetna nastava od koi 9 se so visoko obrazovanie, a 12 soV[S. Vo oddelenska nastava od prvo do ~etvrto oddelenierabotat 12, od koi 2 so VSS, 8 so V[S i 2 so SSS. Vo prvooddelenie na devetoletkata 6 godini) rabotat 3 nastavnicikoi imaat vi{a stru~na sprema. Sedum nastavnici rabotatkako dopolnuvawe od drugi u~ili{ta, od koi 3 se so V[S i 4so VSS.

3. STRUKTURA NA NASTAVNIOT KADAR PO UÎLI[TA


Ime na u~ili{teto V[S VSS SSS

OU "Sande [terjoski“

- s. Trap~in Dol

- s. Mamudovci

53

4

2

59

1

1

4

OU "D-r Vladimir Poleìnoski“ 23 29

OU "Kuzman Josifovski -Pitu“ 27 14 2

Zaklu~ok


Op{tinskoto telo za obrazovanie priizvr{enata analiza soglasno podatocite zak-lu~i deka pri realizacijata na proektite i ak-tivnostite na u~ili{tata zna~itelen broj nanastavnici, kako vo oddelenska taka i vo pred-metna nastava, se zdobile so ve{tini i serti-fikati za primena na najrazli~ni ve{tini ka-ko {to se: primena na informati~ka tehnologi-ja, rakovodewe so proektni ciklusi, osnovi nademokratijata, pravata na decata itn.

Po analiziraweto na podatocite za nastavniot kadar, OTO e na mis-lewe deka treba da se prodolì so natamo{noto jaknewe na kapacitetot nacelokupniot nastaven kadar, so poseben akcent na nastavnicite so V[S, avo pravec na unapreduvawe na nivnite kapaciteti.

O d dosega{noto izlagawe moème da zaklu~ime dekadvete osnovni u~ili{ta "D-r Vladimir Poleìnoski“ i"Sande [terjoski“ se relativno novi objekti so dobri

uslovi za nastava, dodeka OU "Kuzman Josifoski - Pitu“ e no-vo u~ili{te koe e pu{teno vo upotreba vo ovaa u~ebna godina.

Vo ponatamo{niot tekst }e se osvrneme na uslovite zarabota za sekoe u~ili{te poedine~no.

U~ili{nata zgrada e izgradena vo 1972 godina (na povr-{ina od 3 846 m2 - P+2), ima vkupno 23 u~ilnici so povr{inaod 1 242 m2 i 2 kabineti so povr{ina od 84 m2. Tipot na grad-bata e me{ovita so me|ukatna konstrukcija - plo~a. Krovnatakonstrukcija e drvena so kroven pokriva~ - salonit. Podot evinfleks, na prviot kat stolarijata e PVC, a ostatokot naprozorci se dotraeni i drveni. Greeweto e kombinirano, nanafta vo ponovoto u~ili{te i na drva vo starata u~ili{nazgrada koja e oddale~ena eden kilometar od u~ili{teto.Elektri~nata instalacija e stara i dotraena. U~ili{tetoposeduva sportska sala od 300 m2 i garderobi vo povr{ina od196 m2. Sanitarnite jazli se vo objektot, no se stari i dotra-eni. Nastavata se odviva na nekolku jazici, i toa: makedon-ski, albanski, turski i romskivo fakultativnata nastava.Poradi golemiot broj na u~e-nici postoi problem so nedos-tatok na prostorii. Kako re-zultat na toa nastavata se od-viva vo tri smeni. Bidej}i po-dolg period ne se izvr{enirekonstruktivni zafati, u~i-li{teto ima potreba od zame-na na dotraenata stolarija(vrati i prozorci), zaradiza{teda na energija i provet-ruvawe za vreme na toplite

4. ANALIZA NA USLOVITE VO UÎLI[NITE OBJEKTI


4.1. OU „Sande [terjoski“


denovi, izmena na krovnata instalacija i plafonite, kako i intervenci-ja vo parnite kotli. Kako prioritet, isto taka, se izdvojuva potrebata oditna intervencija vo sanitarnite jazli.

U~ili{teto e izgradenovo 1981 godina. Se sostoi oddva funkcionalno povrzaniobjekti: zgrada za nastava soprizemje i kat i sportska sa-la. Objektite vo koi se izve-duva vospitno-obrazovnatadejnost se od ponovo vreme,izgradeni spored sovremenistandardi i ovozmoùvaatdobri uslovi za rabota. Dvataobjekti zaedno imaat 3275 m2

korisna povr{ina. U~ili{te-to raspolaga so dvoren pros-tor od 7 368 m2. Zatopluvawe-to na u~ili{nata zgrada se vr{i so soopstveno toplovodno greewe koeraboti na nafta. Za ova u~ili{te vrven prioritet vo momentov pretstavu-va sanacijata na krovot na u~ili{teto koj e ramen i propu{ta voda.

OU "Kuzman Josifovski - Pitu“ e novo u~ili{te pu{teno vo upotrebavo 2007 godina.

4.2. OU „D-r Vladimir Poleìnoski“

4.3. OU „Kuzman Josifovski - Pitu“


Site u~ili{ta u~estvuvaa vo proektot Modernizacija na obrazovanie-to od kade dobija zna~itelen broj na nagledni sredstva. U~ili{tata aktiv-no realiziraat proekti od stranski donatori, a vrskata i sorabotkata soOp{tinata e vo podem.

Op{tina Ki~evo vo izminatiot period vo sorabotka so u~ili{tata,MON i donatorskite ku}i koi se na raspolagawe vo dràvata, realiziranekolku proekti, od koi }e gi navedeme:

promena na elektri~nata instalacija vo OSU "Mirko Mileski“, iz-gradba na sportsko igrali{te i ograda vo OU "D-r Vladimir Pole-ìnoski“, rekonstrukcija na sportsko igrali{te i nabavka na pro-tivpoàrna oprema za OU "Sande [terjoski“, izgradba na OU "Kuz-man Josifovski - Pitu“ i nabavka na nagledni sredstva i pomagala,rekonstrukcija na prostoriite vo internatot za potrebite na sred-noto u~ili{te itn. Vo momentov na pi{uvaweto na Obrazovnitepolitiki, Op{tinata vo programata PEP na USAID aplicira soproekti i toa za u~ili{tata "Sande [terjoski“ i "D-r VladimirPoleìnoski“.

Proektot za OU "Sande [terjoski“ e odobren i }e se implementira vo2008 godina.

V rz osnova na analizata koja ja napravivme izvr{ivmeprocenka na sega{nata sostojba vo obrazovanieto nalokalno nivo. Voedno ovaa analiza ni posluì kako

alatka za planirawe na podobruvaweto na obrazovanieto sokonkretni merki i aktivnosti koi }e gi sprovede lokalnatasamouprava preku OTO i drugi formalni i neformalni telakoi }e rabotat na podobruvawe na kvalitetot na obrazovniotproces.

SWOT analizata ni pomogna da gi odredime jakite islabite strani na site involvirani institucii koi go krei-raat obrazovanieto na lokalno nivo.

Analizite i podatocite od ekonomskiot profil na Op{-tina Ki~evo bea, isto taka, korisni vo tekot na izrabotkata naanalizata, a zazemenite stavovi se baziraa na postignuvawena konsezus. Finalnite naodi se dadeni vo prodolènie:

SWOT ANALIZA JAKI STRANI

- Decentralizacija- Infrastruktura- NVO i biznis sektorot

Zapo~natiot proces na decentralizacija vo celost, vklu-~uvaj}i go i obrazovanieto kako proces, ovozmoì uslovi zaimplementacija na najrazli~ni proekti so koi se zajaknakapacitetot na Op{tinata vo menaxiraweto so obrazovani-eto i se realiziraa aktivnosti so koi se podobrija usloviteza izveduvawe na nastavniot proces.

Vo Op{tina Ki~evo nastavniot proces se odviva vo triosnovni i edno sredno u~ili{te koi gi zadovoluvaat stan-dardite za izveduvawe na nastava. U~ili{tatata se so tvrdagradba, dobra patna povrzanost i osvetlenie. Nevladiniotsektor vo Op{tinata e vo podem. Od vkupno 80 zdruènija, 4rabotat na poleto na obrazovanieto i se vo mreà i funk-cioniraat preku Mladinskiot informativen centar.

________________________

* SWOT (Strenghts, Weaknesses, Opportunities, Threats) - izrazot e prezemen od an-gliskoto jazi~no podra~je. Vo prevod zna~i: Silni strani, Slabi strani, Mo`-nosti i Zakani i pretstavuva metod za analiza na sostojbite, procesite i po-javite pri planirawe i izgotvuvawe na strate{ki dokumenti.

5. SWOT * ANALIZA - BAZA ZA DEFINIRAWE NA STRATE[KITE CELI



Biznis sektorot po niza realizirani proekti vo sorabotka so Op{-tinata e zainteresiran za prodlabo~uvawe na sorabotkata.

SLABI STRANI- Organizacionata postavenost (sistematizacija) vo Op{tinata- Blokiran op{tinski buxet- Institucionalna sorabotka- ôve~ki resursi

Vo organizacionata postavenost na Op{tina Ki~evo nema sektor ioddelenie za obrazovanie, a analogno na toa ni definirani rabotni mestaso jasno definirani zada~i i nadle`nosti za sledewe i menaxirawe soobrazovniot proces. Buxetot na Op{tina Ki~evo podolg vremenski period eblokiran taka {to alocirawe na sredstva za podobruvawe na kvalitetot naobrazovanie analogno na potrebite, vo momentot ne e mo`no. Sorabotkatapome|u nadle`nite institucii koi se involvirani vo obrazovniot proceskako na lokalno nivo taka i na relacija Op{tina-MON ne e na potrebnonivo. Vo u~ili{tata raboti i nastaven kadar koj e zateknat i e so vi{astru~na sprema. Kaj odreden del od ovoj kadar, osobeno kaj onie so pogolemraboten sta`, se javuva otpor kon novite metodologii i nivnata primena,{to pridonesuva kvalitetot na steknatoto obrazovanie ili zainteresira-nosta za temite da varira.

MO@NOSTI- Decentralizacija na obrazovanieto- Sorabotka so NVO i biznis sektorot- Sorabotka so donatori

Decentralizacijata na obrazovanieto, sekako, }e pridonese kon jaknewei mobilizirawe na site subjekti na lokalno nivo (Op{tina, u~ili{ta, DPI iBiroto za razvoj na obrazovanieto, MON) vo pravec na uspe{no i kvalitet-no menaxirawe so obrazovniot proces (kvalitetna analiza i pribirawe napodatoci, definirawe na prioritetite i problemite i nivno adekvatnore{avawe). Involviraweto na biznis sektorot i negovoto aktivno vklu~u-vawe vo obrazovanieto na lokalno nivo e mo`nost za pribirawe sredstvai donacii i realizacija na najrazli~ni vidovi na proekti i aktivnosti. Vokontekst na gorespomenatoto, sorabotkata so NVO sektorot, pokraj organizi-rawe na najrazli~ni vidovi nastani i realizacija na proektni aktivnosti,}e pridonesuva i kon direktnoto involvirawe na gra|anite i prodlabo~u-vawe na transparentnosta i ot~etnosta na Op{tinata kako institucija.

ZAKANI - Migracija

Vo momentov, poradi lo{ata ekonomska sostojba vo dràvata, a osobe-no vo Op{tinata i regionot, golem broj na mladi lu|e zaminuvaat nadvor oddràvata. Direktna posledica na ovaa pojava, se razbira, e namaluvawetona brojot na novozapi{ani u~enici vo sporedba so minatata godina.

V rz osnova na SWOT analizata i dosega{noto iskustvona Op{tinata i OTO, se nametnaa nekolku strate{kiceli. So ostvaruvaweto na ovie celi }e se pridonese

kon podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto vo Op{-tinata kako nejzina generalna cel.

Za nadminuvawe na problemite OTO predlaga da seprezemat nekolku aktivnosti, i toa:

- ~lenovi da bidat direktorite na u~ili{tata idràvnite prosvetni inspektori;

- da se prodlabo~i sorabotkata so NVO i biznis sek-torot vo pravec na unapreduvawe na obrazovanietovo celina;

- da se poddrì Op{tinata vo pregovorite so Vladatana RM za iznao|awe na~in za deblokirawe na op{-tinskata smetka;

- da se prodlabo~i me|uop{tinskata sorabotka so celda se izvr{i detalna analiza za uslovite i potre-bite vo obrazovanieto;

- da se poddrì Op{tinata vo kreirawe na obrazovnimo`nosti za proizvodstvo na kadri potrebni napazarot na trudot na lokalno nivo.

STRATE[KA CEL - podobruvawe na obrazovniot pro-ces vo osnovnite u~ili{ta:

otvorawe na sektor/oddelenie za obrazovanie vosklop na op{tinskata administracija;

formalizirawe i dooformuvawe na OTO (predlog:op{tinski pretstavnici, direktori na u~ili{tata,dràvni prosvetni inspektori, pretstavnici naBiroto za razvoj na obrazovanieto i zainteresiraniNVO i biznis sektorot);

popravka na postojnite {kolski objekti i izgradbana novi vo prigradskite naselbi;

doopremuvawe na osnovnite u~ili{ta so soodvetnaoprema, potrebna za kabinetska nastava;

voveduvawe na sistem za stimulacija i nagradi (u~e-nicite i nastavniot kadar);

6. DEFINIRAWE NA STRATE[KITE CELI



kontinuirana obuka i usovr{uvawe na nastavniot kadar;

grià za nekvalifikuvaniot kadar vo Op{tinata;

spre~uvawe na osipuvaweto na u~enicite od romska nacionalnost.

Za nadminuvawe na postojnite problemi OTO predlaga da se prezemati slednite ~ekori:

- da se prodlabo~i sorabotkata so NVO i biznis sektorot vo pravecna unapreduvawe na obrazovanieto vo celina;

- da se poddrì Op{tinata vo pregovorite so Vladata na RM zaiznao|awe na~in za deblokirawe na op{tinskata smetka;

- da se prodlabo~i me|u-op{tinskata sorabotka socel da se izvr{i detalnaanaliza za uslovite ipotrebite vo obrazovani-eto vo ki~evskiot region;

- da se poddrì Op{tinatavo kreirawe na obrazov-nite nasoki (sredno obra-zovanie) i mo`nostite za"proizveduvawe“ kadripotrebni na pazarot natrudot na lokalno nivo.

CEL NA AKCIONIOT PLAN: PODOBRUVAWE NA VOSPITNO-OBRAZOVNIOT PROCES

Strate{ka cel:

- pridones kon modernizacijata na vospitno-obrazovniot proces voosnovnite u~ili{ta vo Op{tina Ki~evo

Za podobruvawe na vospitno-obrazovniot proces vo osnovnite u~i-li{ta OTO predlaga prezemawe na slednite aktivnosti:

6.1. Lokalen akcionen plan za unapreduvawe na obrazovanieto


1 Formirawe i formalizirawe na op{tinsko telo za obrazovanie

Aktivnost Realizator Indikator Period

1.1. Otvorawe na sektor-oddelenie za obrazo-vanie vo Op{tinaKi~evo

(preporaka)

Gradona~alnikot iSovetot na Op{ti-na Ki~evo

Formiran sektor(oddelenie) za ob-razovanie vo sklopna op{tinskata ad-ministracija

4 meseci - doapril 2008godina

1.2. Usvojuvawe na akcio-niot plan predloènod strana na OTO

- Sovetot naOp{tina Ki~evo

- Usvoen akcionenplan

Dekemvri/fevruari

1.3. Pro{iruvawe naop{tinskoto telo zaobrazovanie so novi~lenovi i negovoformalizirawe

- Sovetot naOp{tina Ki~evo

- U~ili{tata - DPI i Biroto za

razvoj na obrazo-vanieto

- Biznis sektoroti NVO

- Akt od gradona-~alnikot Sovetotna Op{tinata

- Zapisnik od odr-àniot sostanokna OTO

- Potpis za u~estvovo rabotata naOTO

2 Informacii i analiza Aktivnost Realizator Indikator Period

2.1. Podgotovka na databaza i nejzino konti-nuirano aùrirawe

(detalni informaciii analiza na: u~eni-cite, u~ili{nite ob-jekti, nastavniot iadministratvno-teh-ni~kiot kadar, uprav-nite, rakovodnite idrugi organi vo u~i-li{teto, finansii)

- Op{tina Ki~evoOTO-op{tin-skoto telo zaobrazovanie

- U~ili{tata NVO - ORT - Ki-~evo

- Izgotvena databaza

Kontinuirano

2.2. Obuka na licatavklu~eni vo op{tin-skoto telo za obrazo-vanie

(se odnesuva na lica-ta od biznis sektoroti NVO sektorot do-kolku aktivno sevklu~eni vo kreira-weto na obrazovnitepolitiki na lokalnonivo)

- Op{tina Ki~evo - Biroto za razvoj

na obrazovanieto - Donatori

- Brojot na novitelica so dobienisertifikati ipotvrdi za posetana adekvatni ra-botilnici

Kontinuirano


3 Voveduvawe na sistem za stimulacii i nagradi (za u~enicite i nastavniot kadar)


3.1. Definirawe na uslo-vite za stimulacija inagradi na nastavniotkadar

- OTO- Gradona~alnikot

i Sovetot naOp{tinata

- Direktorite nau~ili{tata (stru-~en tim, u~ili{-ten odbor, sovetna roditelite)

- Brojot na nagradii priznanijagodi{no

- Izve{taite odu~ili{tata

- Izve{tajot odOTO

Kontinuirano

3.2. Definirawe na uslo-vite za stimulacii inagradi na u~enicite

- OTO- Gradona~alnikot

i Sovetot naOp{tinata

- Direktorite nau~ili{tata (stru-~en tim, u~ili{-ten odbor, sovetna roditelite)

- NVO i biznissektorot

- Brojot na nagradii priznanijagodi{noIzvor: izve{taina u~ili{tata

Kontinuirano

4 Popravka na postojnite u~ili{ni objekti i izgradba na novi vo prigradskite naselbi


4.1. Analiza na sostojbataso postojnite objekti (postavenost, higien-ski uslovi, temper-atura vo letniot izimskiot period,osvetluvawe itn.)

- Op{tina Ki~evo- U~ili{tata - OTO

- Lista so defini-rani prioritetina u~ili{tata

- Brojot na izrabo-tena nova tehni~-ka dokumentacijaza infrastruk-turni proekti

Kontinuirano

4.2. Detalna analiza zaopravdanosta i is-platlivosta za iz-gradba na novi objektivo prigradskite na-selbi(broj na u~enici, fi-nansiski tro{oci zanivniot prevoz itn)

- Op{tina Ki~evo- Op{tinskoto te-

lo za obrazova-nie

- Ler tim- U~ili{tata

- Brojot na novi ur-banisti~ki pro-ekti za izgradbaili adaptacija naosnovnite u~i-li{ta

Kontinuirano

4.3. Izrabotka na proektivrz osnova na prior-itetite i aplicirawedo donatorite

- Op{tinata prekuOddelenieto zalokalen ekonom-ski razvoj

- U~ili{tata vosorabotka soOp{tinata i OTO

- NVO i biznissektorot vo sora-botka so OTO.

- Brojot na novo-izraboteniproekti

- Brojot na imple-mentirani proek-ti

Kontinuirano


5 Doopremuvawe na osnovnite u~ili{ta so soodvetna oprema, potrebna za izveduvawe na kabinetska nastava


5.1. Analiza na postojnatasostojba

- Op{tina Ki~evo- U~ili{tata vo

Op{tinata - OTO

- Lista so defini-rani prioritetipo u~ili{ta

Kontinuirano

5.2. Obezbeduvawe sred-stva za doopremuvawena u~ili{tata

- Gradona~alnikoti Sovetot naOp{tinata

- Ler oddeleniepri Op{tinataKi~evo

- Bilateralni imultirateralnidonatori

- NVO i biznissektorot

- Brojot na otvore-ni i opremenikabineti

- Brojot na nabave-ni novi naglednisredstva.

Kontinuirano

6 Kontinuirana obuka i usovr{uvawe na nastavniot kadarAktivnost Realizator Indikator Period

6.1. Analiza na postojnatasostojba (broj na vraboteni,li~ni podatoci,struktura na kadarot,vid i stepen nastru~na podgotovka,stru~no usovr{uvawepreku dopolnitelniobuki itn. )

- U~ili{tata voOp{tinata

- Op{tina Ki~evo- OTO

- Izve{taj za po-trebite za stru~-ni usovr{uvawa(po u~ili{te)

Kontinuirano

6.2. Definirawe na prio-ritetite i potrebiteza organizirawe naobuki za kontinuiranousovr{uvawe

- U~ili{tata voOp{tinata

- Op{tina Ki~evo- OTO

- Izve{taj za brojotna nastaven kadarkoj go unapredilsvoeto znaewe ive{tini po u~i-li{te

- Broj na sertifi-kati

Kontinuirano


7 Grià za nekvalifikuvaniot kadar vo Op{tinataAktivnost Realizator Indikator Period

7.1. Detalna analiza napri~inite i brojot nanekvalifikuvankadar

- Op{tina Ki~evo- OTO- Agencijata za

posreduvawe privrabotuvawe

Izgotven izve{taj Kontinuirano

7.2. Dooformuvawe naosnovnoto obrazova-nie na lica so nad 15godini i verifikuva-we na nivnite diplo-mi preku postojnitezakonski normi

- Op{tina Ki~evo- OTO- MON - U~ili{tata

(„Sande [terjo-ski“)

Zgolemuvawe nabrojot na licata sozavr{eno osnovnoobrazovanie (godi{no)

Kontinuirano

8 Spre~uvawe na osipuvaweto na decata RomiAktivnost Realizator Indikator Period

8.1. Organizirawe naedukativni sostanocii tribini za posetu-vawe na osnovnotou~ili{te

- Op{tina Ki~evo- OTO- U~ili{tata vo

op{tinata („San-de [terjoski“)

- NVO organizacii

- Godi{en podatokza brojot na deca-ta Romi koi re-dovno posetuvaatnastava

- Podatok za brojotna novozapi{anideca

Kontinuirano

V o momentov vo pogled na obrazovanieto postojat nekol-ku vidovi na izvori na finansirawe, i toa:

namenski dotacii dobieni od centralna vlast;

sopstveni prihodi na u~ili{tata;

sredstva od op{tite prihodi na Op{tinata;

sredstva od donatori za realizacija na proekti.

Op{tinite koi vlegoa vo vtorata faza na fiskalna de-centralizacija vo momentov izvr{uvaat transfer na sredst-vata za plati, pridonesi, nadomestok za hrana itn.

Ovoj izvor na finansirawe treba da zapre vo momentotna vleguvawe vo vtorata faza na decentralizacijata vo ob-razovanieto.

Op{tinskoto telo za obrazovanie e na stav deka pri blo-kiran buxet na Op{tinata i nemo`nosta za vlez na Op{tina-ta vo vtorata faza od procesot na fiskalna decentraliza-cija, ostanuva na raspolagawe mehanizmot na natamo{en raz-voj na samofinansira~ki aktivnosti, kako i implementacijana proekti od strana na donatorski ku}i. Dokolku se for-malizira, OTO }e raboti na zajaknuvawe na kapacitetot naop{tinskite i u~ili{nite slu`bi vo pravec na podgotovka iimplementacija na proekti, kako i pro{iruvawe na samofi-nansira~kite aktivnosti za pokrivawe na specifi~ni ak-tivnosti.

Vo momentot koga }e se sozdadat uslovi (deblokirawena op{tinskiot buxet), OTO }e predloì vodewe na aktivenproces na buxetirawe i alocirawe na {to pogolemi sredstvasoglasno napravenite analizi, prioriteti i potrebi vo ob-razovanieto.

Oto, sekako, }e raboti i sorabotuva so MON vo pravec narealizacija na kapitalni investicii.

Eden od na~inite za kapitalni investicii i kako dobraideja e akcijata na Vladata na R. Makedonija za izgradba nau~ili{ta preku proektot Javno-privatno partnerstvo za kojOp{tinata izrazi interes i e spremna da u~estvuva i da goimplementira.

7. FINANSIRAWE NA OSNOVNOTO OBRAZOVANIE


Z a sledewe na sproveduvaweto na op{tinskata obrazov-na politika i prezemawe na soodvetni aktivnosti zanadminuvawe na tekovnite problemi, pokraj DPI, moni-

toring }e se vr{i i preku OTO (vo ~ija rabota }e se vklu~atdirektorite na u~ili{tata, pretstavnici od Biroto za raz-voj na obrazovanieto, op{tinskite i dràvnite prosvetni ins-pektori).

Ova telo }e vr{i monitoring i evalvacija preku:

sobirawe i aùrirawe na podatocite (formirawena op{tinska baza) i opredeluvawe na dinamikataza aùrirawe na odredeni podatoci;

naodite od op{tinskiot prosveten inspektor;

izve{taite od redovnata ili vonrednata integralnaevalvacija od DPI;

ispituvawe na javnoto mislewe (anketi, pra{alnici,javni tribini);

analiza na podatocite, donesuvawe na predlog-mer-ki i nivna dostava do Sovetot na Op{tinata.

Monitoringot i evalvacijata nad rabotata na Op{tin-skoto telo za obrazovanie (OTO) se predlaga da gi vr{i So-vetot na Op{tinata.

8. MONITORING I EVALVACIJA


O p{tinata svojata rabota koja se odnesuva na nadle`-nostite od obrazovanieto transparentno }e im ja obez-bedi na u~ili{tata i svoite gra|ani preku:

dostapnost i javnost na op{tinskiot izve{taj (ova }ese napravi preku dostava na izve{tajot do u~ili{-tata, a preku niv do u~ili{nite odbori i sovetitena roditelite) i objava na site izve{tai, odluki,programi, buxet i planirani proekti so objava voop{tinskoto glasilo, veb-stranicata na Op{tinatai oglasnata tabla;

dostapnost na izve{tajot preku elektronskite medi-umi koi funkcioniraat vo Op{tinata Ki~evo (orga-nizirawe pres- konferencii i debatni emisii ijavni tribini).

Na krajot na u~ebnata godina OTO planira celosna ana-liza na podatocite od prethodnata u~ebna godina, donesuva-we na zaklu~oci za realnite sostojbi, sogleduvawe na vizi-ite na u~ili{tata soglasno utvrdenata godi{na programa zarabota, nivnite potrebi i barawa so cel da se dadat prepo-raki do Sovetot na Op{tinata za prioritetite na u~ili{-tata.

OTO }e vospostavi kriteriumi za re{avawe na prob-lemite i prioritetite preku vidot i va`nosta na priorite-tot, o~ekuvanite rezultati, visinata na finansiskite sred-stva, opravdanosta itn.

9. TRANSPARENTNOST


D ecentralizacijata kako proces na prenesuvawe na od-govornostite i na soodvetnite nadle`nosti od poviso-ko na ponisko nivo zapo~na od juli 2005 godina. Dolgoro~no gledano, kako rezultat na decentralizaci-

jata se o~ekuva sevkupno podobruvawe na kvalitetot na ì-veewe vo zaednicata, odnosno dadenata op{tina.

[to se odnesuva do obrazovanieto, se smeta deka so za-po~natiot proces na decentralizacija toa }e se unapredipreku prenesuvawe na donesuvaweto na odlukite do vistin-skite potrebi na sekoe u~ili{te.

Od dosega{noto sproveduvawe na Zakonot za decentra-lizacija se ispostavi deka procesot ne e voop{to lesen ideka institucionalnata sorabotka na relacija lokalna sa-mouprava - centralna vlast, ne se dviì so o~ekuvanoto tem-po gledano od aspekt na lokalnata samouprava.

]e se zadrìme na nadle`nosta vo obrazovanieto:

Nadle`nosta na op{tinata vo obrazovanieto, vo mo-mentov za Op{tina Ki~evo, podrazbira transfer nanamenskite dotacii na u~ili{tata koi se potrebniza prevoz koj odnapred e opredelen, kako i materi-jalni tro{oci vo koi spa|aat: nabavkata na ogrev/naf-ta, sredstvata za dezinsekcija, deratizacija, sani-tarni pregledi, analizi na ispravnosta na vodite vou~ili{ta, polnewe na protivpoàrnite aparati itn.,odnosno celosna programa / buxet na u~ili{teto vrzosnova na koja se vr{i transferiraweto na finan-siskite sredstva.

Vo momentov, sostojbata e sledna:

Gradona~alnikot go odobruva (parafira) postavuva-weto na direktorite so potpis, dodeka vlijanie voizborot na direktorite imaat politi~kite partiikoi vo dadeniot moment se na pozicija na vlast.Vakviot na~in na izbor na direktori pridonesuvakon vlijanija vo izborot na u~ili{nite odbori (poli-tikata ne e dokraj izbegnata) i sovetite na rodite-lite. Vo vaka postaveni odnosi se izbira i nastav-niot kadar, so {to se vlijae na kvalitetot na obra-zovanieto vo u~ili{tata. Ova moè da dojde do iz-

10. SPROVEDUVAWE NA OP[TINSKITE OBRAZOVNI POLITIKI



raz osobeno ako ne se vodi smetka za zakonitosta, realnitepotrebi i izborot na kvalitetni nastavni kadri.

Sovetot na Op{tinata gi razgleduva i gi donesuva programite zarabota na u~ili{tata.

U~ili{tata imaat aktivna i kreativna uloga.

Op{tina Ki~evo vo izminatiov period, vo sorabotka so donatorskiku}i koi rabotat vo na{ata dràva, uspea da realizira nekolku pro-ekti koi go podobrija kvalitetot na nastavata kako proces i na u~i-li{nite uslovi za izveduvawe na nastavata i sportskite aktivnosti.

Op{tinskiot buxet vo momentot na izrabotka na op{tinskite po-litiki e blokiran so izvr{ni re{enija i narasnati kamati za is-tite, koi se stasani, a stari i po trieset godini i se odnesuvaat zaeksproprijacija na zemji{teto koja ja vr{ela dràvata. Ova go go-vorime od pri~ini {to "smetkata" ja pla}a Op{tinata denes i odsredstva na ki~evskite dano~ni obvrznici. Od tie pri~ini Op{ti-nata poradi limitiranost ne moè da planira kapitalni investi-cii ili da go ostvaruva svojot strate{ki planiran ekonomski raz-voj vo koj, sekako, e i obrazovanieto.

Vospostavuvaweto na vnatre{nite odnosi pome|u lokalnite insti-tucii e sî u{te vo za~etok (Op{tinata, u~ili{tata, Biroto za raz-voj na obrazovanieto itn. ), bez izgradena sektorska strategija iakcioni planovi za podobruvawe na celokupniot vospitno-obra-zoven proces.

Op{tinata vo svojata organizaciona postavenost nema sektor zaobrazovanie i ne prezede vraboteni so {to e zna~itelno namalennejziniot manevar za vistinsko menaxirawe so obrazovniot proces.

Vo u~ili{tata sî u{te ima kadar so V[S na koj mu e potrebnonatamo{no usovr{uvawe.

Osipuvawe na u~enicite se javuva edinstveno kaj decata Romi. Tieprete`no se zapi{uvaat i u~at vo OU "Sande [terjoski“. Ovaa po-java e analogna na lo{ata ekonmska sostojba na nivnite semejstvakoi prete`no se lica koi koristat socijalna pomo{.

Soglasno Zakonot za teritorijalna organizacija se predviduvapriklu~uvawe na op{tinite Zajas, Oslomej, Drugovo i Vrane{ticakon Ki~evo. Gledano od aspekt na obrazovanieto, od edna stranaprihodite na Op{tinata - buxetot }e bide i ponatamu blokiran ilimitiran, a potrebite od sredstva za menaxirawe so obrazovani-eto i odrùvawe na objektite mnogu pogolemi otkolku vo dadeniovmoment.

Fakt e deka vo dosega{nata praktika na re{avaweto na problemi-te od obrazoven aspekt ili vo formiraweto na obrazovnite pro-grami/ kurikulumot ne se vodelo i ne se vodi smetka za realnitepotrebi vo odredeni zaednici, tuku po {ema se voveduvaat prakti-ki koi proizveduvaat kadri koi se bez perspektivnost i mo`nostiza vrabotuvawa na lokalno nivo.


Za nadminuvawe na problemite OTO predlaga da se prezeme slednoto:

da se formira sektor ili oddelenie vo op{tinskata administra-cija so definirani rabotni mesta soglasno postojnite zakonskipropisi. (preporaka do Sovetot na Op{tina Ki~evo);

da se formalizira postojnoto op{tinsko telo za obrazovanie(OTO) so priklu~uvawe na novi ~lenovi od u~ili{tata i nadle`-nite institucii; predlog: ~lenovi da bidat direktorite na u~ili{tata i dràvniteprosvetni inspektori;

da se prodlabo~i sorabotkata so NVO i biznis sektorot vo pravecna unapreduvawe na obrazovanieto vo celina;

da se poddrì Op{tinata vo pregovorite so Vladata na RM zaiznao|awe na~in za deblokirawe na op{tinskiot buxet;

da se prodlabo~i me|uop{tinskata sorabotka so cel da se izvr{idetalna analiza za uslovite i potrebite vo obrazovanieto;

da se poddrì Op{tinata vo kreiraweto na obrazovnite mo`nostiza proizvodstvo na kadri potrebni na pazarot na trudot na lokal-no nivo.

Zaklu~ok

1. VOVED .................................................................................. 5

1.1. Mestopolo`ba .................................................... 6

1.2. Demografski pokazateli .................................. 6

1.3. Obrazovna struktura ......................................... 8

2. ANALIZA NA BROJOT NA UÊNICITE PO UÎLI[TA NA TERITORIJATA NA OP[TINATA ........ 9

3. STRUKTURA NA NASTAVNIOT KADAR PO UÎLI[TA ....................................................................12

4. ANALIZA NA USLOVITE VO UÎLI[NITE OBJEKTI ..............................................................................14

4.1. OU "Sande [terjoski“ ....................................... 14

4.2. OU "D-r Vladimir Poleìnoski“ .....................15

4.3. OU "Kuzman Josifovski - Pitu“ ......................15

5. SWOT ANALIZA - BAZA ZA DEFINIRAWE NA STRATE[KITE CELI ........................................................ 17

6. DEFINIRAWE NA STRATE[KITE CELI ....................... 19

6.1. Lokalen akcionen plan za unapreduvawe na obrazovanieto ............................................... 20

7. FINANSIRAWE NA OSNOVNOTO OBRAZOVANIE ...... 25

8. MONITORING I EVALVACIJA ........................................ 26

9. TRANSPARENTNOST ........................................................... 27

10. SPROVEDUVAWE NA OP[TINSKITE OBRAZOVNI POLITIKI ..........................................................................28

SODR@INA

Documents

Obrazovni politiki na opstina KICEVOsq.mcgo.org.mk/wp-content/uploads/2013/07/Obrazovni-politiki-na... · 4 Obrazovni politiki na op{tina KI^EVO op{tinsko nivo. ^lenovite na OTO od