OBVESTILA ŠT. 9 – december 2004 MEDNARODNO SODELOVANJE str. Mednarodni arhivski kongres z naslovom Arhivi, spomin in znanje 3 Projekt digitalizacije arhiva Kominterne in spletni dostop 4 »Sovejtska vojaška uprava v Nemčiji 1945–1949«, nemško-ruski projekt kompleksne obdelave arhivskih fondov 6 »Elektronski arhiv fondov Sovjetkse vojaške uprave v Nemčiji 6 Računalniški programi za delo v arhivih: SCOPE, AUGIAS DATA in V.E.R.A. 7 Arhivi in informatizacija na »Dunajskem kongresu« 9

Arhivi in znanje – arhivsko izobraževanje 10 Arhivi in družba – pravni in politični vidiki premeščenega arhivskega gradiva 11 Mednarodni standardi 12 Poročili o udeležbi na mednarodnem arhivskem kongresu 12 Sestanek direktorjev nacionalnih arhivov Evropske unije 14 DLM aktivnosti v drugi polovici leta 2004 14 Sestanek ICA/CPTE komiteja o preservaciji 16 Mednarodna konferenca »Arhivi v mednarodnem kotekstu« 17 Poročilo o sestanku ekspertov iz bivše Jugoslavije glede vprašanj sporazuma o sukcesiji in Aneksa D – Arhivi 18 Sestanek glede sukcesije arhivskega in dokumentarnega gradiva, ki je nastalo na osnovi delovanja skupnih organov nekdanje SFRJ 19 Delegacija Arhiva RS v Beogradu in podpis pogodb o arhivskem sodelovanju 19 Mednarodni simpozij Papir z drugimi materiali 20 Seminar od vzhoda na zahod – Aplikacija japonskih konservatorskih tehnik na zahodno dediščino na papirju 21 Okrogla miza »Arhivi v sodobni družbi« 22 17. posvetovanje arhivskih delavcev Bosne in Hercegovine Arhivska praksa 2004 22 10. Kolokvij »Colloquia Jerzy Skowronek Dedicata« 23 Poročilo o študijskem obisku v Arhivu Srbije in Črne Gore in Diplomatskem arhivu na Zunanjem ministrstvu Srbije in Črne Gore 24 Proslava ob 100-letnici Koroškega deželnega arhiva 25 EVIDENTIRANJE ARHIVSKEGA GRADIVA V TUJINI Evidentiranje v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju 27 Evidentiranje arhivskega gradiva – pomembnega za zgodovino Slovencev – v Avstrijskem državnem arhivu 27 Evidentiranje v Nadškofijskem arhivu Videm 27 Evidentiranje v arhivu Zunanjega ministrstva v Rimu 29 Evidentiranje v Britanskem državnem arhivu v Londonu 29 DELO ARHIVOV Postavitev razstave Slovenska mesta skozi čas v Varšavi 30 V. kolokvij za uslužbence v državni upravi, ki delajo z dokumentarnim in arhivskim

1

gradivom 31 Ženske skozi zgodovino – 32. zborovanje slovenskih zgodovinarjev 31 Posvetovanje splošnih knjižnic 32 Posvetovanje informatikov v državni upravi – INDO 2004 33 Spletna zbirka podatkov o slovenskih kulturnih ustanovah 34 Poročilo s srečanja pravnikov v Portorožu 34 SLOVENSKI FILMSKI ARHIV Filmski festival Dnevni nemega filma 36 Festival nemega filma v Pordenoneju in v Sacilu 36 Ob letu osorej – filmsko novoletno srečanje 37 Sodelovanje s Kinoteko Hrvaške 37 Obisk Kinoateljeja v Gorici 38 7. festival slovenskega filma 38 9. festival neodvisnega filma Slovenije 2004 39 5. toti mednarodni video festival v Mariboru 39 1. mednarodni festival animiranega filma 40 Glavna urednica: Vida Bukovec Lektorirala: Alenka Kačičnik Gabrič

2

3

MEDNARODNO SODELOVANJE MEDNARODNI ARHIVSKI KONGRES Z NASLOVOM ARHIVI, SPOMIN IN ZNANJE, Dunaj, 23. – 28. avgust 2004 Arhivisti z vseh koncev sveta so se letos zbrali na Dunaju, v glavnem mestu Avstrije, v srcu Evrope. Zbralo se je daleč preko dva tisoč arhivistov, ki so se od torka 24. do četrtka 26. avgusta udeleževali strokovnih in znanstvenih predavanj, delovnih sestankov in sej, delavnic in seminarjev ter strokovnih ekskurzij pa tudi kulturnih in družabnih prireditev. Skupnim zasedanjem so sledila predavanja, ki so potekala vzporedno v več predavalnicah in so obravnavala tri glavne teme: arhivi in spomin, arhivi in znanje ter arhivi in družba. V ponedeljek je bila slavnostna otvoritev zborovanja, v petek in soboto pa predvsem zasedanja raznih strokovnih skupin, teles in organov. Mednarodni arhivski kongresi imajo že kar več kot polstoletno tradicijo. Vsake štiri leta se svetovni arhivski strokovnjaki sestanejo v enem od velikih, največkrat evropskih mest. Prvi tak zbor je bil leta 1950 v Parizu, drugi v Haagu leta 1953, nato leta 1956 v Firencah, leta 1960 v Stockholmu, leta 1964 v Bruslju in 1966 prvič izven Evrope, v Združenih državah Amerike v Washingtonu. Sledil je Madrid, Moskva in ponovno Washington leta 1976, London 1980, Bonn 1984, Pariz 1988, Montreal v Kanadi 1992 ter Beijing na Kitajskem 1996, nato Sevilla 2000 in končno Dunaj. V mestu Straussovih valčkov je bil tudi naslov kongresa prijetno zveneč in po besedah prirediteljev je bil njegov cilj odpreti vrata raznovrstnim razmišljanjem, poklicnim izmenjavam mnenj, praktični vzgoji in odločitvam za prihodnost. Blagoglasni so bili tudi govori vodilnih mislecev na plenarnih zasedanjih. To niso bili arhivisti temveč uspešne osebnosti z drugih področij družbenega življenja, ki so se razgovorili o silni pomembnosti in nenadomestljivosti arhivov in arhivalij. V ponedeljek je govoril biokemik Hans Tuppy, v torek Ferdinand Lacin, dobro znana oseba avstrijske politike in ekonomije, v sredo nagrajeni novelist, dramatik in scenarist Gerhard Roth in v četrtek novinar in avtor številnih novel Ivan Ivanji. Oblika kongresa je orala ledino. Mnogotere usmeritve hkratnih zasedanj so imele namen preskrbeti možnost za medsebojne razgovore preko okroglih miz, raznoraznih delavnic kot tudi običajnih referatov. Zaželjeni so bili seveda tudi prispevki poslušalcev. Široka paleta poklicnih prizadevanj iz celega sveta, nove tehnnike, inovativni arhivski programi in vrhunske raziskave, vse to naj bi nudil arhivski kongres »An die schöne blaue Donau«. Enkratna novost in edinstvena poteza tega kongresa je bil »Arhivski salon« v razstavni dvorani. Tam je bilo mogoče ob srebanju kave in listanju revij prisluhniti in se udeležiti raznih kramljanj o arhivih oziroma arhivskem gradivu in ljubezni, o arhivih in človekovih pravicah, o arhivih in preprostih ljudeh pa tudi o arhivih in spornih vprašanjih. Organizacija kongresa je bila dobra, stavba v kateri se je vse odvijalo pa prostorna in moderno urejena. Poskrbljeno je bilo tudi za družabna srečanja od obiska gostiln na vinorodnem obrobju Dunaja, koncerta v znameniti Štefanovi cerkvi pa vse do plesa v mestni hiši. Vsakdanje kosilo je bilo razkošno in pijače ves čas zborovanja ni zmanjkalo. Vse je bilo všteto v kotizacijo. Tudi mestni prevoz so imeli udeleženci kongresa zastonj. Paralelna zasedanja, ki so v vseh predavalnicah sledila jutranjemu plenarnemu zasedanju, so bila dopoldne ob 10. in 11.45 ter popoldne ob 14.30 in 16.15. Obdelala so široko snov, od opisovanja sodobnega zgodovinopisja, ki je vse širše in raznovrstno, do sodobnih načinov privabljanja obiskovalcev arhivov; od političnega pritiska na arhive do razvoja oblikovanja etičnega kodeksa za arhivske delavce; od arhivske zakonodaje do arhivske tehnike. Poglejmo le nekaj tem, ki so se jih lotili predavatelji: moč, znanje in spomin, dokazi, spomin in znanje, proces arhivskega

4

razmišljanja in družbene misli, arhivi kot centri prenosa spomina, naravne nesreče in arhivi, vojne in arhivi, mikrofilm in digitalna tehnologija, varstvo in elektronski zapisi, vrednotenje in ohranitev spletnih strani, varovanje zasebnih arhivov, sovjetska vojaška uprava v Nemčiji, arhivska vzgoja in izobraževanje, načrtovanje vrednotenja, nova znanja in arhivisti, dokumenti s področja znanosti, ISO, ICA standardi in arhivi, usklajevanje standardov za popisovanje arhivskega gradiva, arhivi v spreminjajoči se družbi, valorizacija kot obveza in praksa, ohranitev in varstvo elektronskih zapisov, napredek in razvoj digitalnih zapisov, dokumenti oseb in dokumenti družbe, arhivi in zgodovinske raziskave, arhivi in človekove pravice, regionalna zgodovina in arhivsko gradivo, arhivska zakonodaja, predpisi in arhivsko gradivo, rodoslovje in arhivi, arhivske zgradbe… Vse je teklo lahkotno, brez zapletov in napak. Bilo je prijetno, kot ob poslušanju Straussa, tega velikega in znamenitega Dunajčana. Pa vendar, kot pri Straussu, se ni zgodilo nič usodnega, odločilnega, nič pretresljivega. Resni problemi, ki nastajajo v vsakdanjem življenju arhivov, tako njihovih ustvarjalcev, upravljavcev kot uporabnikov, so bili le predmet prijetnega klepetanja in ne skupnih nalog in zavzemanj. Jelka Melik Projekt digitalizacije arhiva Kominterne in spletni dostop www.komintern-online.ru Tematika XV. mednarodnega arhivskega kongresa z generalnim naslovom »Arhivi, spomin in znanje« je bila razdeljena na tri tematske sklope Arhivi in spomin, Arhivi in znanje ter Arhivi in družba, ki pa so bili tako razdrobljeni, da se je na kongresu praktično obravnavalo vse, kar je na področju arhivistike in sorodno povezanih strok sploh mogoče. Hkrati je potekalo večje število paralelnih zasedanj, predavanj, delavnic, sestankov in srečanj, tako da se je bilo zelo težko orientirati in izbrati najzanimivejšo tematiko. Po mnenju večine udeležencev je bil tokratni mednarodni arhivski kongres tematsko preveč razdrobljen, poleg tega pa so bile teme preveč vezane na posamezna območja ali jezikovne skupine. To je bil pravzaprav »kongres arhivskih kongresov«, to je posameznih območij oziroma branž. Kljub temu je bilo seveda vsakomur mogoče izluščiti najzanimivejše teme. Ruski, nemški, švicarski in ameriški arhivisti so z več prispevki skupaj predstavili največja mednarodna projekta skeniranja oziroma digitalizacije arhivskega gradiva Kominterne (1919–1943) in Sovjetske vojaške uprave v Nemčiji (1945–1949). To sta po skeniranju arhivskega gradiva »Archivio General de Indias« iz Seville v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja sploh največja mednarodna projekta na področju digitalizacije arhivske dediščine, ki omogočata izredno širok dostop in uporabo arhivskih dokumentov v elektronski obliki (tudi on line preko spleta), za katere je praktično zainteresiran ves svet. Kominterna (Komunistična oziroma Tretja internacionala) je bila kot revolucionarna zveza delavskih strank ustanovljena na predlog Vladimira Iljiča Lenina leta 1919 in je združevala okoli 70 komunističnih, socialističnih in drugih sorodnih političnih strank iz Evrope, Azije, Amerike in Afrike. Do leta 1943, ko jo je Josip Visarionovič Stalin razpustil, je imela Kominterna izreden politični vpliv po vsem svetu. Arhiv Kominterne, ki ga hrani Ruski državni arhiv socialne in politične zgodovine (RGASPI) v Moskvi, obsega 15.000 tekočih metrov arhivskega gradiva oziroma 55 milijonov strani dokumentov, ki so združeni v 237.000 ruskih arhivskih enot (del), od katerih je 93.000 personalnih dosjejev. Dokumenti so napisani v preko 90 jezikih. Arhivski fond obsega 66

5

podfondov in 521 serij gradiva in prav toliko arhivskih popisov. Inventar arhivskega fonda Kominterne obsega skupaj 22.000 strani in je v celoti brezplačno dostopen na spletni strani www.komintern-online.ru, na kateri je v elektronski oziroma digitalni obliki za plačilo trenutno dostopnih tudi 1,200.000 slik skeniranih dokumentov. Dokumenti se nanašajo na sedem kongresov Kominterne, na trinajst plenumov Izvršnega odbora Kominterne, na komisije, sekretariate in oddelke Izvršnega odbora, na delovanje preko 70 komunističnih in socialističnih političnih strank, na regionalne biroje, na Leninsko mednarodno partijsko šolo in Mednarodno združenje pisateljev. Za obdobje med prvo in drugo svetovno vojno predstavlja gradivo izjemno bogate arhivske vire za proučevanje svetovne zgodovine in tudi zgodovine posameznih držav. Po Stalinovi razpustitvi Kominterne leta 1943 je bilo arhivsko gradivo vključeno v fond Centralnega komiteja Komunistične partije SSSR, kasneje pa v Centralni partijski arhiv Inštituta marksizma in leninizma. Gradivo je bilo do leta 1991 nedostopno za uporabo in varovano kot strogo tajno. Po tem letu je postalo javno dostopno. Konec leta 1992 so se Svet Evrope, Mednarodni arhivski svet, Federalna arhivska služba Rusije (ROSARHIV) in specialisti za zgodovino Kominterne dogovorili za mednarodni projekt INCOMKA, ki naj bi omogočil dostop do arhiva Kominterne s pomočjo računalniške tehnologije. Po triletnih pripravah in podpisu pogodbe se je leta 1995 začelo mikrofilmanje in nato skeniranje popisov za 237.000 ruskih arhivskih enot (del) gradiva ter skeniranje 1,200.000 najbolj uporabljanih dokumentov. Projekt skeniranja je bil končan leta 2003 in je stal preko enega milijona ameriških dolarjev. Več kot dvesto tisoč osebnih imen je bilo transliteriranih iz cirilice v latinico, vsi deskriptorji pa so bili prevedeni iz ruščine v angleščino. Poleg že navedenih partnerjev so projekt INCOMKA financirali še državni arhivi Švice, Nemčije, Francije, Italije, Španije, Švedske, Kongresne knjižnice iz Washingtona in Open society Archives iz Budimpešte. Elektronska baza podatkov je bila instalirana na strežnik v Ruskem državnem arhivu socialne in politične zgodovine v Moskvi (RGASPI), ki poganja tudi on line uporabo digitaliziranega inventarja in dokumentov na spletni strani www.komintern-online.ru. Dostop do podatkov iz inventarja je brezplačen, uporaba in kopiranje dokumentov pa zelo draga (1 stran dokumenta stane od 2 do 6 EURO, letna naročnina za dostop za nacionalno knjižnico na primer 7500 EURO itd.). On line uporabo arhivskega gradiva omogočajo družbe IDC Publishers, Electronic Arhives (ELAR) in RusAR Publishers iz Moskve, ki nadaljujejo z mikrofilmanjem in skeniranjem ter nudenjem on line uporabe dokumentov Kominterne. V okviru novega podprojekta z naslovom »Datoteke nacionalnih komunističnih partij in Arhiv Kominterne« že nudijo tudi on line dostop in uporabo baz elektronskih dokumentov, ki se nanašajo na posamezne večje komunistične partije, kot na primer »Komunistična partija ZDA« s 4.313 obsežnimi arhivskimi enotami, bazo »Komunistična partija Japonske« s 616 arhivskimi enotami, v pripravi pa sta digitalni bazi podatkov »Komunistična partija Kitajske« in »Komunistična partija Mehika«. Tudi v okviru podprojekta »Arhiv Kominterne: Kongresi in plenumi« se nadaljuje mikrofilmanje in skeniranje, tako da je trenutno na voljo v on line dostopu 14.569 mikrofišev dokumentov. Načrtujejo skeniranje okoli 40% dokumentov od skupno 3 milijonov, kolikor jih šteje podfond Kongresi in plenumi. Po računalniški zbirki podatkov Kominterne je mogoče v skladu z elementi mednarodnih standardov za popisovanje arhivskega gradiva iskati sledeče podatke o posameznem dokumentu: naziv fonda, signatura popisa, signatura arhivske enote (delo), subjekt, na katerega se nanaša dokument (v ruščini in angleščini), opis vsebine (abstrakt), datum nastanka dokumenta, število strani in jezik dokumenta.

6

»Sovjetska vojaška uprava v Nemčiji 1945–1949«, nemško-ruski projekt kompleksne obdelave arhivskih fondov Zavezniška zasedba in razdelitev Nemčije po drugi svetovni vojni predstavlja poglavitni problem svetovne zgodovine 20. stoletja, saj pomeni začetek »hladne vojne« in temelj »železni zavesi« oziroma osnovo za ureditev Evrope po drugi svetovni vojni, tvorbo dveh nasprotujočih vojaških blokov in začetek boja za politični, gospodarski in kulturni vpliv med zahodom in vzhodom na čelu s Sovjetsko zvezo. Arhivski dokumenti, ki se nanašajo na ameriško, angleško in francosko vojaško upravo v Nemčiji, so za raziskovalne namene dostopni na različne načine in oblike že dalj časa. Množično se uporabljajo za raziskovanje zgodovine zasedbe in delitve Nemčije. Dokumenti Sovjetske vojaške uprave v Nemčiji (v nadaljevanju: SMAD) so bili za zgodovinarje odprti šele po razpadu Sovjetske zveze, kar je pomenilo velik zaostanek pri zgodovinskem proučevanju sovjetske zasedbe Nemčije ter predzgodovine nekdanje Vzhodne Nemčije (NDR). Zato bi morali zdaj arhivisti ponuditi zgodovinarjem odprto arhivsko gradivo pod čim ugodnejšimi pogoji, da bi ti lahko nadomestili veliko črno liso zgodovinopisja. Prvi pogovori o skupnem programu za strokovno obdelavo in uporabo fondov sovjetske vojaške uprave v Nemčiji so se začeli med Zveznim arhivom Nemčije (Bundesarchiv Deutschland) in Federalno arhivsko službo Ruske federacije (ROSARHIV) v začetku devetdesetih let. Šele 25. oktobra 1995 je bil podpisan Dogovor o izvedbi skupnega nemško-ruskega projekta za celovito raziskavo, uporabo in kopiranje dokumentov SMAD, ki se nahajajo v Državnem arhivu Ruske federacije (GARF) v Moskvi. Arhivski fondi SMAD obsegajo skupaj skoraj 10.000 ruskih arhivskih enot (del). Gre za zelo kompleksen projekt strokovne obdelave arhivskih fondov ter mikrofilmanja in skeniranja dokumentov, ki ga financirata nemško zunanje ministrstvo in nemški zvezni arhiv. K projektu so nato pristopili še Inštitut za občo zgodovino Ruske akademije znanosti, Inštitut za novejšo zgodovino München - Berlin, Center za sodobne študije Potsdam in Univerza Severna Carolina iz ZDA. S skupnim prizadevanjem nemških in ruskih arhivistov je bil pripravljen široko zastavljen program raziskav in izdaje dokumentov sovjetske uprave. Program je vseboval kompleksno strokovno obdelavo fondov SMAD z arhivskimi popisi, mikrofilmanje dokumentov s paralelnim skeniranjem, pripravo klasičnega in elektronskega popisa kopiranih dokumentov kakor tudi tematske izdaje virov za najpomembnejše zgodovinske probleme sovjetske zasedbe Nemčije. Zgodovinske raziskave in izdaje arhivskih virov so bile tudi osrednje naloge Skupne komisije za raziskave novejše zgodovine nemško-ruskih odnosov, ki sta jo ustanovila ruski predsednik Boris Jelcin in nemški kancler Helmut Kohl. Poglavitna novost skupnega projekta ob zbirki uporabniških mikrofilmov prav gotovo pomeni formiranje Elektronskega arhiva fondov SMAD, ki nemškim in ruskim raziskovalcem omogoča hitrejšo in kvalitetnejšo uporabo. »Elektronski arhiv fondov Sovjetske vojaške uprave v Nemčiji (SMAD)« je informacijsko raziskovalni sistem elektronskih arhivskih popisov in elektronskih zbirk dokumentov, ki je 1. junija 2004 vseboval več kot 300.000 digitaliziranih strani dokumentov SMAG, 60.000 opisov posameznih dokumentov in okoli 9.700 popisov ruskih arhivskih enot (del). Ko bo projekt končan, bo celotna elektronska baza SMAG dostopna na intranetu Državnega arhiva Ruske federacije in Zveznega arhiva Nemčije, razmišljajo pa tudi o javnem dostopu na internetu. Elektronska podatkovna zbirka omogoča tematske elektronske izdaje dokumentov, kot je na primer elektronska zbirka popisov, katalogov in dokumentov na temo

7

»Ukazi in odredbe SMAD in deželne sovjetske vojaške uprave«, kakor tudi elektronsko publiciranje dokumentov posameznih fondov SMAG, kot je na primer »Elektronski arhiv Sekretariata NKVD-MVD SSSR 1944-1960«, ki sta ga v letih 1998 do 2001 pripravili GARF in Ruska akademija znanosti. V vseh primerih vsebujejo elektronske zbirke tudi imenska, krajevna in stvarna kazala s kritičnimi opombami. Na osnovi celotne elektronske baze SMAG je bilo izdanih oziroma tiskanih že kar nekaj arhivskih inventarjev in objav dokumentov, še več jih je v pripravi za objavo. Naj jih v slovenskem prevodu naslovov knjig navedem le nekaj: - »Tematski inventar h kulturni politiki Sovjetske vojaške uprave v Nemčiji«, Koblenz 2002, - katalog »Fondi SMAD v GARF, 1945-1949«, Moskva 2004, - objava virov »Dejavnost SMAD pri demilitarizaciji Sovjetske okupacijske cone v Nemčiji 1945-1949«, - »Gradivo centralnega aparata SMAD in uprave SMA dežel v sovjetski okupacijski coni«, - »Politika SMAD na področju kulture, znanosti in izobraževanja (1945-1949): cilji, metode in rezultati«, - »SMAD in organizacija upravnih organov v Vzhodni Nemčiji« itd. Osrednja načrtovana tiskana publikacija, ki bo izšla v ruščini in bo nato prevedena tudi v druge jezike, bo serija zvezkov »Sovjetska vojaška uprava v Nemčiji 1945-1949: Dokumenti, gradivo in raziskave«. Računalniški programi za delo v arhivih: SCOPE, AUGIAS DATA in V.E.R.A. Tako kot na vsakoletnih nemških arhivskih kongresih so proizvajalci informacijske tehnologije za strokovno delo v arhivih tudi na XV. mednarodnem kongresu na Dunaju predstavili arhivske računalniške aplikacije, predvsem nove verzije programov SCOPE, AUGIAS DATA in V.E.R.A., ki se uporabljajo v Evropi, zlasti v Nemčiji, Švici in Avstriji že od srede devetdesetih let prejšnjega stoletja. Omenjene tri arhivske računalniške aplikacije, ki celovito rešujejo elektronsko poslovanje v arhivih, vključno s skeniranjem arhivskega gradiva in on line dostopom do elektronskih podatkovnih zbirk arhivov preko spleta, sem na kratko opisal in primerjal s slovenskim projektom InfoArh že v članku »Pogledi na strokovno zasnovo INFOARH-a. - Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, 2. zbornik, Pokrajinski arhiv Maribor, 2003, str. 241- 256« oziroma na posvetovanju v Radencih leta 2003. Že pred petnajstimi leti smo lahko ugotavljali, da na primer slovenska ARMIDA v ničemer ne zaostaja za programi, ki so jih za delo v arhivih v DOS okolju razvijali istočasno ali celo nekoliko kasneje v Nemčiji, Kanadi ali na Škotskem. Tudi v zadnjih desetih letih je po svetu v Windows okolju na razpolago za primerjavo stanja in razvoja informatizacije slovenskih arhivov več računalniških programov in aplikacij za delo v arhivih, ki vsebujejo skoraj povsem enake module oziroma strokovne rešitve. Zato nam v Sloveniji pri že več kot osemletnem razvoju aplikacije InfoArh ni potrebno odkrivati Amerike. Na Dunaju smo lahko ponovno primerjali razvoj oziroma delovanje arhivske računalniške aplikacije V.E.R.A. (Verwaltungs-, Erschliessungs- und Recherchesystem für Archive), ki ga je leta 1998 razvila firma Startex iz Bonna za Državni arhiv Severnega Porenja in Westfalije iz Düselldorfa v Nemčiji. Aplikacija vsebuje vse potrebne module za obvladovanje vseh strokovnih nalog arhivov, podatkovno zbirko pa podpira Oracle 9i. Arhivske aplikacije firme AUGIAS DATA se uporabljajo v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Danski in Švici že od leta 1990 in sicer v več kot 600 javnih in privatnih arhivih, z aplikacijo AUGIAS-Archiv pa dela že preko 1200 arhivistov in arhivarjev. Trenutno je razvita oziroma se uporablja že verzija 7.4 v nemški, angleški in italijanski jezikovni izvedbi, imenovana aplikacija AUGIAS-Archiv, s katero je mogoče voditi arhivske evidence, strokovno

8

obdelovati, klasificirati in popisovati vse vrste arhivskega gradiva, izdelovati elektronske in klasične arhivske popise in inventarje, obvladovati elektronske dokumente (PDF format) in nuditi bazo oziroma iskanje podatkov preko intraneta in interneta itd. Baza podatkov deluje v Oraclu 8i/9i. Aplikacija, ki podpira več različnih formatov, teče v Windowsih 98 do XP, na MS terminal serverjih, na Novell Netware 5.x/6x in Windows NT/2000/XP/2003. V tehničnem smislu aplikacija omogoča vnos podatkov, obdelavo podatkov, arhiviranje elektronskih podatkov in dokumentov, skeniranje papirnih dokumentov in OCR razpoznavanje znakov, sortiranje, iskanje in tiskanje podatkov, vodenje uporabe arhivskega gradiva, skladiščenje, statistiko in obračunavanje arhivskih uslug, upravljanje s fondi in zbirkami, prezentacijo baze podatkov na internetu, administracijo aplikacije itd. Pri tej aplikaciji pogrešam predvsem modul za varstvo arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv oziroma za delo z ustvarjalci gradiva. Še največje pozitivne spremembe smo lahko opazili pri aplikaciji ScopeArchiv, ki ga je razvila firma Scope solutions A.G. iz Basla za Državni arhiv kantona Basel-mesto v Švici, uporablja pa se v javnih ter zasebnih arhivih v Švici, Avstriji in Albaniji od leta 1999 dalje. Program je razvit v nemškem, angleškem in francoskem jeziku, delno oziroma skoraj v celoti pa je mogoče posamezne module prilagoditi za delo v tudi slovenščini! To je tudi aplikacija, ki bi jo bilo potrebno nekoliko podrobneje primerjati s slovenskim InfoArhom, ker gre za zelo podobno zasnovo strokovnih modulov in tehničnih rešitev, s to razliko, da se aplikacija ScopeArchiv v praksi uporablja za strokovno delo v arhivih že več kot pet let. Velik poudarek aplikacije je na modulu varstvo arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv pri ustvarjalcih gradiva z možnostjo integracije elektronskih podatkov in elektronskih dokumentov različnih formatov, na digitalizaciji arhivskega gradiva, dostopu do baze podatkov preko interneta itd. Podatkovna baza deluje na Oraclu od verzije 8.1 dalje. Firma ponuja tudi aplikacijo ScopeDossier, ki omogoča vodenje pisarniškega poslovanja za ustvarjalce arhivskega gradiva z razvrščanjem gradiva (dokumentov in dosjejev) po vsebini na podlagi klasifikacijskih načrtov. ScopeArchiv je zasnovan kot modularni sistem, ki je poleg modula Osnovne funkcije aplikacije (osnovni tehnični podatki, uporabniki aplikacije, njihove pristojnosti in code, poročila, statistika ter oblikovanje obrazcev) in modula, ki omogoča elektronsko oziroma pisarniško poslovanje samega arhiva (elektronska pošta, vodenje pisarniške evidence, klasifikacijski načrt arhiva itd.), sestavljen iz treh glavnih modulov: 1. Varstvo arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv s skupino podatkov o ustvarjalcih arhivskega gradiva, o njegovih pristojnostih in dejavnosti, s podatki o klasifikacijskih načrtih z roki hranjenja ter podatki o izročanju arhivskega gradiva v pristojni arhiv, vključno z migracijo klasifikacijskih načrtov, elektronskih prevzemnih popisov ter izvirnega elektronskega arhivskega gradiva. 2. Strokovna obdelava arhivskega gradiva s popisovanjem najrazličnejših vrst gradiva in indeksiranjem deskriptorjev v skladu z mednarodnimi standardi in drugimi predpisi za arhivsko popisovanje. Pri tem je mogoče za posamezne vrste arhivskega gradiva pri popisovanju oblikovati poljubne vhodne obrazce, določati tektoniko oziroma hierarhično strukturo popisnih enot na vseh nivojih na podlagi različnih klasifikacijskih načrtov, integrirati v bazo podatkov metapodatke, elektronske dokumente in elektronske popise s klasifikacijskimi načrti ustvarjalcev gradiva v zelo različnih formatih, skenirati papirne dokumente, fotografije, mikrofilme in filme (slikovni asistent), tehnično urejati in preurejati arhivske enote, na različne načine iskati podatke ter nenazadnje tiskati arhivske popise in inventarje. Iskanje podatkov v intranetu in on line iskanje podatkov preko interneta je mogoče s pomočjo elementov popisovanja, s pomočjo deskriptorjev in z iskanjem po polnem tekstu.

9

Ta modul obsega tudi upravljanje z arhivskimi fondi v arhivih (vodenje registra fondov in zbirk) ter upravljanje arhivskih depojev z reproduciranjem arhivskega gradiva (varstvo gradiva v skladiščih, razporeditev fondov in zbirk v skladiščih, izposoja gradiva iz skladišč, varnostno ter uporabniško kopiranje gradiva v obliki fotokopiranja, mikrofilmanja in skeniranja). 3. Uporaba arhivskega gradiva, ki uporabnikom omogoča iskanje podatkov in dokumentov v intra in internetu, arhivom pa izdajanje informacij, potrdil in kopij dokumentov, vodenje evidence o uporabi gradiva oziroma vodenje arhivske čitalnice. Glede strokovne zasnove in njene celovitosti, pa tudi glede tehničnih rešitev, čeprav podatkovna zbirka deluje v Oraclu in ne v Informixu, bi bila aplikacija ScpopeArchiv za slovenske državne arhive lahko zelo zanimiva, vsaj za primerjavo, saj moramo kdaj pa kdaj pogledati tudi k sosedom, še posebej k tistim v Evropski uniji. Predstavitev aplikacije bomo organizirali v Arhivu RS v prvi polovici leta 2005. Vladimir Žumer Arhivi in informatizacija na »Dunajskem kongresu« Na XV. mednarodnem arhivskem kongresu je bila velikem številu predavanj, okroglih miz in delavnic zastopana tudi problematika, povezana z informatizacijo življenja v njenem najširšem pomenu. Med temami je bilo tako e-poslovanje in prevzemanje e-zapisov v arhive, kot e-arhivska strokovna obdelava gradiva vključno z digitalizacijo ter predstavitve rezultatov dela arhivistov v e-okolju, predvsem na svetovnem spletu. Osnovna težava vseh e-zapisov je, da so za človeške oči in možgane neberljivi, saj so zapisani v binarnem načinu, v t.i. bitnih nizih. Posamezen bitni niz, ki je sestavljen iz zaporedja ničel (0) in enk (1), pa lahko pomeni npr. črko, ton, ali katero koli drugo vrsto informacije. Ključ ali navodilo za pravilno branje bitnih nizov pa so metapodatki. Ob tem sodijo med metapodatke tudi vsi tisti podatki, ki govorijo o vseh spremembah na posameznem e-zapisu. Na področju e-poslovanja je tako izstopala predstavitev prizadevanj za nadaljnji razvoj standarda ISO 15489. V času kongresa je bila predstavljena vsebina novega standarda ISO 23081, ki pomeni razširitev standarda ISO 15489. Skupaj s rezultati dela raziskovalcev avstralske univerze Monash ter Supercomputer centra iz ameriškega San Diega predstavlja prizadevanja za nov korak v smeri nadzora nad metapodatki, ki opredeljujejo posamezen e-zapis. Razvoj se usmerja v oblikovanje shem opisovanja metapodatkov. Standard ISO 23081 pa naj bi bil namenjen skladiščenju shem metapodatkov. Osnovni namen vseh prizadevanj na tem področju pa je ob berljivosti tudi zagotavljanje ohranjanja provenience podatkov in njihovih kontekstov oz. avtentičnosti zapisov. Nizozemske izkušnje na tem področju zahtevajo, da morajo pri nadzoru nad e-zapisi, ki se mora začeti že ob njihovem kreiranju, nenehno sodelovati ustvarjalci gradiva, arhivisti, pa tudi strokovnjaki s področja informatike. V vsakem okolju je potreben določen čas za iskanje skupnega jezika oz. sporazumevanje. Zaradi tega so nas večkrat opozarjali na potrebo dodatnega izobraževanja delavcev v arhivih in pri ustvarjalcih gradiva na področju informatike. Glede dolgotrajni hrambi e-zapisov v zadnjih nekaj letih ni bilo predstavljenih novih dosežkov, ki bi predstavljali večji korak naprej v razvoju. Še vedno ostaja dejstvo, da je ohranjanje 80% e-zapisov neproblematično, medtem ko je ohranjanje preostalih 20% predvsem pomembno in dražje, a jim je kljub temu potrebno nameniti potrebno pozornost in

10

skrb. Pred postopkom emulacije pa še vedno ohranja prednost migracija, čeprav predstavlja določeno tveganje za izgubo dela podatkov. Informacijska tehnologija je že več desetletij prisotna tudi na področju strokovne obdelave arhivskega gradiva, kjer pomembno spodbuja standardizacijo strokovnega dela v arhivih. Na kongresu je bila tako sprejeta druga verzija standarda ISAR/CPF, namenjenega popisovanju ustvarjalcev arhivskega gradiva. Zanimivo pri razvoju standardov je, da v vseh okoljih potekajo aktivnosti za posodabljanja standardov, pri čemer je bila zanimiva predstavitev razvoja novih verzij ameriških in kanadskih standardov oz. priporočil DACS in RAD2. Predvsem zaradi specifik pri razvoju pisarniškega poslovanja v obeh deželah kljub poskusom ni prišlo do oblikovanja skupnega standarda, vendar upoštevanje posameznega standarda omogoča primerjavo in tudi izmenjavo podatkov, s čimer je dosežen oz. ohranjen osnovni namen standardizacije. Na kongresu je bil predstavljen tudi razvoj standarda EAD, ki je predvsem standard, namenjen oblikovanju izpisov oz. pomagal, ob njem pa se je razvil tudi standard EAC, namenjen obdelavi kontekstov, povezanih z arhivskim gradivom. Zanimivo, čeprav s stališča centralnoevropske prakse težje sprejemljivo rešitev problema hitrega spreminjanja organiziranosti uprave predstavlja danska modifikacija avstralskega modela popisovanja gradiva. Pri njem ni osnova fond, pač pa serija, informacijska tehnologija pa preko sistema povezav omogoča virtualno združevanje serij v fonde. Največji napredek na področju predstavljanja podatkov, povezanih z arhivskim gradivom, pa je bil narejen pri oblikovanju spletnih portalov in povezovanju različnih podatkovnih zbirk. Tudi v slovenskem okolju je znan projekt LEAF, pri katerem je sodelovala NUK, in je imel namen oblikovanja podatkovne zbirke oseb. Za slovenske arhive in uporabnike gradiva posebno zanimiv pa je britanski projekt, s katerim so iz podatkovnih zbirk arhivov s področja Združenega kraljestva povezali podatke o arhivskih fondih v enoten register fondov. Izgradnja slovenskega AERISS ima namreč podobne namene. Prav tako britanski pa je projekt, kjer so ustvarjalce arhivskega gradiva povezali s podatki iz elektronske različice biografskega leksikona. Splošna ugotovitev udeleženca XV. mednarodnega arhivskega kongresa na Dunaju bi tako lahko bila, da informacijska tehnologija nezadržno prodira tudi v vse arhivske pore, kjer prinaša arhivistom nove naloge na področju e-arhiviranja, predvsem pa zahtevo po nujnem pridobivanju dodatnih znanj s področja informatike ter interdisciplinarnim povezovanjem s sorodnimi vedami. Na področju predstavljanja podatkov o arhivskem gradivu nove tehnologije omogočajo uporabnikom bistveno povečanje dostopnosti gradiva, posebno ob spoštovanju dogovorjenih pravil oz. standardov ter s povezovanjem arhivskih in sorodnih podatkovnih zbirk. Jože Škofljanec Arhivi in znanje – arhivsko izobraževanje V sekciji »Arhivi in znanje – profesionalni razvoj«, ki jo je vodil komite za izobraževanje pri Mednarodnem arhivskem svetu, je tekla beseda o izzivih sodobnega izobraževanja arhivistov. Christine Martinez (iz direkcije francoskih arhivov v Parizu) je predstavila razvoj programov za usposabljanje arhivistov. Poudarila je, da izobraževanje arhivistov doživlja razvoj – evolucijo. Ena od težav je, kot je opozorila Christine Martinez, prepad med univerzitetnim izobraževanjem in prakso, saj študentom primanjkuje praktičnih izkušenj. Težnje gredo v smeri povezave študija, saj naj bi povezoval teoretični študij s praktičnimi delavnicami.

11

Perspektivo izobraževanja bi morali gledati s stališča arhivskih ustanov in pri tem upoštevati profil arhivskih inštitucij. Metodologija izobraževanja naj bi upoštevala tudi različnost arhivov (glede na velikost, pristojnost itd.). Nujno je okrepiti dialog med izobraževalnimi ustanovami (univerzami, arhivskimi šolami ipd.) in arhivi, tako javnimi kot zasebnimi. V nadaljevanju je Jozo Ivanović (Hrvatski državni arhiv iz Zagreba) predstavil študijo komiteja za izobraževanje pri MAS o metodologiji za načrtovanje izobraževanj in ocenjevanje. Komite je pripravil nov model izobraževanja, njegovo izhodišče je v identifikaciji in distribuciji pristojnosti. Izhodišče v študiji so bile pristojnosti organizacije kot celote, nato pa so šle proti bolj individualnim kompetencam. Za študijo je bil pripravljen vprašalnik o izobraževalnih potrebah institucij. Izkazala se je potreba po bolj praktičnem izobraževanju. Izobraževalne ustanove bi morale biti sposobne ponuditi znanje, ki ga ustanove potrebujejo, zato pa je treba potrebe vedno znova specificirati. Za ustrezno arhivsko izobraževanje je nujno potreben dialog med različnimi izobraževalnimi inštitucijami in arhivi. Samo to bo omogočilo upoštevanje potreb. Te so v različnih državah različne, izobraževanje arhivistov je povezano tudi z ravnijo preostalega izobraževanja v državi. Študija je še vedno v delovni verziji in dopolnjevanju. Referat Joze Ivanovića je spodbudil razpravo, v kateri je Hans Hofman poudaril razliko med izobraževanjem pred vstopom v inštitucijo in po njem. Ti dve vrsti izobraževanja je potrebno razlikovati. Poudaril je, da izobraževanje pred vstopom ne more biti izolirano in namenjeno le eni točno določeni inštituciji. Nekoliko je kritiziral predlog, saj se postavlja vprašanje realističnosti takega pristopa. Cristina Martinez je v razpravi opozorila na potrebo po več znanja o zgodovini institucij, elektronskih arhivih, vendar pa to niso kompetence, ampak vsebine. Zagovorniki so menili, da gre za novo paradigmo, ki govori v terminu kompetenc in to uvaja tudi v izobraževanje. Kompetence pa so različne v različnih državah, različnih ustanovah. Lažje se je z izobraževalnimi ustanovami dogovoriti glede splošnih kompetenc in nato to kompetenco umestiti v specifičen kontekst. V popoldanski sekciji se je Didier Bondue (iz poslovnega arhiva v Parizu; deluje tudi v sekciji poslovnih arhivov) zavzel za načrt izobraževanja, ki ustreza potrebam po specialistih. Tako je tudi sekcija poslovnih arhivistov pri Francoskem arhivskem društvu razvila mrežo pristojnosti za svoje zaposlitve na arhivskem področju. To so predstavili skupaj s komitejem za izobraževanje. Arhivi in družba – pravni in politični vidiki premeščenega arhivskega gradiva V sekciji »Arhivi in družba« so bile posebno zanimive razprave o pravnih vprašanjih, predvsem dislociranih – premeščenih (odpeljanih itd.) arhivov. Z referati in razpravo – potekala je ves dan - so sodelovali Elena S. Danielson (direktorica Hooverjevega inštituta, knjižnice in arhiva, Stanford), Patricia Kennedy Grimsted (Ukrajinski raziskovalni inštitut, Harvard), Jaap Klosterman (direktor mednarodnega inštituta za socialno zgodovino, Amsterdam), Vladimir P. Kozlov (direktor zvezne ruske arhivske službe, Moskva), Daria Nalecz (direktorica direkcije poljskih arhivov, Varšava) in Wladyslav Stepniak (direkcija poljskih arhivov, Varšava). Problem premeščenih arhivov je danes močno aktualen, svoje korenine ima v prvi svetovni vojni, vrh pa je dosegel med drugo. Velike količine premeščene pisne kulturne dediščine so posledica vojn, revolucij, sprememb državnih mej ipd. Predstavljeni so bili trije pogledi na omenjeno problematiko: ameriški, poljski in ruski. V razpravi pa se je pokazalo, da je v Evropi to zelo vroče vprašanje, posebno ob primeru Nemčije. O aktualnosti problematike je pričal primer iz Španije, kjer so arhive v obdobju vladavine Franka odpeljali iz Katalonije v Salamanco, vendar španska vlada ne kaže nobenega posluha za vrnitev teh arhivov avtonomnim oblastem in zasebnikom, ki so jim bili zaseženi. Stjepnak je zagovarjal tezo, da je to predvsem notranje vprašanje vsake države, Naleczeva je menila, da je potrebna rekonstrukcija lastništva. Da zadeve niso preproste, so

12

ugotavljali tudi referenti, večinoma pa so se strinjali, da kaže iskati rešitve v digitalni tehnologiji, posebno pri reševanju problematike skupne arhivske dediščine. Greensted je spomnil na okroglo mizo v Solunu, kjer je takratni generalni sekretar MAS Charles Kecskemeti predlagal pobudo za kodifikacijo mednarodnega prava o arhivih, za generalna načela, ki bi bila v pomoč pri podobnih problemih. Darija Nalecz je menila, da je preseljevanje arhivov v prvi vrsti politično vprašanje, ki je v strokovnih krogih sicer lažje rešljivo, zaplete pa se pri politiki. Rešitev vidi predvsem v dostopnosti in odprtosti arhivov ter komunikaciji. Dobra podlaga bi bila skupna evropska kulturna dediščina, posebno za Srednjo Evropo. Politični pritisk v državah pa vedno zahteva originale. Postavlja se tudi vprašanje kako zaščititi arhive, zlasti med vojno. Predstavniki nemškega zveznega arhiva so se zavzeli za vrnitev arhivov, odpeljanih iz Nemčije. Da problem ni le evropski, so opozorili v razpravi nekateri predstavniki držav iz severne Afrike, saj so alžirski arhivi, ki so bili odpeljani v Francijo, še vedno nedostopni. V zaključku je bilo ugotovljeno, da gre za zapleten problem, ki ima različne razsežnosti - od političnih, pravnih do povsem tehničnih. Rešitve se ponujajo v mikrofilmanju in skeniranju, najpomembneje pa je, da je dostop do arhivov prost. Matevž Košir Mednarodni standardi Na mednarodnem arhivskem kongresu na Dunaju je bila med drugim predstavljena tudi druga izdaja Mednarodnih strandardov za arhivski zapis o ustvarjalcih arhivskega gradiva ISAAR(CPF). Prva je izšla leta 1996, zdaj pa je na osnovi pripomb in komentarjev mednarodne arhivske skupnosti nastala njena razširjena in predelana verzija. Novost sta zlasti področje nadzora, ki ureja dokumentiranje izdelave zapisov o ustvarjalcih in področje povezav, ki pokriva povezave med različnimi ustvarjalci ter med ustvarjalcem in gradivom, ki ga je ustvaril in se lahko hrani na različnih mestih. Glavni namen standardov je ponuditi splošna pravila za standardizacijo popisovanja ustvarjalcev gradiva in konteksta ustvarjanja gradiva, da bi s tem uporabnikom omogočili dostop do arhivskega gradiva, lažjo interpretacijo njegovega pomena, natančno identifikacijo ustvarjalcev gradiva vključno z opisi povezav med različnimi ustvarjalci, predvsem dokumentiranje upravnih sprememb pri pravnih osebah oz. osebne spremembe pri posameznikih in v družinah ter lažjo izmenjavo teh popisov med institucijami, sistemi ali omrežji. Ob standardih so pripravljalci predstavili tudi navodila za povezovanje arhivskih zapisov o ustvarjalcih s popisi gradiva, ki so ga ustvarili in drugimi viri informacij o gradivu. Za boljšo predstavo so z besedo in shemo prikazani tudi konkretni primeri teh povezav. Priloge prinašajo primerjavo elementov prve in druge izdaje standardov, predvsem pa kar nekaj kompletnih primerov arhivskih zapisov o ustvarjalcih, narejenih na podlagi teh standardov, ki so jih prispevali arhivi iz ZDA, Španije, Mehike, Avstralije, Italije, Švedske, Nemčije, Anglije in Francije. Olga Pivk

13

Poročili o udeležbi na mednarodnem arhivskem kongresu Na kongresu s podnaslovom »Arhivi, spomin in znanje« so nas v strokovne referate vsakodnevno uvedla plenarna zasedanja, na katerih so gostje iz znanstvenih, političnih in kulturnih krogov spregovorili o svojih srečanjih in izkušnjah z arhivi. V okviru tematskega sklopa »Arhivi in spomin« sem poslušala referate pod naslovom »Moč znanja in spomina« (Nancy Bartlett, Rosana de Andres Diaz, Du Mei, Hu Hongjie, Candace Loewen, Tom Nesmith). Referenti so predstavili izdajateljsko dejavnost domačih arhivov s področja razvoja arhivistike v zadnjih desetih letih. Pod naslovom "Arhivi in zgodovinske znanstvene raziskave" (Marco Carassi, Bruno Galland, Christopher Kiching, Hermann Rumschöttel, Eugen Starostine, Hubert Wajs) se je razvila živahna razprava v smislu odgovora na vprašanje: Kakšno vlogo ima arhivar v današnjih zgodovinskih raziskavah? Moja pozornost je bila namenjena Kodeksu etike, ki je bil sprejet leta 1996 na mednarodnem kongresu v Pekingu. Poleg referatov (Karen Benedict, Yvonne Bos-Rops, Diane Carlisle, Margaret Turner) je bila na to temo organizirana tudi okrogla miza, kjer smo na praktičnih primerih poskušali ugotoviti, kako se kodeksa držimo v praksi. V posebnem arhivskem salonu (Das Kaffehaus des Archive) so bile v kavarniškem slogu ob kavici predstavljene teme zadnjih izdaj revije Comma: arhivi in človekove pravice, arhivi in arhivska problematika v Srednji Evropi, Rusiji in Franciji ter ljubezen v arhivih. V slednji sta nas voditeljici z recitacijo popeljali v različne oblike ljubezni in hrepenenja iz gradiva skandinavskih in kitajskih arhivov. Suzana Felicijan Bratož Kongres z naslovom »Arhivi, spomin in znanje« je potekal od 23. do 29. avgusta 2004 na Dunaju. Kongresa se je udeležilo 2000 udeležencev iz 116 držav. Glavna organizatorja Avstrijski državni arhiv in Mednarodni arhivski svet sta se odločila za nov pristop, saj je kongres potekal v več sočasnih profesionalnih razpravah v obliki okroglih miz in delavnic kakor tudi v obliki strokovnih predavanj. Zelo zaželeno je bilo sodelovanje poslušalcev tako med predavanji kot tudi na konferencah. Kot novost je bil uveden arhivski salon, kjer so udeleženci ob klubskih mizicah v sproščenem ozračju razpravljali o različnih tematikah, kot prva tema je bila na vrsti ljubezen v arhivih. Ravno tako pa se je bilo v salonu mogoče spoznati s knjižnimi novostmi s področja arhivistike. Program bi lahko razdelili v tri dele. Prvi z naslovom arhivi in spomin je obravnaval različna pojmovanja spomina, rizike, izgubo in pridobivanje dokumentov, ohranjanje virtualnega spomina. V sklopu arhivov in znanja smo poslušali o profesionalnem razvoju, standardih in najboljših praksah, raziskovanju. Tretji del o arhivih in družbi pa nas je seznanil s služenjem družbi, posredovanju in dostopnosti gradiva in s pravnimi vidiki dostopnosti. Vsi trije deli pa so vsebovali študije ter delavnice in seminarje. Vsakodnevna srečanja so se začela s plenarnimi sejami, ki so jih vodili predavatelji iz nearhivskega področja. Kongres so popestrili tudi z raznimi kulturnimi prireditvami; obiskom Heurigena, orgelskim koncertom v katedrali sv. Štefana in za zaključek s plesom v mestni hiši. Več informacij o 15. mednarodnem arhivskem kongresu na Dunaju, o resolucijah, ki so bile sprejete, in o generalni skupščini lahko dobite na spletnem naslovu: http://www.wien2004.ica.org/ Polona Mlakar

14

SESTANEK DIREKTORJEV NACIONALNIH ARHIVOV EVROPSKE UNIJE – EBNA (European Board of National Archivists) - Haag, 20. - 22. oktober 2004. Na sestanku naj bi obravnavali ključna vprašanja, zato je bilo razočaranje vseh precejšnje, ker nismo sprejeli nikakršnih odločitev. Mišljeno je bilo predvsem, da bo Hans Hofmann, direktor Zgodovinskega arhiva Evropske Unije, predstavil poročilo o arhivih v razširjeni Evropski Uniji, ki naj bi ga že novembra 2004 obravnavala Evropska komisija. Prav tako naj bi bila razdeljena določena sredstva za izvajanje Moreqa (priporočila za upravljanje in shranjevanje elektronskih zapisov). Hofmann je povedal, da žal ne bo prišlo do predstavitve poročila v času mandata gospoda Prodija in da je vsaka debata o dodeljevanju sredstev zaenkrat umaknjena. Za vse odpovedi je okrivil zamudo pri nastopu nove evropske vlade. Naslednje vprašanje je bila umestitev predstavnikov evropskih arhivov v sistem eurobirokracije oz. uradnih teles EU, z ozirom, da je EBNA »neformalni klub«, katerega sklepi niso zavezujoči in imajo omejen vpliv. Temu predlogu so se nekateri, najbolj pa direktorica francoskega nacionalnega arhiva, odločno uprli z argumentacijo, da ni povsem jasno, kakšne bi bile relacije med evropskimi nacionalnimi arhivi in arhivskim uradnim telesom znotraj Evropske unije. Očitno je bilo, da nekateri ne želijo izgubiti neposrednega vpliva na politiko na področju arhivov v EU. Reševanje tega vprašanja je bilo prestavljeno na sestanek EBNE v Luxemburgu, ki bo junija 2005. Na sestanku smo na pobudo francoske predstavnice razpravljali tudi o ukrepih zoper kriminal, povezan z arhivskim gradivom. Dogovorili smo se, da se bodo tudi predstavniki arhivov udeleževali mednarodnih simpozijev na temo zatiranja kriminala s področja kulturne dediščine, predvsem tistih, ki jih organizira Europol in potekajo že vrsto let. Predsedujoči je predstavnike nacionalnih arhivov naprosil, naj sprejmejo plačilo članarine v Mednarodnem arhivskem svetu v evrih (do zdaj v ameriških dolarjih) in naj pristanejo na dvig članarine, saj je le-ta že dolga leta nespremenjena, obseg uslug, ki se nudijo, pa se je bistveno povečal. To srečanje sem izkoristil tudi za pogovore oz. navezovanje stikov s posameznimi direktorji. Dragan Matić DLM AKTIVNOSTI V DRUGI POLOVICI LETA 2004 V okviru DLM Foruma in DLM Mreže so bila v drugi polovici leta 2004 tri srečanja, na katerih so sodelovali udeleženci iz Arhiva Republike Slovenije oz. iz Slovenije. 24. junija je bil v prostorih Zgodovinskega arhiva Evropske unije v Bruslju sestanek izvršilnega odbora DLM Foruma Upravnega odbora DLM Mreže, ki se ga je udeležil Jože Škofljanec. Uvodoma so bili po delovnih skupinah (MoReq, Dolgotrajna hramba in pravne zadeve, Investicijsko finančne zadeve) predstavljeni zaključki aprilskega srečanja DLM Foruma v Dublinu ter kot ključne aktivnosti izbrane pridobitev pravic za nadaljnji razvoj MoReq, oblikovanje podatkovne zbirke zakonodaje in vzpostavitev nadzora nad

15

oblikovanjem zakonodaje. Sprejeta je bila odločitev za začetek priprav volitev predsednika in izvršilnega odbora DLM Foruma, ki naj bi potekale na jesenskem srečanju DLM Foruma v Hagu. Člani odborov so se strinjali, da po e-pošti obvestijo vse, ki so se udeležili DLM prireditev v zadnjih letih, o novi spletni strani DLM Mreže in Foruma ter možnosti za vključitev vanju. Hans Hofman, vodja Zgodovinskega arhiva Evropske unije, je predstavil potek priprave poročila o stanju arhivov v Evropski uniji. Izpostavil je vključitev dejavnosti, ki jih izvaja DLM Forum, v poročilo. Sledil je dogovor o pripravi oktobrskega srečanja DLM Foruma v Hagu. Sklenili so, da ostane v Dublinu oblikovana in dobro sprejeta oblika dela po skupinah ter določen datum srečanja. Preostali čas so udeleženci sestanka posvetili razpravi o pripravi DLM Foruma 2005 v Budimpešti. Kot glavna tema in hkrati naslov je bil predlagan Elektronski zapisi in arhivi v 21. stoletju – viri in aktivnosti v nacionalnih in evropskem okviru. Sprejeta je bila odločitev, da v okviru prireditve potekajo prezentacije, predstavitve in študije raziskovalnih projektov, delavnice ter predstavitve izdelkov informacijske tehnologije. V času kongresa Mednarodnega arhivskega sveta na Dunaju je bil 26. avgusta drugi sestanek Izvršilnega odbora DLM Foruma Upravnega odbora DLM Mreže, ki se ga je prav tako udeležil Jože Škofljanec. Sestanek je bil skoraj v celoti posvečen pripravam na DLM Forum 2005 v Budimpešti, zato so se ga udeležili tudi predstavniki madžarskih soorganizatorjev in Državnega arhiva Madžarske. Dogovorili so se, da za potrebe organiziranja DLM Foruma 2005 ustanovijo koordinacijski, strokovni in lokalni organizacijski komite. S strani DLM Foruma in Mreže ter madžarskega državnega arhiva so bili imenovani prvi člani vseh treh komitejev. Postavili so roke za izvedbo izbranih aktivnosti. V nadaljevanju je bil predstavljen program srečanja DLM Foruma v Hagu ter priprav na volitve novega vodstva, Hans Hofman pa je poročal o napredku pri pripravi poročila o stanju arhivov v Evropski uniji. Opozoril je, da bo prihodnje aktivnosti DLM Foruma potrebno še tesneje povezati z aktivnostmi, predvidenimi v poročilu. Od 18. do 20. oktobra je bilo v Hagu drugo letošnje srečanje DLM Foruma. Iz Slovenije so se ga udeležili Dragan Matić in Jože Škofljanec iz Arhiva Republike Slovenije in Sonja Jager iz Centra vlade za informatiko. Vsebinski del srečanja je bil razdeljen na predavanja in delo po uveljavljenih štirih delovnih skupinah: A. Izobraževanje in izmenjava znanj; B. MoReq; C. dolgotrajna hramba e-zapisov in pravne zadeve; D. Investicijsko finančna zadeve. Med predavanji, katerih prezentacije so dostopne tudi na spletni strani http://www.dlm-network.org/, velja opozoriti na dve. Atle Skjekkeland iz AIIM Europe je predstavil analizo uporabniškega pogleda na upravljanje z elektronskimi zapisi in dokumenti, narejeno v ZDA, v Veliki Britaniji, na Irskem, Nizozemskem in v Nemčiji. Marc Fresco, eden od soavtorjev MoReq iz družbe Cornwell, pa je predstavil razvoj, namen, vsebino in stanje MoReq. Udeležencem sestanka je Christine Martinez iz Francoske direkcije za arhive predstavila projekt podatkovne zbirke arhivske zakonodaje, ki poteka pod vodstvom francoskih arhivov v okviru EURBICA, evropske podružnice mednarodnega arhivskega sveta. Delovne skupine so nadaljevale z delom iz Dublina. Skupina za izobraževanje in izmenjavo znanj je predlagala oživitev projekta E-Term, pri tem pa poudarila pomen pridobivanja sredstev. Skupina za MoReq je ponovno opozorila na potrebo po posodobitvi MoReq, ki pa mora obdržati povezavo s prvo verzijo. Zaradi še vedno neurejene pravice do nadaljnjega razvoja MoReq bodo člani delovne skupine izvedli aktivnosti za bolj natančno specificiranje potreb po prenovi. Člani skupine za dolgotrajno hrambo e-zapisov in pravne zadeve so se osredotočili predvsem na aktivnosti, ki so na tem področju predvidene v poročilu o stanju arhivov v Evropski uniji. Konkretne aktivnosti bo mogoče izvajati šele po uradnem sprejetju poročila, medtem bo na področju razvoja podatkovne zbirke arhivske zakonodaje sodelovala z EURBICA. Za DLM Forum 2005 bo skupina pripravila predstavitve dosedanje utečene prakse na področju dolgotrajne hrambe e-zapisov. Delovna skupina za investicijsko finančna

16

zadeve je predstavila trenutno razpoložljive vire za (so)financiranje projektov članov DLM Foruma in DLM Mreže. Na sestanku v Hagu so bile izvedene tudi volitve novega vodstva DLM Foruma. Za predsednico je bila izvoljena Sarah Tyacke iz britanskega državnega arhiva, člani izvršilnega odbora pa so Maria Luisa Conde (Španija), Andrea Hänger (Nemčija), Torbjörn Hörnfeldt (Švedska), Raimo Pohjola (Finska), Jože Škofljanec (Slovenija). DLM Forum bo letos sodeloval pri organizaciji dopolnilnega izobraževanja za delavce z dokumentarnim gradivom Radenci 2005, kjer bo osem predavateljev predstavilo DLM dejavnosti, Poročilo o stanju arhivov v Evropski uniji ter izkušnje pri nadzoru elektronskih sistemov za upravljanje z dokumentarnim gradivo in prevzemanju e-zapisov v arhive. Jože Škofljanec SESTANKU ICA/CPTE KOMITEJA O PRESERVACIJI, Estonija – 7. do 8. maj 2004 Maja meseca 2004 se je mednarodni komite za zaščito in varovanje arhivskega gradiva v zmernih klimatskih razmerah, ki deluje pod okriljem mednarodnega arhivskega sveta, sestal zadnjič v mandatnem obdobju 2000-2004. Organizacijo tokratnega sestanka je prevzela Ruth Tiidor, vodja konservatorsko-restavratorskega oddelka v estonskem nacionalnem arhivu. Sestanka smo se udeležili vsi aktivni člani komiteja in sicer: Ted Steemers, predsednik komiteja, predstavnik Nacionalnega arhiva Nizozemske, Ania Michas, tajnica komiteja, vodja konservatorskega oddelka Arhiva v Krakovu, dr. Gabriella Albrecht-Kunzeri, vodja konservatorskega oddelka Nacionalnega arhiva Madžarske, Hans Budde, direktor pokrajinskega arhiva v Pulheimu, dr. Michal Durovic, vodja konservatorskega oddelka v Nacionalnem arhivu Češke republike v Pragi, Marie-Claude Delmas, vodja konservatorskega oddelka Francoskega nacionalnega arhiva v Parizu, dr. Josef Hanus, vodja konservatorskega oddelka Slovaškega nacionalnega arhiva v Bratislavi, Sybille Monod iz Raziskovalnega centra za konserviranje grafičnega gradiva (CRCDG) v Parizu, Tatyana Klymenko, direktorica arhiva v Cherkasnu v Ukrajini, Maria Rita Sagstetter, direktorica arhiva v Ambergu, Brent Thompson, vodja preservacijskega oddelka v Arhivu v Salt Lake Cityju ZDA, Ruth Tiidor, vodja konservatorskega oddelka v Nacionalnem arhivu Estonije v Tartuju, Marie-Therese Varlamof, direktorica IFLA/PAC programa in predstavnica Francoske nacionalne biblioteke v Parizu, ter dr. Jedert Vodopivec, vodja konservatorskega oddelka v Arhivu Republike Slovenije. Prvi del sestanka je potekal 7. maja 2004v v Mestnem arhivu v Talinu. Dnevni red je bil namenjen sledečim temam: - pregled delovanja komiteja v iztekajočem mandatnem obdobju, - redakcija in priprava ICA priporočil za razstavljanje arhivskega gradiva za tisk, - simpozij in zbornik o razstavljanju arhivskega gradiva junija 2003 v Ljubljani, - prispevek članov komiteja (Hanus, Vodopivec, Durovic, Tiidor) k poglavju o zaščiti in varovanju arhivskega gradiva v novi izdaji »Black Book«, - sodelovanju med arhivi in knjižnicami na področju materialnega varovanja arhivskega gradiva, - problematika materialnega varstva fotografskega gradiva v arhivih, - požar, ki je bil v enem od ukrajinskih arhivov, kjer hranijo tudi veliko gradiva, zanimivega za Poljsko,

17

- poročilo predsednika s CPM sestanka o novi organizaciji MAS-a po kongresu na Dunaju: ukinjena bo struktura s komiteji, nadomestili jo bodo projekti s prioritetnimi nalogami MAS-a: elektronski zapisi in avtomatizacija, strokovni razvoj, konservacija in preservacija arhivov ter izobraževanje. Drugi del sestanka je potekal v Nacionalnem arhivu v Tartuju. Dnevni red se je nanašal predvsem na predstavitve, ki jih komite pripravlja v sklopu Arhivskega kongresa na Dunaju avgusta 2004: - predstavitev zbornika razprav »Razstavljanje arhivskega in knjižničnega gradiva in likovnih del na papirju –Standardi materialnega varovanja, ki je junija 2003 potekal v Ljubljani v organizaciji Arhiva Republike Slovenije; - možnost prevoda knjige Michala Duroviča in češko-slovaških sodelavcev- učbenika o konserviranju in restavriranju arhivskega gradiva, iz češčine v angleščino; - problematika in delovanje mednarodnega komiteja Modrega ščita; - predstavitev reševanja poplavljenega gradiva, s poudarkom na zadnjih poplavah v Nemčiji in na Češkem leta 2002 in - predstavitev projekta analiziranja stanja in vrste poškodb na arhivskem gradivu. V Estoniji so vstop v Evropsko unijo proslavili tudi z posaditvijo milijona dreves po vsej državi. Ker je sestanek potekal teden dni po vstopu novih članic v EU, smo ob zaključku uradnega dela komiteja člani komiteja pred stavbo novega Nacionalnega arhiva v Tartuju posadili tri smreke. Z okroglo mizo na Arhivskem kongresu na Dunaju avgusta 2004 bo delo komiteja za zaščito in varovanje arhivskega gradiva v zmernih klimatskih razmerah v mandatnem obdobju 2000-2004 sklenjeno. Slovenski delež v delu komiteja bo na dunajskem arhivskem kongresu predstavljen z zbornikom mednarodnega simpozija »Razstavljanje arhivskega in knjižničnega gradiva in likovnih del na papirju – Standardi materialnega varovanja«, v katerem so objavljeni prispevki, predstavljeni na simpoziju, ki je potekal junija 2003 v Ljubljani, ter v celoti prevedeni tako v slovenščino kot v angleščino. Jedert Vodopivec MEDNARODNA KONFERENCA »ARHIVI V MEDNARODNEM KONTEKSTU« Državni arhiv v Pragi je v dneh od 29. septembra do 1. oktobra 2004 organiziral mednarodno konferenco z naslovom »Arhivi v mednarodnem kontekstu«. Konference so se udeležili češki arhivisti, predstavniki Mednarodnega arhivskega sveta ter predstavniki arhivskih služb iz evropskih držav in ZDA. Program je bil razdeljen v štiri tematske sklope. V prvem sklopu »Raziskovanje arhivskega gradiva« so bili predstavljeni prispevki, ki so se navezovali na raziskave arhivskega gradiva oziroma virov, ki se nanašajo na Čehe, njihovo preteklost in so v arhivih izven Češke. Drugi sklop »Oblike in možnosti mednarodnega sodelovanja« se je nanašal predvsem na sodelovanje med arhivskimi službami in sodelovanje v organih in sekcijah Mednarodnega arhivskega sveta. V tretjem sklopu »Poklic arhivista« je bil poudarek na spreminjajoči se vlogi arhivskega poklica in njegove vloge v družbi. V tem sklopu sem imela tudi sama prispevek z naslovom Profil arhivista in njegova prepoznavnost v družbi glede na stanje v Sloveniji (The Profile of the Archivist and his Recognition in Contemporary Slovenian

18

Society), v katerem sem opozorila predvsem na profil in vlogo bodočega arhivista, ki se bo moral prilagoditi oziroma soočiti z novimi okoliščinami in z novim razumevanjem arhivske stroke. Četrti sklop je bil namenjen temam s področja »Informacijske tehnologije in elektronskih dokumentov«. Peti sklop se je nanašal na »arhive mednarodnih organizacij«, šesti pa je bil namenjen tematiki »čeških arhivov zunaj njihovih meja«. V okviru konference je bila odprta tudi razstava z naslovom »Nič in noben se ne sme pozabiti«, ki jo je odprl češki minister za notranje zadeve. Zadnji dan je bil organiziran tudi ogled nove stavbe, v kateri sta Državni arhiv Češke in Arhiv mesta Praga. Nina Zupančič Pušavec POROČILO O SESTANKU EKSPERTOV IZ BIVŠE JUGOSLAVIJE GLEDE VPRAŠANJ SPORAZUMA O SUKCESIJI IN ANEKSA D – ARHIVI, Sarajevo, 17. in 18. junij 2004 Sporazum o vprašanjih nasledstva med Bosno in Hercegovino, Republiko Hrvaško, Republiko Makedonijo, Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo in Črno Goro (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 20/2002) je stopil v veljavo 3. junija 2004. Arhiv Bosne in Hercegovine v Sarajevu je povabil arhivske strokovnjake, ki naj bi se ukvarjali z vprašanjem sukcesije iz vseh držav naslednic, razen iz Srbije in Črne gore. Glavni namen sestanka je bil pregled že narejenih seznamov dokumentov, ki naj bi bili narejeni na podlagi 2., 3., in 4.člena Priloge D: Arhivi. Iz Slovenije sta se sestanka udeležili Marija Oblak Čarni in Vesna Gotovina, iz Bosne in Hercegovine Marko Kovačević, Seada Hadžimehmedagić, Dušan Vržina in Šaban Zahirović, Republike Makedonije Sašo Jankulovski, Ljupčo Zorov in Tome Delčev ter iz Republike Hrvaške Mirjana Hurem in Milan Poljić. Sprejeti so bili zaključki, da si morajo države naslednice čimprej izmenjati sezname zahtev po arhivskem gradivu na podlagi 2, 3., in 4. člena Priloge D, vse ostalo pa je skupna kulturna dediščina. Imetniki skupne kulturne dediščine morajo omogočiti državam naslednicam pristop in uporabo popisov, inventarjev dosjejev fondov, … in omogočiti dostop do arhivskega in dokumentarnega gradiva, ki je v arhivih in tistega, ki je še vedno pri ustvarjalcih in imetnikih, ker še ni bilo prevzeto v arhive. V skladu s 6 a členom Sporazuma naj bi naslednice sestavile posebni dogovor o skupni kulturni dediščini arhivskega in dokumentarnega gradiva bivše Jugoslavije (1918 –1991). Zato so predstavniki Makedonije sestavili osnutek, ki so ga ostali udeleženci sestanka dopolnili. Osnutek dogovora so poslali direktorjem arhivov, ki so pristojni za podpis tovrstnega dogovora. Na podlagi omenjenih razgovorov v Sarajevu je Arhiv RS ponovno z dopisom obvestil vse organe javne uprave, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, univerze, fakultete in znanstvene inštitucije, Radio televizijo Slovenije, Kinoteko, …, da dopolnijo že obstoječe sezname arhivskega in dokumentarnega gradiva, ki ga je potrebno pridobiti v originalu, ali pa ga potrebujejo pri svojem delu za nemoteno poslovanje. Vesna Gotovina

19

SESTANEK GLEDE SUKCESIJE ARHIVSKEGA IN DOKUMENTARNEGA GRADIVA, KI JE NASTALO NA OSNOVI DELOVANJA SKUPNIH ORGANOV NEKDANJE SFRJ, Sarajevo, 26. – 27. oktober 2004 Tema sestanka je bila obravnava teksta morebitnega sporazuma o dostopu do skupne arhivske dediščine in načinu izvajanja Sporazuma o sukcesiji oz. njegovega aneksa D. Slednji je v svojem 6. členu predvidel možnosti za tak sporazum. Arhiv Republike Slovenije je na osnovi predlogov sporazuma makedonskih in bosanskih kolegov izdelal svojo varianto, ki je predvidela naslednje: - arhivske atašeje, ki bi imeli pravico dostopa do vsega arhivskega gradiva nekdanje države; - v posamezni državi bi vsak nacionalni arhiv prevzel dolžnosti koordinatorja pri iskanju arhivskega gradiva, ki je nemalokrat razdrobljeno po posameznih arhivih in registraturah; - Arhiv Srbije in Črne Gore bi nudil prostore in tehnična sredstva za delo arhivskih atašejev in arhivskih ekspertov; - dostopnost gradiva v upravno-pravne namene bi bila možna zainteresiranim strankam takoj, v posameznih primerih pa se lahko omeji največ na 40 let po nastanku, oz. 75 let od rojstva ali 10 let od smrti, če gre za osebne podatke; - obvezo v arhive prevzeti vse gradivo nekdanje države najkasneje do leta 2011. Vsi predstavniki nacionalnih arhivov naslednic SFRJ so se s slovenskim predlogom strinjali, razen direktorja arhiva SČG, Momirja Vujačića. Slednji se je skliceval na dejstvo, da o ustreznosti sporazuma ne odloča on temveč vlada. Pri tem je poudaril, da večina njegovih ekspertov meni, da tak sporazum ni potreben, saj zadostuje sporazum o sukcesiji. Prav tako je poudaril, da arhiv SČG ne more sprejemati oz. določati režima dostopa do gradiva posameznih ministrstev. Obljubil pa je, da se bo v nekaj dneh, oz. takoj ko se vrne iz Sarajeva, sestal z eksperti, nato pa s problematiko seznanil svojo vlado in o njihovih stališčih informiral vse nacionalne arhive držav naslednic. Zatem naj bi sledil sestanek na Ohridu, kjer bi sporazum eventuelno podpisali. To se seveda ni zgodilo. Neurejen dostop do arhivskega gradiva tako skušamo definirati na bilateralni ravni z Arhivom SČG oz. vlado SČG. Dragan Matić DELEGACIJA ARHIVA RS V BEOGRADU IN PODPIS POGODB O ARHIVSKEM SODELOVANJU Med 7. in 9. decembrom 2004 se je v Beogradu mudila delegacija Arhiva Republike Slovenije v naslednji sestavi: dr. Dragan Matić, direktor, Marjan Zupančič, namestnik direktorja, mag. Vladimir Žumer, vodja Centra za arhivski strokovni razvoj, mag. Lojz Teršan, vodja Slovenskega filmskega arhiva in Tatjana Rezec Stibilj, arhivistka za filmsko arhivsko gradivo. Namen obiska je bil podpis dveh sporazumov o arhivskem sodelovanju med Arhivom Republike Slovenije ter Arhivom Srbije in Črne Gore oz. Arhivom Srbije ter operativni dogovori glede načina izvajanja Sporazuma o sukcesiji, oz. čim lažjem neposrednem dostopu do skupnega arhivskega gradiva nekdanje skupne države.

20

Delegacija je 8. decembra 2004 podpisala sporazum o arhivskem sodelovanju z Arhivom Srbije, 9. decembra 2004 pa z Arhivom Srbije in Črne Gore. Ob tem so potekali pogovori s predstavniki Arhiva Srbije in Črne Gore, Arhiva Ministrstva za zunanje zadeve Srbije in Črne Gore in Vojnoistorijskega arhiva o uresničevanju Sporazuma o sukcesiji. Prvi dan smo obiskali tudi Jugoslovansko kinoteko, kjer smo imeli razgovore z vodstvom, drugi dan pa smo prisostvovali predstavitvi objave Zapisnikov sej ministrskega sveta Kraljevine Jugoslavije 1941–1945, ki se je odvijala v Arhivu Srbije in Črne Gore. Obiskali smo tudi Vojnoistorijski arhiv, kjer smo se dogovorili za podpis sporazuma o sodelovanju, ki ga bomo realizirali v prvih mesecih leta 2005. Razgovore smo imeli tudi na našem veleposlaništvu, kjer nas je sprejel namestnik veleposlanika g. D. Seničar. Prestavnika Slovenskega filmskega arhiva sta posebej obiskala podjetje Filmske novosti ter si ogledala njihove depoje za hrambo filmskega arhivskega gradiva ter se dogovorila o nadaljnjem sodelovanju. Še posebej je bil pomemben obisk v Jugoslovanski kinoteki, kjer so jima predstavili depoje za hranjenje filmov in sezname koprodukcijskih filmov in filmov, ki so jih srbska podjetja snemala v Sloveniji. Dragan Matić MEDNARODNI SIMPOZIJ PAPIR Z DRUGIMI MATERIALI, Dresden Akademija lepih umetnosti (Verband der Restauratoren – VDR) in Regionalna Saška skupina sta organizirali mednarodni simpozij Papir z drugimi materiali. Odvijal se je na Akademiji lepih umetnosti v Dresdnu od 4. do 7. junija 2004. Udeležili sva se ga Stanka Grkman in Lucija Planinc. Prvi dan dopoldne smo si ogledali Narodno in univerzitetno knjižnico, njene notranje prostore, notranjo organizacijo ter zelo bogato zbirko knjig, med drugimi tudi knjigo Martina Luthra, risbe Alfreda Dürerja v medicinski knjigi, notne zapise Mozarta in Wagnerja, bogato okrašene arabske knjige, etiopske slikane knjige in astrologijo z koledarjem indijancev Maja itd. Popoldne smo pričeli s predavanji, ki so bila razdeljena na naslednje teme: novi pristopi in dosežki v konservatorstvu, veliki formati, pečati in voski, papir in tekstil, papir in les, fotografije in zaključek. V referatih o novih pristopih in dosežkih v konservatorstvu in restavratorstvu so referenti govorili o orodju in tehnikah v tiskarstvu, predvsem pa o načinih prenašanja umetnikove skice na grafično ploščo. Nakazanih je bilo nekaj napotkov za prepoznavanje originalnih grafičnih listov sodobnejših tehnik tiskov. Predstavljene so bile tudi poškodbe zaradi nepravilnega okvirjanja in hrambe manj znane pastel slike na negladkem tekstilu. Naslednji dan je bila tema predavanj konserviranje velikih formatov. V sklopu teme sem sodelovala s predavanjem Konserviranje risb Karle Bulovec Mrak. Zanimivo je bilo tudi predavanje o konserviranju večje karte Italije ter konserviranje pozlačenih tapet velikih formatov v imitaciji usnja. Predavanja o pečatih in voskih so bila zelo koristna in zanimiva, predvsem problematika konserviranja in restavriranja ter rešitve čebeljega voska v kombinacji z drugimi materiali, predvsem če je vosek izpostavljen zunanjim vplivom. Prikazan je bil primer voska, ki služi kot »embalaža« za predmete, na primer stekleni kozarec. Teme tretjega dne so bile: papir v kombinaciji s tekstilom in z lesom-pohištvom. Večkrat je bila poudarjena problematika premazov tako oljnih slik kot grafičnih listov s firnežem, na

21

katerem nastanejo poškodbe, konserviranje-retuširanje fotografij, konserviranje skulptur in štukatur, narejenih s »paper mache-jem.« Četrti dan smo si ogledali baročni grad Pilnitz iz 19. stoletja, skupaj z negovanim in urejenim parkom. Grad se nahaja jugovzhodno od Dresdna ob reki Labi. V gradu je Muzej uporabne umetnosti z bogato zbirko notranje opreme in kitajskih stenskih tapet. Lucija Planinc SEMINAR OD VZHODA NA ZAHOD (FROM EAST to WEST) - APLIKACIJA JAPONSKIH KONSERVATORSKIH TEHNIK NA ZAHODNO DEDIŠČINO NA PAPIRJU, Newcastle, 26. julij – 6. avgust 2004 Zadnji teden julija in prvi teden avgusta 2004 je v sklopu konservatorsko-restavratorskega programa na Northumbria univerzi v Nevcastlu (Anglija) potekal dvotedenski podiplomski seminar o aplikaciji japonskih konservatorsko restavratorskih tehnik na zahodne objekte papirne dediščine. Seminar je vodil prof. Kazunori Oryu, profesor konservatorstva na likovni in oblikovalski akademiji Univerze v Kyotu na Japonskem, in prof. Claude Laroque, direktorica in profesorica konservatorstva na Univerzi Sorbona v Parizu. Organizacija podiplomskega seminarja je bila v rokah prof. Jane Colbourn, profesorice konservatorstva na podiplomskem konservatorskem programu Univerze Northumbria v Newcastlu. Namen seminarja je bil praktično in teoretično osvetliti znanje in izkušnje o japonskih materialih in tehnikah in njihova konservatorska aplikacija na zahodne papirne objekte. Izmed več kot 100 prijav je bilo izbranih 14 kandidatov, ki smo ob prijavi morali predložiti utemeljitev in vsa potrebna dokazila o aktivnem praktičnem teoretskem in pedagoškem delovanju na konservatorsko-restavratorskem področju: Jessica Baldwin, vodja konservatorsko-restavratorskega oddelka v knjižnici Chester Beatty v Dublinu, ki hrani eno najbogatejših orientalskih knjižnih zbirk na svetu, Monica Garrido Borredo, konservatorka papirja v Muzeju kraljice Sofije v Madridu, Georgios Boudalis, vodja konservatorskega oddelka za knjižno gradivo v Muzeju bizantinske umetnosti v Solunu, Lisa Cumming, konservatorka papirja v škotskem narodnem muzeju v Edinburgu, Jude Fraser, predavateljica konservatorstva na Univerzi v Melburnu, Gaeme Gollan, vodja konservatorskega oddelka za papir pri škotski narodni in moderni galeriji v Edinburgu, Aleksandra Kaminska, raziskovalka v Narodnem muzeju v Gdansku, Magali Aellen Loup, konservatorka papirja v konservatorskem oddelku knjižnice katedrale v Durhamu, Mark Pollei, vodja konservatorskega oddelka za papir v knjižnici Lee pri Brigham univerzi v Utahu, Barbara Rodgers, konservatorka-restavratorka knjižnega gradiva v Britanski knjižnici v Londonu, Madeline Slaven, konservatorka-restavratorka knjižnega gradiva v knjižnici Bodleian v Oxfordu, Bas van Velzen, predavatelj na nizozemskem inštitutu za konservatorstvo v Amsterdamu, Andrea Wise, vodja konservatorsko restavratorskega oddelka za papir pri Narodni galeriji Avstralije. V sklopu teoretično praktičnega seminarja so bila podrobneje predstavljena sledeča področja: - razumevanje uporabe, obnašanja in priprave japonskih tradicionalnih materialov, orodja in opreme, - principi priprave japonskih tehnik izdelave zvitkov in panojev, - predstavitev in razvijanje znanj, ki jih je moč aplicirati pri konserviranju zahodnih papirnih objektov, - razumevanje japonske konservatorske terminologije na področju papirja in

22

- izmenjava idej in strokovnih izkušenj. Teoretično praktični tečaji so v poplavi raznih seminarjev in konferenc, tudi na področju konservatorstva in restavratorstva, razmeroma redki dogodki, zato so tisti, ki so orientirani na specializirano področje z majhnim številom izbranih udeležencev z izkušnjami in seveda ob prvovrstnih praktično teoretičnih predavateljih toliko bolj dragoceni. Pridobljeno znanje želim uporabiti pri konkretnem konservatorsko-restavratorskem delu na objektih dediščine in v sklopu pedagoškega dela v Sektorju za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije in Univerze v Ljubljani. Jedert Vodopivec OKROGLA MIZA "ARHIVI V SODOBNI DRUŽBI", Tuzla, 1. julij 2004 V počastitev 50-letnice Arhiva Tuzlanskega kantona oziroma Arhiva Tuzle so strokovno zelo dejavni arhivisti tuzlanskega kantona in profesorji arhivistike na Filozofski fakulteti v Tuzli pod vodstvom prof. dr. Azema Kožarja v počastitev polstoletne obletnice delovanja arhiva organizirali enodnevno okroglo mizo z naslovom "Arhivi v sodobni družbi". Udeležili so se je predstavniki Arhiva BiH, Arhiva Bosanske federacije, Arhiva Republike Srpske, Zgodovinskega arhiva Sarajevo, Inštituta za zgodovino Sarajevo, Pokrajinskega arhiva Maribor in Državnega arhiva Zagreb. Referenti so se največ ukvarjali z vprašanji organizacije, statusa in financiranja državnih arhivov, z arhivsko zakonodajo, z vlogo arhivov v sodobni družbi, s tranzicijskimi problemi, s vprašanji izobraževanja arhivistov, še posebej pa s problemi uporabe in raziskovanja arhivskega gradiva pri proučevanju novejše zgodovine. Na okrogli mizi sem imel referat "Pristup javnim podacima, informacijama i arhivskoj građi u Republici Sloveniji". V diskusiji je bilo razvidno, da državni arhivi v Bosni delujejo v zelo slabih prostorskih in finančnih pogojih, imajo pa urejeno arhivsko zakonodajo in arhivsko stroko na zavidljivi višini. Vladimir Žumer 17. POSVETOVANJE ARHIVSKIH DELAVCEV BOSNE IN HERCEGOVINE ARHIVSKA PRAKSA 2004, Tuzla Arhiv Tuzlanskega kantona in Društvo arhivskih delavcev Bosne in Hercegovine sta od 7. do 8. oktobra 2004 v Tuzli organizirala posvetovanje »Arhivska praksa 2004« pod pokroviteljstvom Kantonalnega Ministrstva za šolstvo, znanost, kulturo in šport. Posvetovanje je sovpadalo s 50-letnico Arhiva Tuzlanskega kantona, ki so jo proslavili tudi z predstavitveno videokaseto. Program posvetovanja je bil razdeljen v tri vsebinske sklope in sicer: Dokumentarno gradivo v procesu tranzicije, Uporaba mednarodnih arhivskih normativov in standardov in Aktualna vprašanja arhivske teorije in prakse. Večino udeležencev posvetovanja, bilo nas je nekaj nad 300, so predstavljali delavci, ki delajo z dokumentarnim gradivom v upravnih organih in pri drugih ustvarjalcih arhivskega gradiva Bosne in Hercegovine. Posvetovanja smo se udeležili tudi arhivisti iz Slovenije,

23

Hrvaške, Avstrije, Italije, Srbije in Črne Gore ter Bosne in Hercegovine. Uvodno predavanje o arhivski službi Bosne in Hercegovine v času tranzicije je imel Izet Šabotić, direktor Arhiva Tuzlanskega kantona, stanje v Sloveniji pa so predstavili: Aleksandra Pavšič Milost in Nada Čibej (Arhivsko gradivo gospodarskih organizacij v Sloveniji v času tranzicije, Bojan Cvelfar, Žarko Štrumbl in Gašper Šmid pa so govorili o gradivu bosansko hercegovskih begunskih šol v slovenskih arhivih. Ob posvetovanju je izšla tudi 7. številka publikacije »Arhivska praksa«. V njej je objavljena večina referatov s posvetovanja, nekaj prispevkov iz drugih strokovnih revij, poročila in ocene strokovnih publikacij in poročilo o posvetovanju »Arhivska praksa 2003« ter dva nekrologa. Po končanem posvetovanju je imelo Društvo arhivskih delavcev Tuzlanskega kantona še svoj prvi redni občni zbor. Sprejeli so poročilo o delu za minulo dveletno obdobje, plan dela za naslednji mandat, poslovnik o delu društva in izvolili nove društvene organe.

Gašper Šmid 10. KOLOKVIJ »COLLOQUIA JERZY SKOWRONEK DEDICATA« Od. 28. do 29. maja 2004 je v Varšavi potekal 10. mednarodni kolokvij »Colloquia Jerzy Skowronek dedicata«. Osrednja tema je bil odnos med arhivi, knjižnicami in drugimi ustanovami, ki hranijo arhivsko gradivo. Uvodno razpravo sta imela direktorica poljske arhivske direkcije Daria Naleczs in njen namestnik Wladyslav Stepniak. Prva plenarna seja je zadevala teoretične in pravne podlage, ki so jih predstavili Andrzej Biernat (Poljska), Vladimir P. Kozlov (Rusija) in Leif Gidlöf (Švedska). Situacijo v Moldaviji in Latviji so predstavili Vasile Isak (Moldavija) ter Tamara Mazure in Mara Brence (Latvija). »Online« storitve in dostop do informacij na primeru nemškega zveznega arhiva je opisala Bettina Martin-Weber (Nemčija). Nenavadne rešitve v muzeju brez zbirk – v Muzeju judovske diaspore v Tel-Avivu - je predstavil Moshe Mossek (Izrael). O dostopu do arhivskega gradiva v arhivih, muzejih in knjižnicah je govorila Bojka Dzipalska (Bolgarija), o uporabi arhivskega gradiva v narodni knjižnici Ukrajine pa Irina Matiasch (Ukrajina), in o strokovni obdelavi starejšega arhivskega gradiva (15.-18. stol.) v Litvanskem državnem arhivu Leokadija Olechnovič. Zanimiv je bil prispevek Tatiane M. Goriaieve (Rusija) o arhivih in kulturi – problemih dostopa in uporabe arhivskega gradiva. Naslednja sekcija je bila namenjena praktičnim vidikom. Kako poteka izmenjava informacij med arhivi, knjižnicami in muzeji na Poljskem je bila tema referata Marije Wrede, Agnieske Jaskanis in Anne Laszuk (vse Poljska). Kako lahko sodelujemo z sorodnimi institucijami je bila tema referata Lajosa Körmendyja (Madžarska). Matevž Košir je predstavil odnos med arhivi, knjižnica in muzeji pri varovanju arhivskega gradiva na primeru Republike Slovenije, hrvaške razmere pa je predstavila Vladka Lemič. Sodelovanje med različnimi institucijami na primeru svojih držav so predstavili še: Viecheslav Selemenov (Belorusija), Yurii Kulinich (Ukrajina), Indrek Kuuben (Estonija) in Tomaž Tandlich (Slovaška). Zadnja sekcija je imela za temo skupno evropsko arhivsko dediščino. Številni poljski referenti so predstavili projekt »Reconstruction of the Memory of Poland«. Na portalu je popis arhivskega gradiva, ki zadeva Poljsko in ga hranijo arhivi izven Poljske. Narejen je na nivoju fonda. Naslov portala je: http://rmp.icm.edu.pl/?lang=en Nato so bili predstavljeni zaključki simpozija, kjer so bile poudarjene predvsem zahteve po ustreznem hranjenju arhivskega gradiva, strokovni obdelavi po arhivistični metodologiji,

24

dostopnosti gradiva za uporabnike in predvsem enotni evidenci arhivskega gradiva ne glede na to, kje se hrani. Matevž Košir POROČILO O ŠTUDIJSKEM OBISKU V ARHIVU SRBIJE IN ČRNE GORE IN DIPLOMATSKEM ARHIVU NA ZUNANJEM MINISTRSTVU SRBIJE IN ČRNE GORE, Beograd, 12. -17. decembra 2004 Na 3. seji Medresorske komisije Vlade RS za obravnavo vprašanj vojne škode 16. junija 2004 je bil Arhiv RS v 5. točki dnevnega reda zadolžen, da ob obisku v Beogradu poizkuša pridobiti arhivsko gradivo, ki bi »omogočilo opredelitev višine in vrste vojne škode, povzročene v Republiki Sloveniji, in arhivsko gradivo, ki bi razjasnilo pravno naravo sporazuma Tito–Brandt o pomoči v kapitalu 1972–1974«. Že v poletnih mesecih smo si prizadevali, da bi obiskali Arhiv Srbije in Črne Gore ter Diplomatski arhiv Srbije in Črne gore, vendar Arhivu RS v poletnih mesecih obiska v Beogradu ni uspelo izpeljati. Septembra se je Arhiv RS obrnil na Veleposlaništvo RS in ga prosil za organizacijo obiska v nekdanjih zveznih arhivih Jugoslavije. Odobritev obiska ni bila enostavna, kajti z našo prvo obrazložitvijo, ki smo jo poslali v Beograd, niso bili zadovoljni. Ponovno smo morali še bolj podrobno opisati »teme in cilj oz. namen raziskovanja«. Dovoljenje za obisk smo dobili konec novembra in v dneh 12. - 17. decembra 2004 smo obiskali Beograd Vesna Gotovina, Marija Oblak Čarni in Žarko Štrumbl, da bi raziskovali v Arhivu Srbije in Črne Gore in Diplomatskem arhivu Ministrstva za zunanje zadeve. Naš delovni obisk v Beogradu je bil tako po naključju takoj za obiskom delegacije Arhiva RS (direktorja dr. D. Matića, vodje sektorja za razvoj mag. V. Žumra in namestnika direktorja M. Zupančiča). V ponedeljek, 13. decembra smo začeli z delom v Arhivu SČG. Na našo željo nas je takoj na začetku sprejel namestnik direktorja Milutin Milošević. Povedal nam je, da se posebna komisija za sukcesijo šele ustanavlja in on nima pooblastil, da bi nam odobril vpogled v gradivo po letu 1973 (ker njihov arhivski zakon dovoljuje le do 1973), niti da v čitalnici sproti digitalno fotografiramo arhivske dokumente. Nalogo, za katero je Medresorska komisija Vlade RS za obravnavo vojne škode zadolžila Arhiv RS, sva opravljala Vesna Gotovina in Žarko Štrumbl. Najprej sva pričela s pregledovanje fonda AJ 54 – Reparacijska komisija Vlade FLRJ 1945-1954. Kljub poprejšnji obljubi - ob obisku delegacije Arhiva SČG v Sloveniji leta 2003- da bo mogoče dokumente slikati z digitalnim fotoaparatom, nama to prvi dan ni bilo dovoljeno, zato sva odbirala gradivo za fotokopiranje. V čitalnici sva opazila, da ostali obiskovalci slikajo z digitalnimi fotoaparati, eden je celo skeniral dokumente. Ponovno sva prosila, da nama omogočijo digitalno fotografiranje, dežurna v čitalnici nam je to dovolila, zato smo si drugi delovni dan že lahko pomagali z »moderno tehnologijo«. Vendar so pred našim odhodom za njihovo evidenco presneli vse, kar sva digitalizirala. Pregledovala sva lahko samo arhivsko gradivo do leta 1973, čeprav v Sporazumu o vprašanjih nasledstva – Prilogi D: Arhivi (Uradni list Mednarodne pogodbe, št 20/2002), v 7. členu zelo jasno piše, da »imajo predstavniki zainteresiranih držav takoj prost in neoviran dostop do državnih arhivov SFRJ z datumom do vključno 30. junija 1991…« Sporazum bi se moral začeti uresničevati že 3. 6. 2004, ko je bil ratificiran od vseh držav naslednic bivše SFRJ. Imela sva težave celo z dostopom do gradiva

25

Zveznega izvršnega Sveta SFRJ od 1971 dalje. Prevzemni popis od 1971 do 1975 naj bi bil po izjavi dežurne arhivistke »tajen«. Dobila sva ga po večkratnih zahtevah šele naslednji dan. Poleg navedenega dela sva v Arhivu SČG pregledala inventarje treh zveznih fondov Zveznega ministrstva za finance 1944–1948, Zveznega Ministrstva za industrijo 1944–1948 in Ministrstva za federalne enote DFJ 1945–1946 in izpisovala gradivo za zgodovino Slovencev. V čitalnici Arhiva SČG sva našla tudi publikacijo z naslovom Žrtve druge svetovne vojne 1941–1945 (popis iz leta 1964), ki jo je izdal Zvezni zavod za statistiko 1992. Marija Oblak Čarni, ki je istočasno z nama raziskovala v Beogradu, naju je opozorila, da teh podatkov oz. publikacije pri nas nimamo. V Diplomatskem arhivu SČG sva Vesna Gotovina in Žarko Štrumbl raziskovala temo Brionski sporazumi in pomoč v kapitalu po sporazumu Tito–Brandt, dobila sva samo arhivsko gradivo do vključno leta 1973. Odbrala sva ga za fotokopiranje, ker nama ni bilo dovoljeno digitalno fotografiranje. Marija Oblak Čarni sem v Arhivu SČG v fondu Reparacijske komisije pri Vladi FLRJ 1945–1954 pregledovala gradivo o restituciji kulturnih dobrin in arhivov iz Italije in Avstrije po drugi svetovni vojni. Gradivo sem odbrala za kopiranje ( 210 kopij po 6 din). V Diplomatskem arhivu sem nadaljevala s pregledom gradiva o pogajanjih in vračanju arhivskega gradiva in kulturnih dobrin po 2. svetovni vojni iz Italije v letih 1969–1973 in Avstrije v letih 1956–1973. To je bilo nadaljevanje leta 2003 pričete raziskovalne naloge. Gradivo sem odbrala za kopiranje, razen šifriranih telegramov, ki jih ne dovolijo kopirati in jih je bilo potrebno prepisati. (Kopije so nam v Arhivu SČG izdelali še pred našim odhodom, v Diplomatskem arhivu pa so jih obljubili pripraviti v 14 dneh in jih bo lahko dvignil nekdo iz naše ambasade s pooblastilom (cena 1 kopije je 6 din)). V tem arhivu – kjer smo se oglasili v drugi polovici tedna – sem želela pregledati tudi gradivo Osimskih sporazumov (čeprav tega v predhodni najavi našega obiska nismo navedli, smo pa za to prosili leta 2003). Ogled bi dovolili, vendar šele naslednji dan. Tako za natančen pregled ni bilo več časa. Iz popisa je razvidno, da obsega gradivo Osimskih sporazumov 6 (najbrž zajetnih) fasciklov iz let 1972–1978. Gre za gradivo razgovorov na Strmolu, Dubrovniku, Rimu, Strunjanu, Portorožu, … V popisu je izpostavljena obravnava vprašanj manjšin, imovine, kulturne dediščine, arhivov, razmejitve ozemlja (s kartami). Dežurni delavci v čitalnicah obeh arhivov so bili korektni. Gradivo v okviru mejnih letnic smo dobili takoj. Števila fascikov niso omejevali. Po obisku lahko ugotovimo, da je potrebno za nadaljnje nemoteno delo arhivskih ekspertov v arhivih nekdanje skupne države za dostop do arhivskega gradiva – skupne kulturne dediščine natančno opredeliti postopke in jih tudi zapisati. Naš obisk je dokaz, da sam Sporazum o vprašanjih nasledstva ne zadošča. Očitno bodo potrebni še veliki napori, da bo država, ki smo ji zaupali skupno arhivsko dediščino, priznala pravice, ki nam jih kot dediču dajejo mednarodno sprejeti arhivski standardi. Na našem veleposlaništvu so uredili vse potrebno glede našega obiska. Dne 15. decembra so nas povabili na proslavo Dneva državnosti, kjer smo se srečali z veleposlanikom g. B. Šukljetom, njegovim namestnikom g. D. Seničarjem in svetnico go. T. Kovačič, ki je urejala zadeve v zvezi z našim študijskim obiskom. Marija Oblak Čarni Vesna Gotovina

26

PROSLAVA OB 100-LETNICI KOROŠKEGA DEŽELNEGA ARHIVA Koroški deželni arhiv je letos praznoval svojo 100-letnico. Prireditve in predavanja v počastitev jubileja so potekala čez vse leto, posebno slovesno pa je bilo 13. oktobra 2004, ko je bila v Koroškem deželnem arhivu osrednja slovesnost. Slovesnosti se je udeležila delegacija Arhiva Republike Slovenije v sestavi direktor Dragan Matić, Suzana Felicijan Bratož in Matevž Košir. Iz Slovenije so prišli tudi nekateri drugi povabljeni gostje, med katerimi naj omenim profesorja Jožeta Žontarja, direktorja Zgodovinskega arhiva Ljubljana Braneta Kozino itd. Delegacija Arhiva RS je Koroškemu deželnemu arhivu ob tej priliki kot darilo izročila umetniško sliko. Na slovesnosti se je številnim pozdravnim govorom od deželnega glavarja do predstavnikov Zgodovinskega društva za Koroško, ki je posebno tesno povezano z arhivom, s svojim pozdravnim govorom pridružil tudi direktor Arhiva RS. Osrednji strokovni nastop je imel direktor Bavarskega državnega arhiva v Münchnu Hemann Rumschöttel. Referat je imel naslov Sprememba paradigme v državi in družbi – izziv in odgovor arhivov. Gre za zelo aktualen pogled na sodobna arhivska vprašanja. V prispevku se je avtor manj osredotočil na preteklost arhivov kot na njihovo sedanjost in prihodnost. Proslavo je obogatil bogat kulturni program in sproščen pogovor ob zaključnem bifeju. Proslave so se udeležili vsi vidni predstavniki avstrijske arhivistike. Matevž Košir

27

EVIDENTIRANJE ARHIVSKEGA GRADIVA V TUJINI EVIDENTIRANJE V AVSTRIJSKEM DRŽAVNEM ARHIVU NA DUNAJU V okviru evidentiranja gradiva za zgodovino Slovencev v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju, ki je potekalo od 7. do 11. junija 2004, sem se osredotočila na zbirko kart in načrtov, hranjeno v okviru skupine kart in načrtov Vojnega arhiva (Kriegsarchiv) in Spošnega upravnega arhiva (Verwaltungsarchiv - AVA). Iz inventarja Vojnega arhiva štev. 11/5 FESTUNGEN: Krain, Friaul, Triest, Istrien, Dalmatien, Historischer Theil, Ländergruppe III, Inland C-III sem izpisala vse podatke , ki se nanašajo na ozemlje historičnih dežel. Načrti se nanašajo na naslednje kraje: Adelsberg, Flitscher Klause, Görz, Istrien, Isonzo, Laibach, Pirano, Prewald in Krain, Stein in Krain, Triest. V kartoteki (Karten und Plansammlungen), ki jo hranijo v čitalnici Državnega arhiva, sem primerjala podatke na kartotečnih listkih s podatki, ki jih je iz inventarja Vojnega arhiva izpisala Marija Hernja Masten, in dodala podatke za Koroško. Najdene karte sem primerjala s kartami, navedenimi v inventarju Rudolfa Šmida iz leta 1932 in si jih nekaj tudi fizično ogledala. Gradivo Splošnega upravnega arhiva je razdeljeno na pet skupin. Prva skupina obsega tudi zbirko načrtov in kart. V roke sem vzela popis Plan und Kartensammlung II, ki zajema predvsem načrte upravnih, sodnih, socialnih stavb, cerkev, samostanov, cest, mostov. V zbirki so načrti urejeni in ločeni po deželah Kranjska, Štajerska, Koroška, Primorje. Tudi v okviru tega fonda sem izpisala vse podatke, ki se nanašajo na navedene dežele. Suzana Felicijan Bratož EVIDENTIRANJE ARHIVSKEGA GRADIVA – POMEMBNEGA ZA ZGODOVINO SLOVENCEV – V AVSTRIJSKEM DRŽAVNEM ARHIVU V Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju (Österreichisches Staatsarchiv) sem dva tedna (7. -11. junija in 20. - 24. decembra 2004) evidentiral arhivsko gradivo, pomembno za zgodovino Slovencev. Evidentiral sem gradivo v Splošnem upravnem arhivu (Allgemeine Verwaltungs Archiv – AVA, Bestandsgruppe Handel, Handelsministerium, Postbestande, Gewerbeforderung), kjer je shranjenega veliko za nas zanimivega gradiva. Večino sem evidentiral po arhivskih popisih, delno pa tudi po arhivskem gradivu. V tem času smo imeli na Dunaju tudi dva sestanka v zvezi z načrtovanjem razstave Arhiva RS v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju. Matevž Košir EVIDENTIRANJE V NADŠKOFIJSKEM ARHIVU VIDEM V LETU 2004 5. – 6. julij, 15. – 16. november, 20. – 21. december 2004

28

Minulo leto je bilo leto, ko je Arhiv Republike Slovenije prvič pripravil predvideno redno evidentiranje v arhivu zdajšnje nadškofije Videm (= Arcidiocesi di Udine, Archivi storici). Gre za ustanovo, v okrilju katere domuje arhiv nekdanjega oglejskega patriarhata, kamor je do ustanovitve ljubljanske škofije leta 1461 (1462) v cerkveno-upravnem pogledu sodilo slovensko etnično ozemlje do reke Drave. Večji del tega območja je patriarhu kot nosilcu škofovske oblasti pripadal tudi v obdobju od leta 1461 oziroma 1462 pa do sredine 18. stoletja, ko je bil patriarhat ukinjen (1749) in sta na njegovem ozemlju nastali nadškofiji v Vidmu in Gorici. Zavest o velikem pomenu gradiva oglejskega patriarhata za zgodovino naših prednikov je pred več kot sto leti, točneje leta 1890, pripeljala v Videm Antona Koblarja (1854–1928). Po njegovih sledeh sva se v videmski nadškofijski arhiv napotila tudi midva. Odločila sva se najprej pregledati tisto, česar Koblar ni pregledal – t.i. registre patriarhovih generalnih vikarjev za določena leta –, in opozoriti na tisto, kar je Koblar pustil ob strani – podatke, nanašajoče se na Goriško, Štajersko in Koroško. Koblarjevi izpiski, objavljeni v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko v letih 1891–1894, zadevajo v glavnem deželo Kranjsko. Seveda je bilo pred začetkom dela potrebno ugotoviti pravo signaturo(e), določeno(e) na novo ob preurejanju arhiva v zadnjem desetletju 20. stoletja. 5. julija 2004 sem se Lilijana Žnidaršič Golec lotila fonda AAU, Acta Curiae, in sicer pregledovanja registra za leto 1472 v fasciklu (it. busta) 324. Omenjeni register obsega 206 folijev ali 412 na drobno popisanih strani v latinščini. Gre za (sočasne) prepise listin oglejskih generalnih vikarjev, naslovljene na različne osebe v različnih zadevah, med katerimi opazno prevladujejo (kazensko) sodne zadeve. 15. novembra sem delo v arhivu nadaljevala z izpisovanjem relevantnih podatkov iz registra z naslovom »Criminalia«, »Kazenske zadeve«, v fasciklu 325. Večji del zadev v tem registru, ki zajema obdobje 1472–1490, se nanaša na konkubinat. Jure Volčjak sem v zgoraj navedenih dneh evidentiral vizitacije za avstrijski del oglejskega patriarhata, ki jih najdemo v arhivu nadškofijske kurije (ACAU), in sicer v fasciklu 753 (busta 753: Visite a parte Imperii). Pregledal sem več map tega fascikla,1 v katerih je moč najti vizitacije tistih župnij na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, ki so do leta 1751 sodile v oglejski patriarhat. V evidentiranih mapah so: - Poročilo ob vizitaciji Štajerske, Koroške in Kranjske, 1593, - Informacije o oglejskih arhidiakonatih a Parte Imperii, - Vizitacija gorenjskega arhidiakonata, 1621–1623, - Preiskava o konkubinatu župnikov v Laškem in Vuzenici, 1624, - Seznam župnij in cerkva oglejske škofije v vojvodini Kranjski in Slovenski marki, - Dopisi o ribniškem arhidiakonatu, 2. pol. 17. stol. in zač. 18. stol., - Poročilo o ribniškem arhidiakonatu 1633–1638, - Poročilo o vizitaciji arhidiakonata Celje, 1664, 1672, 1675–1676, 1684–1685, - Poročilo o gorenjskem arhidiakonatu, 1704, - Preiskava v župniji Vitanje, 1663–1664, - Vizitacija župnije Biljana, 1671, 1686 in - Vizitacija župnije Kanal ob Soči, 1671. 20. in 21. decembra 2004 sem moral evidentiranje »preživeti« sam. Pregledal sem korespondenco med dolenjskim arhidiakonom in župnikom v Trebnjem Janezom Friderikom Klemen(t)om in oglejskim patriarhom Francescom Barbarom oziroma med njegovim generalnim vikarjem Janezom Krstnikom Scarsaborso, ki se nahaja v fasciklu 758 (busta 758: Epistolari Carniola 1594–1606, Stiria 1704) in se nanaša na obdobje 1595–1602.

1 Del gradiva je pri svojih raziskavah že uporabil in delno objavil dr. Janez Höfler – glej Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 10 (1988), 14 (1992) in 20 (1998).

29

Lilijana Žnidaršič Golec Jure Volčjak EVIDENTIRANJE V ARHIVU ZUNANJEGA MINISTRSTVA V RIMU Mateja Jeraj iz Arhiva Republike Slovenije in Lilijana Vidrih Lavrenčič iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici sva v letu 2004 nadaljevali z delom v arhivu italijanskega zunanjega ministrstva (Ministero degli Affari Esteri, Servizio storico e documentario), s katerim smo pričeli leta 1994. V času od 25. do 30. oktobra sva evidentirali arhivsko gradivo, zbrano v seriji »politične zadeve – Jugoslavija« (serie Affari politici Jugoslavia). Tokrat sva pregledali in popisali arhivsko gradivo iz obdobja 1941–1945. Slovenci smo bili v tem času za italijansko zunanje ministrstvo zanimivejši kot v obdobju med obema vojnama, zato je za nas zanimivega gradiva vedno več. Mateja Jeraj EVIDENTIRANJE V BRITANSKEM DRŽAVNEM ARHIVU (NATIONAL ARCHIVES) V LONDONU, od 21. do 28. novembra 2004 Tudi letos sva nadaljevali z evidentiranjem arhivskega gradiva, pomembnega za zgodovino Slovencev za obdobje po letu 1918. V letošnjem letu sva pregledovali predvsem gradivo iz obdobja 1931–1944. Dopolnjevali sva splošne popise iz fonda zunanjega ministrstva (Foreign Office – FO), skupina politična korepondenca, Jugoslavija (FO 371). Kot vedno sva naročali predvsem tiste tehnične enote, katerih vsebina ni razvidna iz okvirnega popisa, ki je nastal na podlagi arhivskih pripomočkov. Do zdaj sva pregledali in popisali že vse gradivo, ki se nanaša na Slovence in slovensko zgodovino v okviru fonda FO 371 iz obdobja pred drugo svetovno vojno, večji del iz obdobja med vojno in kar nekaj gradiva tudi za obdobje po drugi svetovni vojni. Pregledati bo treba še nekaj drugih fondov, ki pa sva jih do sedaj le deloma pogledali, še zlasti fond poveljstva posebnih operacij (Special Operations Executive – SOE). Poveljstvo je bilo ustanovljeno med drugo svetovno vojno z namenom podtalnega delovanja na sovražnikovem ozemlju, in je bilo dejavno tudi na področju Slovenije. Operacije v Sloveniji so bile del delovanja na Balkanu. Ta fond nosi oznako HS 5 in precej gradiva se nanaša tudi na Jugoslavijo. Delo v britanskem državnem arhivu je uporabnikom vsako leto prijaznejše. V preteklem letu so nabavili modernejše in hitrejše računalnike za naročanje arhivskega gradiva v čitalnicah, nove stroje za fotokopiranje, ki jih lahko stranke uporabljajo samostojno z uporabo kovancev ali kartice. Kopije so sicer drage, a zelo kvalitetne, stroji delujejo hitro, zato vrst skorajda ni ali pa so majhne. Predaja naročenega gradiva ne poteka več osebno preko arhivskih uslužbencev, ampak vsak uporabnik s pomočjo računalnika naročeno gradivo dobi v svoji omarici, katere številka je enaka številki sedeža. Mateja Jeraj

30

Jelka Melik

31

DELO ARHIVOV POSTAVITEV RAZSTAVE SLOVENSKA MESTA SKOZI ČAS V VARŠAVI Na povabilo Glavne direkcije državnih arhivov Poljske smo delavci Arhiva Republike Slovenije, mag. Vladimir Žumer, mag. Vladimir Kološa in Andrej Nared ter zunanji sodelavec – oblikovalec Dane Petek med 10. in 15. oktobrom 2004 obiskali poljske kolege v Varšavi in Opolah. Glavni cilj obiska je bil postavitev in odprtje razstave Slovenska mesta skozi čas, ki je na pobudo Državne arhivske uprave Kitajske nastala lani in je bila od 30. oktobra do 5. novembra 2003 z velikim uspehom na ogled v Pekingu, aprila letos pa v Skopju. Razstava je koncipirana kot predstavitev zgodovinskega razvoja izbranih slovenskih mest od srednjega veka do zadnjih let 20. stoletja. Glavno besedo smo pri tem prepustili najrazličnejšim upodobitvam: vedutam mest v različnih grafičnih in risarskih oziroma slikarskih tehnikah (bakrorez, jedkanica, litografija, ksilografija, risba, gvaš, olje, akvarel) od začetka 16. do konca 19. stoletja, (katastrskim) načrtom, starejšim razglednicam in fotografijam. Pri izbiri mest smo upoštevali tri glavne kriterije: velikost in zgodovinski pomen mesta, ohranjenost (obstoj) za razstavo primernega gradiva in teritorialno uravnoteženost. Ti kriteriji so izluščili mesta Brežice, Celje, Črnomelj, Idrijo, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Ljubljano, Maribor, Novo mesto, Postojno, Ptuj, Slovenj Gradec, Slovensko Bistrico in Škofjo Loko. Razstava obsega skupaj 53 panojev dimenzije 100 x 70 cm, na katerih je 256 različnih reprodukcij. Besedila na panojih so v angleščini, za postavitev v Varšavi pa smo pripravili še prevode v poljščini, ki so bili pritrjeni ob strani vsakega panoja. Poljski prevodi panojev in spremljajočega kataloga so delo Hanne Trojanowske. Poleg panojev in kataloga smo iz starejših dokumentarnih filmov Slovenskega filmskega arhiva za dvanajst mest pripravili tudi dobre pol ure dolg filmski kolaž z naslovom Filmski utrinki iz slovenskih mest (1905–1979), ki se je izmenično s predstavitvenim filmom Arhiva RS predvajal ves čas razstave. Za promocijo Slovenije je Slovenska turistična organizacija priskrbela promocijsko gradivo. Razstavo smo člani delegacije s pomočjo poljskih kolegov 11. oktobra postavili v razstavni dvorani in v atriju Državnega arhiva glavnega mesta Varšave, ki se nahaja v samem centru mesta. Zaradi pomanjkanja prostora Brežic in Krškega nismo mogli predstaviti. Dobro obiskana otvoritvena slovesnost je bila 12. oktobra opoldne. Pozdravne nagovore so imeli: generalna direktorica poljske arhivske direkcije Daria Nałęcz, direktor Državnega arhiva glavnega mesta Varšave Riczhard Wojtkowski in veleposlanik RS na Poljskem Božo Cerar. Mag. Žumer je v daljšem govoru poudaril pomen sodelovanja poljskih in slovenskih arhivistov ter vsebinsko predstavil razstavo. V času obiska smo si ogledali Državni arhiv glavnega mesta Varšave in Državni arhiv v Opolah. Predvsem slednji se lahko pohvali z dobrimi delovnimi pogoji v adaptiranih prostorih starejše zgradbe. S poljskimi kolegi, zlasti namestnikom generalne direktorice arhivske direkcije dr. Władisławom Stępniakom in direktorjem varšavskega arhiva Wojtkowskim smo se dogovorili, da bo varšavski arhiv prihodnje leto v Ljubljani postavil razstavo »Pozdrav iz Varšave«, ki bo poljsko glavno mesto predstavila s pomočjo razglednic s konca 19. in začetka 20. stoletja. Dogovorili smo se tudi, da bo razstava Slovenska mesta skozi čas po Varšavi gostovala še v arhivu v Opolah, kjer nas je na poti v Varšavo in nazaj gostil direktor Jan Kornek.

32

Poleg uradnih obiskov so nas gostitelji popeljali še v mestece Kazimierz Dolny in v novi muzej varšavske vstaje, ki je bil odprt ob nedavni šestdesetletnici tragičnih dogodkov poljske zgodovine. Andrej Nared V. KOLOKVIJ ZA USLUŽBENCE V DRŽAVNI UPRAVI, KI DELAJO Z DOKUMENTARNIM IN ARHIVSKIM GRADIVOM Vesna Gotovina, vodja Oddelka za gradivo uprave po letu 1945, je v okviru Arhiva Republike Slovenije že peto leto zapored za uslužbence v državni upravi, ki delajo z dokumentarnim in arhivskim gradivom, 7. decembra 2004 pripravila kolokvij z naslovom: Arhivi potrebujemo za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva dobre načrte klasifikacijskih znakov. Na kolokvij je prišlo 76 uslužbencev iz javne uprave (Državnega zbora, ministrstev, organov v sestavi ministrstev, agencij in skladov). Uvodni predavanji sta pripravila mag. Jadranko Gustinčič in mag. Davorin Ivančič iz Ministrstva za javno upravo RS. Prvi je predstavil Novosti upravnega poslovanja s poudarkom na novem okviru klasifikacijskih znakov, drugi pa osnutek nove uredbe o upravnem poslovanju in v diskusiji tudi odgovarjal na vprašanja prisotnih glede same uredbe in novega obveznega okvira klasifikacijskih znakov. Ostali predavatelji so podali kratke informacije, povezane z e-gradivom. Jože Škofljanec iz Arhiv RS DLM forum – Dolgotrajna hramba e-zapisov, mag. Sonja Jager iz Centra Vlade RS za informatiko in mag. Natalija Glažar iz Arhiva RS Model Requirements (MOREQ) - Model zahtev za upravljanje elektronskih dokumentov. Na koncu pa je Vesna Gotovina iz Arhiva RS predstavila še Vprašalnik (anketo) o dokumentarnem in arhivskem gradivu, ki ga bo Arhiv RS takoj po dokončnem formiranju nove Vlade RS poslal vsem ustvarjalcem, za katere je zadolžen Oddelek za gradivo uprave po letu 1945. Vtisi udeležencev so bili dobri, saj so si že med odmorom in po končanem Kolokviju izmenjavali različna mnenja glede sprememb, ki se predvidevajo z novo uredbo in z novim klasifikacijskim načrtom. Večina pa je bila skeptična glede sprejetja uredbe in z njeno uveljavitvijo, kar naj bi se zgodilo že 1. januarja 2005. Na spletni strani Arhiva RS, http://www.gov.si/ars, (izobraževanje – delavci, ki delajo z dokumentarnim gradivom), so objavljena predavanja s Power Point predstavitvami. Žarko Štrumbl Vesna Gotovina ŽENSKE SKOZI ZGODOVINO - 32. zborovanje slovenskih zgodovinarjev - Celje, 30 september – 2. oktober 2004 Lani konec meseca septembra je v Celju Zveza zgodovinskih društev Slovenije organizirala 32. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Tema zborovanja Ženske skozi zgodovino je pritegnila veliko število predavateljev, ki so želeli spregovoriti o ženski, ki je soustvarjala slovensko zgodovino, a je bila mnogokrat »prezrta«. Prireditelj je bil presenečen nad številom

33

prijavljenih (41 referentk in referentov), ki je preseglo vsa pričakovanja. Prav zaradi te številčnosti se je odločil za domiseln pristop k organizaciji zborovanja, in sicer v obliki panelov. Udeleženci so tako lahko med »množico« referatov izbrali tiste, ki so jih zanimali, hkrati pa so imeli v teh manjših skupinah več časa za diskusije. Organizacija po ustaljeni navadi bi zborovanje podaljšala ali pa marsikateri predavatelj ne bi mogel predstaviti svojega prispevka. Kljub manjšim spodrsljajem, ki jih je pripisati neizkušenosti ob novem pristopu k podajanju referatov, so bili udeleženci zadovoljni. Vsak udeleženec je že na začetku zborovanja dobil obsežen zbornik objavljenih referatov z naslovom Ženske skozi zgodovino. Zbornik obsega 394 strani v A4 formatu. Tako referati kot tudi objavljeni prispevki se po vsebini in kakovosti med seboj razlikujejo, a ob tako številni in različni udeležbi je to popolnoma razumljivo. Zbornik je nedvoumno dobrodošla novost na področju ženskih študij. Aleksandra Serše POSVETOVANJE SPLOŠNIH KNJIŽNIC, Kranjska Gora Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije je 27. in 28. septembra 2004 organizirala posvetovanje pod krovnim naslovom »Sodelovanje in partnerstvo digitalno«. Namen teme je bil pritegniti v sodelovanje tudi druge sektorje kulturne dediščine, predvsem arhive in muzeje. Pripravljeni referati so zajeli tako zadnje projekte na področju knjižničarstva, kot tudi splošne teme iz področja e-uprave. Posvetovanja so se udeležili v glavnini knjižničarji iz splošnih knjižnic, nekaj udeležencev pa nas je bilo tudi iz muzejev in arhivov (skupno je bilo vseh udeležencev 93). Udeleženci posveta so sprejeli in pozdravili »Manifest Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o razvoju slovenskega knjižničarstva«, ki ga je predstavila Irena Selšek. V njem so zapisali, da imajo tudi knjižnice poslanstvo za razvoj znanja prebivalstva Slovenije kot najpomembnejšega nacionalnega bogastva. Iz tega razloga naj bi knjižnice zagotavljale enake možnosti za dostop do publikacij in informacij na vseh medijih ter zadovoljevale njihove kulturne, informacijske, izobraževalno-raziskovalne, komunikacijske in socialne potrebe. Knjižnice naj bi torej v prihodnje bile kulturna središča, ki bi vzpodbujala bralno kulturo, oz. naj bi kot informacijski centri razvijale lastne informacijske storitve in proizvode, in nenazadnje kot socialna središča uporabnikom omogočale socialne stike in izmenjavo mnenj. Konferenca je potekala dva dni, pri čemer so bili v ospredju gostje iz tujine. Chris Batt, direktor Sveta muzejev, knjižnic in arhivov (vladna razvojna agencija) v Veliki Britaniji, in Gunnar Urtegaard, direktor Regionalnega arhiva v eni od zahodnih provinc na JZ Norveške, sta predstavila oblike sodelovanja med arhivi, muzeji in knjižnicami na digitalnem področju (na svetovnem spletu), ki so bile vzpostavljene v obeh državah. Ga. Martina Rozman Skalobir iz Osrednje knjižnice Celje in hkrati predsednica Sekcije za splošne knjižnice je predstavila pregled obstoječih in izvedenih projektov v Sloveniji v različnih kulturnih organizacijah z naslovom »Digitalna sedanjost v Sloveniji« (na kratko sta bila predstavljena tudi ARS-jev projekt digitalizacije katastra in ZAL-ov projekt digitalizacije razglednic). Zanimiva je bila tudi prezentacija Dušana Kričeja, sekretarja Centra Vlade RS za informatiko, ki je predstavil storitve e-uprave. Andreja Pignar, direktorica izobraževalnih programov pri organizaciji DOBA Maribor, je predstavila primer učenja na daljavo prek interneta, Irena Sešek, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) v obdobju 2001-2003, pa je

34

predstavila že omenjeni Manifest ZBDS o razvoju slovenskega knjižničarstva, torej vizijo slovenskega knjižničarstva, ki opredeljuje tudi položaj in vlogo knjižnic v informacijski dobi. Franja Gabrovšek je predstavila primer povezovanja med lokalnimi oblastmi, knjižnicami in drugimi ustanovami ter Regionalno razvojno agencijo Gorenjske - v regionalno razvojni program Gorenjske 2002-2006 so namreč aktivno vključene tudi knjižnice kot centri vse-življenjskega učenja. Breda Karun (NUK, nacionalna koordinatorka projekta CALIMERA) je predstavila koncept delovanja in sodelovanja osrednjih območnih knjižnic kot pobudnic sodelovanja v regiji. Zoran Krstulovič, pomočnik ravnatelja v NUK-u, pa je opisal koncept digitalne knjižnice, ki jo gradijo v NUK-u. Z Inštituta informacijskih znanosti v Mariboru je ekipa treh strokovnjakov, Marta Seljak, Apolonija Marolt Zupan in Davor Bračko, predstavila Online referenčni servis v sistemu COBISS.SI (elektronski servis slovenskih knjižnic »Vprašaj knjižničarja«). Oskar Wolf, sistemski administrator v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani, pa je prikazal dosedanje rezultate izgradnje portala KAMRA, ki naj bi na spletu združeval podatke iz treh kulturnih sektorjev: knjižnic, arhivov in muzejev. Posvetovanje je bilo zaključeno z okroglo mizo, ki je povzela vse, kar se dogaja na področju digitalizacije in e-vsebin v knjižnicah, arhivih ter muzejih v Sloveniji, vključno s problemi, hkrati pa je vsaj okvirno začrtala tudi pot v prihodnje. Natalija Glažar POSVETOVANJE INFORMATIKOV V DRŽAVNI UPRAVI - INDO 2004 11. srečanje informatikov v javni upravi z mednarodno udeležbo je potekalo od 13. do 15. septembra v kongresnem centru Evropa v Portorožu. Rdeča nit posvetovanja je bila strategija e-uprave do leta 2008. Predavanja so potekala v štirih tematskih sklopih: E-uprava in izvajanje akcijskega načrta, Slovenija in Evropska unija, Tehnološki del, Strategija e-uprave do leta 2008, organizirane pa so bile tudi tri dobro obiskane okrogle mize: Uresničevanje E uprave, Informacijska družba: vrednotenje doseženega in izzivi za prihodnost, Odprti standardi. Prvi dan posvetovanja je bil posvečen predvsem stanju na področju elektronskega poslovanja v javni upravi, predvsem storitvam za prebivalstvo in gospodarstvo. Dušan Kričej je v uvodnem predavanju predstavil razvoj storitev e-uprave: prvo in drugo verzijo portala E-uprava in storitve od prvih izpiskov iz matične knjige do vizije CVI pri projektu VEM (vse na enem mestu), ki naj bi omogočal elektronsko registracijo podjetja in s tem povezanih storitev državne uprave. Poleg tega pa so, prav tako v zgodnjih razvojnih fazah, storitve, povezane z e-volitvami in elektronsko osebno izkaznico. Žal (uradno zaradi bolezni) ni bilo predstavitve spletnega vladnega portala za otroke in mladino. Z rezultati pa so se lahko pohvalili pri projektu e-SLOG (elektronska naročilnica, dobavnica in račun) ter elektronskimi davčnimi storitvami, pri katerih ima najpomembnejšo vlogo obračun DDV. Zanimive so bile tudi predstavitve vabljenih govornikov: g. Jožko Čuk, Gospodarska zbornica Slovenije, Mr. Sokratis K.Katsikas, E-government in Greece, Mr. Christian Rupp, E-uprava Republike Avstrije, Mr. Christian Christensen, vlada Kraljevine Danske. Celotno posvetovanje so spremljale tudi predstavitve sponzorjev – nujno zlo takšnih prireditev, priložnost za samohvalo in prepričevanje prepričanih – teorijo večinoma že dobro poznamo, o stroških, o problemih in o rešitvah, ki jih nihče ne uporablja, pa nihče ne govori rad.

35

Drugi in tretji dan posvetovanja je večina predstavitev potekala v dveh ločenih dvoranah. Delavnice so bile posvečene odprtokodnim rešitvam, elektronski pošti in varnosti (samo eno uro). V nadaljevanju so bila predavanja v okviru naslednjih področij: (dvorana A) E-uprava in izvajanje akcijskega načrta, zakonodajna veja, področje zdravstva, Slovenija in EU, Strategija e-uprave do leta 2008, (dvorana B) E-uprava in izvajanje akcijskega načrta, sodna veja, izvršilna veja, javna uprava-gospodarstvo, tehnološki del. Glavni poudarki predavateljev in okroglih miz so bili povezani z e-storitvami v Sloveniji ter z vizijo razvoja področja, ki ga tako Evropska unija kot Slovenija postavljata v ospredje svojih razvojnih načrtov. Darija Plevel SPLETNA ZBIRKA PODATKOV O SLOVENSKIH KULTURNIH USTANOVAH V okviru vseevropskega interdisciplinarnega projekta Seas so v četrtek 2. decembra 2004 objavili iskalnik "Visiting Arts Slovenia Cultural Profile", spletno zbirko podatkov o slovenskih kulturnih ustanovah, namenjeno mednarodni kulturni izmenjavi. Spletna stran je rezultat skupnega projekta Visiting Arts, Biritish Councila in Ministrstva za kulturo. Načrtujejo tudi knjižno izdajo in CD-ROM, kar je bila tudi prvotna ideja projekta. Na sprejem s predstavitvijo je bil vabljen tudi Arhiv RS. Udeležila sem se ga Darija Plevel in na njem izkoristila priložnost za izmenjavo mnenj o vodenju projektov na področju kulture. V tujini večino takšnih projektov, tako kot predstavljenega, vodijo mladi ambiciozni managerji, ki niso zaposleni v javnem sektorju. Bolj kot na področje samo se spoznajo na odnose z javnostmi, marketing, pridobivanje sponzorskih sredstev, javnih sredstev ipd. Naslov iskalnika: http://www.culturalprofiles.org.uk/slovenia. Večino besedila povezanega s slovenskimi arhivi je pripravila Natalija Glažar že v letu 2003. Darija Plevel POROČILO S SREČANJA PRAVNIKOV V PORTOROŽU Od 14. do 16. oktobra 2004 je v Portorožu potekalo srečanje pravnikov iz cele Slovenije, udeležili pa so se ga tudi nekateri ugledni gostje iz tujine in ga popestrili s svojimi prispevki. Srečanja se je udeležilo preko 800 udeležencev, razprave pa so potekale v devetih sekcijah. Svoje referate s področja delovnega prava so predstavili dr. Janez Novak (Splošna vprašanja v zvezi z uveljavljanjem pravic), Vera Aljančič Falež (Postopek pri delodajalcu po ZDR), mag. Darko Krašovec (Postopek po ZJU in drugih predpisih) in Marta Klampfer (Postopek pred delovnimi sodišči). Nekaj o prispevku mag. Darka Krašovca: Ločimo delovnopravno zadevo in upravno zadevo. Zoper delovnopravne zadeve je dopustna tožba na delovnem sodišču, zoper upravne odločitve pa na upravnem sodišču. Pritožba zoper odločitev delodajalca zadrži njeno izvršitev, če zakon ne določa drugače. V zvezi z delovnopravnimi zadevami potekata dva postopka:

36

- postopki, ki jih predstojnik začne zaradi zahteve javnega uslužbenca po izpolnitvi obveznosti, - postopki, katerih namen je spremeniti vsebino pogodbe o zaposlitvi. Tretji postopek, ki odstopa od navedenih, pa je postopek varstva pravic v zvezi s pritožbo zoper oceno uradnika. V zvezi z upravnimi zadevami potekata dva postopka: - izbira uradnika na javnem razpisu in - imenovanje v naziv oziroma položaj. Oba postopka se izvajata skladno z določili zakona, ki ureja splošni upravni postopek. V nasprotju z delovnopravnimi zadevami, v katerih predstojnik odloči s sklepom, v upravni zadevi odloči z odločbo. Pa si podrobneje oglejmo postopek za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta. Predstojnik mora izvesti javni razpis. Kandidata, ki ne izpolnjuje razpisnih pogojev, izbirna komisija ne uvrsti v izbirni postopek. Takemu kandidatu se izda sklep, zoper katerega lahko v osmih dneh vloži pritožbo. Z ostalimi kandidati se izvede natečajni postopek, pri čemer se izbere tisti kandidat, za katerega natečajna komisija oceni, da se je izkazal kot najbolj strokovno usposobljen. Predstojnik izda kandidatu odločbo o izbiri, ostalim kandidatom pa izda sklep, da na javnem razpisu niso bili izbrani. V sklepu mora pravni pouk poleg pravice do pritožbe vsebovati tudi pravico do vpogleda v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni razpis, in ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev, ter v gradiva izbirnega postopka. Rok za vložitev pritožbe je osem dni. Odločba o izbiri kandidata na javnem razpisu je dokončna šele tedaj, ko pritožbe zoper sklepe izbranim kandidatom niso več mogoče oziroma tedaj, ko komisija za pritožbe o pritožbah zoper sklepe odloči. Pa si oglejmo postopek javnega razpisa za najvišje položaje: Razpisna komisija, ki jo imenuje uradniški svet, ugotovi, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj in so glede na strokovno usposobljenost primerni za ta položaj. Navedenim kandidatom izda odločbo, preostalim kandidatom pa sklep, da v razpisnem postopku niso uspeli. Zoper odločbo oziroma sklep ni dovoljena pritožba, temveč je dovoljen upravni spor. Kandidat mora vložiti tožbo pred upravnim sodiščem v 30 dneh po vročitvi sklepa oziroma odločbe. Po izdaji odločb oziroma sklepov razpisna komisija predloži funkcionarju, ki mu bo uradnik na najvišjem položaju odgovoren, seznam kandidatov, ki so v razpisnem postopku uspeli. Funkcionar izmed kandidatov na seznamu izbere tistega, ki je po njegovi oceni najprimernejši. Funkcionar svoje odločitve ni zavezan obrazložiti. Prav tako se o izbiri ne izda odločba, temveč se izbrani in neizbrani kandidati samo obvestijo. Kandidat, ki je v razpisnem postopku uspel in mu je komisija izdala odločbo, pa pravnega interesa za vložitev tožbe nima vse dotlej, dokler funkcionar kandidata ne obvesti o svoji odločitvi o najprimernejšem kandidatu. Odločitev funkcionarja je lahko znana po izteku roka za vložitev tožbe v upravnem postopku. Če upravno sodišče ugotovi, da je tožba utemeljena, lahko prisodi neizbranemu kandidatu odškodnino v višini najmanj ene in največ treh mesečnih bruto plač za položaj, za katerega se je potegoval. Če upravno sodišče ugotovi, da izbrani kandidati ne izpolnjujejo pogojev za zasedbo položajnega delovnega mesta, pa odločbo o izbiri razveljavi. Jolanda Fon

37

SLOVENSKI FILMSKI ARHIV FILMSKI FESTIVAL DNEVI NEMEGA FILMA / LE GIORNATE DEL CINEMA MUTO, Sacile Od 9. do 11. oktobra 2004 sem prvič obiskala festival nemega filma v Sacileju v severni Italiji, ki je trajal do 16. oktobra in se ga je po mojem odhodu udeležila še kolegica Marta Rau Selič. Festival poleg številnih nemih dokumentarnih in igranih filmov prinaša vrsto obfestivalskih prireditev. Zelo zanimiv je filmski sejem, na katerem se srečajo prodajalci in filmski navdušenci - kupci filmskih knjig, revij, plakatov razglednic in ostalih zbirateljskih predmetov. Bila sem na odprtju razstave filmske zapuščine in filmskih plakatov filmov Dzige Vertova, enega največjih sovjetskih dokumentaristov v času oktobrske revolucije in po njej. Organizatorji so jo pripravili v sodelovanju s filmskim muzejem z Dunaja. Tudi v filmskem programu je osrednje mesto zavzemala retrospektiva filmov Dzige Vertova, ki velja za manj raziskanega avtorja, čeravno je v zadnih letih izšlo nekaj monografij o njegovem delu, ki kažejo na njegovo posebno vlogo v zgodovini filma. Tukaj je bil prvič prikazan njegov celovit filmski opus, ki je zanimiv zlasti za tiste, ki se ukvarjajo z zgodovino dokumentarnega filma. Druga retrospektiva je bila namenjena britanskemu nememu filmu, ki prav tako spada med manj raziskana področja nemega filma. Sama sem se prepričala o enkratnosti in izčrpnosti tega festivala, na katerem se vsako leto srečajo svetovne poti filmskih zgodovinarjev, študentom in nasploh ljubiteljev nemega filma. Tatjana Rezec Stibilj FESTIVAL NEMEGA FILMA V PORDENONEJU IN V SACILU V času od 11. do 16. oktobra 2004 sem se udeležila 23. festivala nemega filma v Pordenoneju. Začel se je s filmom The General iz leta 1927, katerega producent in režiser je priznani ameriški avtor Buster Keaton. The General je njegov najslavnejši in najboljši film. Opisuje dogajanje v ameriški državljanski vojni, ko mali človek popolnoma sam izvrši junaška dela, pri tem pa pride v spor s celo armado. Film je v igralskem in tehničnem smislu povsem klasičen. Festival se je zaključil z avandgardnim filmom The Cat and the Canary, Mačka in kanarček, prav tako iz leta 1927. Njegov avtor je Paul Leni, nemško-ameriški režiser in scenograf, ki je najprej deloval v Nemčiji, nato pa v Hollywoodu, kjer je režiral omenjeni film in za njim še tri grozljivke. S temi deli v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je postal začetnik novega žanra v Ameriki. Na festivalu je bila najzanimivejša retrospektiva filmov sovjetskega režiserja, scenarista in teoretika filma Dziga Vertova (pravilno ime Denis Arkadjevič Kaufman), ki jih je večkrat snemal njegov brat Mihail. Začel je s filmskimi žurnali (dnevniki), ker je menil, da so posebna oblika filmske resnice. Aktivno je sodeloval v sovjetski revoluciji in menil, da lahko z resnico, ki jo prikazuje v filmih, popularizira cilje sovjetske revolucije. Tako obliko filmske izpovedi je imenoval kino oko ali kino resnica predvsem zaradi postopka, kjer so vsi posnetki avtentični in zato toliko bolj pomembni za proučevanje zgodovine nekega časa. Lahko bi rekli, da so to prava arhivska snemanja. Že v času, ko je še aktivno deloval, vsi niso delili

38

njegovih prepričanj, zato je sorazmerno zgodaj nehal z ustvarjalnim delom v sovjetski kinematografiji. Nekoliko je še sodeloval pri snemanjih sovjetskih zvočnih filmov, kjer je koncept, ki ga je uveljavljal v sliki, vnesel tudi v zvok enega prvih zvočnih filmov Sinfonija Donbassa iz leta 1930, ki prikazuje delo in življenje rudarjev v rudnikih premoga v Donskem bazenu. Vertovu je bila na festivalu posvečena tudi razstava. Marta Rau Selič OB LETU OSOREJ - FILMSKO NOVOLETNO SREČANJE 2004 Že tradicionalno smo v Arhivu tudi letos 22. decembra ob 13. uri, 13. minut in 13. sekund povezali strokovno vsebino z novoletnim sporočilom. Strokovni program smo pripravljali kar dve leti, posvečen naj bi bil filmskemu avtorju Vojko Duletiču ob njegovi 80-letnici. V ta namen smo pregledali filmsko in drugo gradivo, ki ga hranimo. Borko Radešček ga je ob tej priliki tehnično obnovljenega prenesel na nove nosilce in posnel obsežen pogovor z avtorjem. Podali smo tudi pisni predlog, da bi Duletič dokončal svoj črno beli film, ki ga je posnel na medvojno tematiko davnega leta 1958 na glasbo Marjana Kozine in je že tak, kakršen je, izvirna umetnina. Vendar pričakovanega odziva s strani Filmskega sklada žal ni bilo. Je pa Vojko Duletič prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo in prosil, da bi naše druženje prenesli v naslednje leto. Tako smo se odločili, da posvetimo srečanje režiserju Matjažu Klopčiču za njegov 70. rojstni dan, poseben gost pa je bila naša velika filmska igralka Štefanija Drolc, ki je rojstni dan praznovala prav na dan našega srečanja in je v Duletičevem filmu Na klancu tekla za vozom sreče. V arhivu, kjer želimo na varno spraviti vso slovensko filmsko dediščino, njene lanske 80-letnice še nismo obeležili. Prikazali smo dva kratka filma Matjaža Klopčiča, Romanco o solzi in Tovariš telefon. Avtor se je kljub delu na novem filmu o Ljubljani Ljubljana je ljubljena našemu vabilu odzval. Bil je presunjen predvsem ob ogledu svojih dveh filmov in morda je tudi na ta način dobil podporo za nadaljnje delo, kar je prav gotovo pomembno v smislu odpiranja Arhiva do avtorjev, katerih dela hranimo. Tudi letos se je srečanja udeležilo mnogo filmskih avtorjev, filmskih delavcev in kulturnikov, ki jih sicer redko vidimo v javnosti. Med njimi smo posebej pozdravili mojstra Rudija Omoto in Emilijio Soklič, ki spadata že kar med nacionalne kulturne zaklade tehnične slovenske filmske zgodovine. Posrečila se je tudi novoletna poslanica: ohranimo ne samo filmsko dediščino, ampak tudi naše običaje, ostanimo zvesti vsem trem prazničnim možem, ki prinašajo darove, da se ne bi kateri od njih našel na črni listi, ker je morda prav on tisti, ki nam prinaša kokto naše mladosti … Marta Rau Selič SODELOVANJE S KINOTEKO HRVAŠKE V Arhivu Republike Slovenije je bila 28. oktobra na obisku delegacija Kinoteke Hrvaške. Vodil jo je dr. Mato Kukuljica, ki je hkrati tudi namestnik direktorja Hrvaškega državnega arhiva. V razgovorih z direktorjem Arhiva Republike Slovenije dr. Draganom Matićem so

39

predstavili predvsem problematiko sukcesije, avtorskih pravic in obnove filmskega arhivskega gradiva, za katerega hrvaška država namenja, za razliko od Slovenije, precejšnja sredstva. V razgovorih pa smo sodelavci Slovenskega filmskega arhiva izpostavili še našo računalniško obdelavo filmov, izposojo, evidentiranje, hrambo etc. Poleg dr. Kukuljice so nas obiskali še Željko Milat in Katica Živkovič, ki skrbita za filmske negative, in sicer Mladen Burić za računalniško podporo in Karmen Lhotka za evidentiranje. 24. novembra vsa bila v Zagrebu v hrvaški kinoteki mag. Alojzij Teršan in Aleksander Blaznik. Ogledala in popisala sva filme hrvaških producentov, ki so pomembni za slovensko filmsko in splošno zgodovino, in jih v našem arhivu nimamo. To so Flora Kamniških alpa, Zapis o slikarju - Janez Bernik, Dolina Savinje, Sava, Morska solana, Bijele žetve, Svijet planina in Svizac. S Kinoteko Hrvaške smo se domenili tudi za kopiranja le-teh, oziroma za presnetje na DVD. Lojz Tršan OBISK KINOATELJEJA V GORICI Sodelavci Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije Marta Rau Seliè, Roman Marinko, Sandi Blaznik in Lojz Tršan smo bili 22. novembra 2004 na obisku v Kinoateljeju, s katerim sicer redno sodelujemo. Vodja Kinoateljeja Aleš Doktoriè nam je predstavil njihovo ustanovo, ki jo je ustanovil italijanski senator Darko Bratina in je osrednje filmsko središèe zamejskih Slovencev, tako po produkciji novih filmskih zgodb, evidentiranju in hrambi zamejske filmske zapušèine in filmov, ki so pomembni za Goriško ter nenazadnje tudi predstavitvah nove slovenske in srednjeevropske filmske produkcije goriškemu obèinstvu. Posebej pa smo se pri pogovorih osredotoèili na dva segmenta, fond Simonelli in restavracijo filmskega zvoka. Fond Simoneli je nastal tako, da je zbiralec - filmski ljubitelj, v obdobju med obema svetovnima vojnama in tudi potem zbiral odlomke filmov, ki so prikazovali Goriško in življenje na tem obmoèju. Ker so filmi na 35 mm gorljivem filmskem traku, smo se dogovorili, da jih bomo hranili v naših novih skladišèih za nitratni film, ki je v Borovcu na Koèevskem. Zatem smo si ogledali filmski laboratorij za restavriranje filma pri Videmski univerzi, ki ima sedež v pritliènih prostorih filmske palaèe Vittorio na Travniku. Ogledali smo si restavrirana filma o zdravniški operaciji in o Lokvah nad Gorico. Lojz Tršan 7. FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA, Ljubljana, Cankarjev dom Med 7. in 10. novembrom 2004 je potekal Festival slovenskega filma v ljubljanskem Cankarjevem domu. Festival ima dolgo tradicijo. V obdobju skupne jugoslovanske države se je dolga leta odvijal kot pregled domače filmske ustvarjalnosti pod naslovom Teden domačega filma v Celju. To je bila izjemno obiskana prireditev, mesto je dobesedno živelo z njo. Od leta 1998 je vsakoletni festival pod imenom Festival slovenskega filma potekal v Avditoriju Portorož. Zaradi različnih vzrokov, predvsem slabih tehničnih zmogljivosti, so leta

40

2003 preselili festival v Celje, letos pa v Ljubljano,s čimer so po besedah direktorja festivala Aleša Pavlina skušali zagotoviti dobre pogoje po organizacijski in tehnični plati Glede na odmeve v javnosti niso bili najbolj uspešni, predvsem pa ni bilo spemembe v smislu dviga števila obiskovalcev filmskih predstav. Projekcije, nekatere zelo slabe, so potekale v Kosovelovi in Linhartovi dvorani, ponovitve pa v kinu Dvor. Že sicer skromna bera slovenske filmske produkcije je šla letos prvič še čez sito selektorja Festivala, kar je povzročilo nasprotujoča si mnenja, predvsem o upravičenosti selektorske funkcije pri tako majhnem številu filmov. V tekmovalnem programu se je predstavilo šest celovečernih igranih in dva dokumentarna filma ter 11 srednjemetražnih in kratkih filmskih del. Nekateri filmi so bili uvrščeni v spremljevalni program (15), predstavljena je bila tudi produkcija AGRFT. V spremljevalnem programu naj omenim tri okrogle mize, katerih smo se udeležili tudi delavci SFA. Razpravljali smo o problematiki izvirnega igranega programa na slovenskih televizijah, o digitalni produkciji ter njeni vlogi, pomenu in prihodnosti v slovenskem filmu. Zelo burno pa je bilo na okrogli mizi o statusu Festivala, na kateri so razpravljalci skušali osvetliti trenutno stanje in določiti smernice nadaljnega razvoja slovenskega nacionalnega festivala. Tatjana Rezec Stibilj 9. FESTIVAL NEODVISNEGA FILMA SLOVENIJE 2004 V času od 5. do 7. novembra sem se udeležila 9. festivala neodvisnega filma 2004 v kinu Dvor v Ljubljani. Na predvečer festivala smo si ogledali antologijo hrvaškega eksperimentalnega filma in videoumetnosti (1995–2004) po izboru filmskega teotetika Hrvoja Turkovića s Hrvatske filmske zveze. Program se je začel z novimi filmi starih mojstrov, ki so bili pionirji eksperimentalnega filma na hrvaškem in veljajo za klasiko na tem področju. Tako smo videli filme Gorana Trbuljaka, Ivana Ladislava Galeta in drugih. V nadaljevanju smo si ogledali še filme novih avtorjev (1998–2004), ki so nas presenetili z vidnimi ustvarjalnimi dometi in izvirnostjo. Sledil je tekmovalni program slovenskih avtorjev, ki mu je sledila diskusija ob nekaterih izbranih filmih. V diskusiji smo sodelovali gost iz Zagreba filmski teoretik Hrvoje Turković, filmski publicist Aleš Blatnik, avtorji filmov in festivalska publika. Na koncu festivala je strokovna žirija v sestavi Blaž Kutin (filmski kritik), Ciril Oberstar, Mojca Zlokarnik in Miha Peče podelila priznanja za dokumentarni, igrani, eksperimentalni in animirani film. Posebno priznanje za posamezne dosežke je prejel Alvaro Petricig za zvok v prvouvrščenem filmu Starmi cajt. Med filmi na letošnjem festivalu je bila izredno zanimiva primerjava med našo in hrvaško neodvisno produkcijo. Pri obeh poteka prehod iz filmskega traku na video oziroma nove nosilce slike in zvoka, kar prinaša nove pristope, izzive in spoznanja. Marta Rau Selič 5. TOTI MEDNARODNI VIDEO FESTIVAL V MARIBORU

41

23. oktobra 2004 sem se udeležila video festivala v Mariboru. Na festival je prispelo 141 filmov iz 14 držav. Mednarodna žirija je imela izredno težko delo, saj so se med pregledom filmov nenehno spraševali: kaj je izvirna ideja, ali sporočilo avtorja razumejo vsi enako, ali jih niso zapeljali zanimivi efekti, ki jih danes omogoča računalniška tehnologija, ali so zaradi jezikovnih in kulturnih razlik dovolj dobro razumeli avtorjevo sporočilo in ali nam lokalne in regionalne omejitve neke teme sploh omogočajo, da avtorjevo sporočilo razumemo univerzalno in veljavno za vse gledalce. Tudi letošnji festival je pokazal strah pred tistim, kar že nekaj časa opažajo profesionalni avtorji. Vsakdo lahko kupi novo kamero in dobro računalniško montažo. Vsakdo pa ne more biti dober avtor. Letos sta že dve tretjini vseh tekmujočih avtorjev svoja dela posneli in posredovali v digitalnih tehnikah in formatih. Razlike med analogno in digitalno tehniko izginjajo, ostaja pa neizpodbitna resnica, da lahko zmagajo samo dobre ideje, dobre zgodbe in dela, ki jih oblikujejo dobra kamera, domiselna montaža, kakovosten ton in primerna luč. Tako je v kategoriji dokumentarnega filma zmagal avstrijski film, v animiranem filmu Urban Velkavrh s filmom The Big Space Sweep, v eksperimentalnem nemški film, v igranem pa avstrijski film. Član mednarodne žirije Alessio Zerial je za festival ob zaključku med drugim povedal: »… tu lahko odkrivamo nove talente, ki bogatijo naš prelepi svet!« Marta Rau Selič 1. MEDNARODNI FESTIVAL ANIMIRANEGA FILMA – RE-DRAWING EUROPE 2005 V času od 13. do 18. decembra 2004 sem se udeležila 1. festivala animiranega filma v Kinodvoru. Na otvoritvi festivala so prikazali animirani film Kiriku in čarovnica, ki je prejel že več mednarodnih nagrad in priznanj. Posebno zanimiva je bila predstavitev oddelka za animacijo iz Bratislave. Po ustanovitvi samostojne fakultete za film in televizijo, je po revolucionarnih spremembah leta 1989 v njeni sestavi nastal tudi oddelek za animacijo, ki se je predstavil v Ljubljani z retrospektivo najboljših diplomskih filmov od leta 1994 do 2002. Videli smo odlične režije, umetniška izražanja, računalniške animacije, klasične snemalne tehnike, montaže in drugo. Festival se je zaključil z retrospektivo naših animiranih filmov. Predstavili smo se s klasično zvrstjo animiranega filma, znotraj katerega ima lutkovni film svoje posebno mesto, saj je to najzahtevnejša oblika animiranega filma. Da je to res, so nam ponovno povedali filmi Saše Dobrila Vitez in koš, Črta Škodlarja Čigavo je pismo, Mikija Mustra Zimska zgodba in drugi. Posebni dogodek v okviru festivala pa je bila Andersenova pravljica Palčica v režiji in animaciji Roberta Waltla. Gre za prvo virtualno lutkovno predstavo kombinirano s filmsko animacijo, ki se odvija v virtualnem računalniškem okolju, ki omogoča otrokom, da tudi sami kreativno sodelujejo. Predstava Palčica je lani na 5. mednarodnem festivalu LUTfest prejela posebno nagrado za uvedbo novega večmedijskega pristopa v lutkarstvu. Marta Rau Selič

42