UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE

OBVLADOVANJE DENARNIH TOKOV S PROGRAMSKO

APLIKACIJO SAP

NINA BOŽIČ

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Nina Božič, študentka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani,

izjavljam, da sem avtorica zaključne strokovne naloge z naslovom Obvladovanje denarnih

tokov s programsko aplikacijo SAP, pripravljene v sodelovanju s svetovalcem prof. dr.

Markom Hočevarjem.

Izrecno izjavljam, da v skladu z določili Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št.

21/1995 s spremembami) dovolim objavo zaključne strokovne naloge na fakultetnih spletnih

straneh.

S svojim podpisom zagotavljam, da

je predloženo besedilo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

je predloženo besedilo jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za

izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem

o poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam

v zaključni strokovni nalogi, citirana oziroma navedena v skladu z Navodili za

izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in

o pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti (v pisni ali

grafični obliki) uporabljena v tekstu, in sem to v besedilu tudi jasno zapisala;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot

mojih lastnih – kaznivo po Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/2008 s spremembami);

se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predložene zaključne strokovne naloge dokazano

plagiatorstvo lahko predstavljalo za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v

Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom.

V Ljubljani, dne 17.09.2014 Podpis avtorice: Nina Božič

i

KAZALO

UVOD ........................................................................................................................................ 1

1 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV ..................................................................... 2

1.1 Izkaz denarnega toka .................................................................................................. 2

1.2 Načrtovanje denarnega toka ....................................................................................... 4

1.3 SAP podjetje in programska oprema za obvladovanje denarnega toka ..................... 5

2 OBVLADOVANJE DENARNIH TOKOV ................................................................... 6

2.1 Pomen obvladovanja denarnih tokov ......................................................................... 6

2.2 Uporabniki informacij in poročil o denarnem toku .................................................... 7

2.2.1 Notranji uporabniki ............................................................................................... 7

2.2.2 Zunanji uporabniki informacij .............................................................................. 8

3 NAČRTOVANJE DENARNIH TOKOV...................................................................... 8

3.1 Načrt denarnega toka glede na vrsto poslovanja ........................................................ 9

3.1.1 Načrt denarnega toka iz poslovanja ...................................................................... 9

3.1.2 Načrt denarnega toka iz naložbenja .................................................................... 10

3.1.3 Načrt denarnega toka iz financiranja ................................................................... 10

3.2 Načrt denarnega toka glede na časovno komponento .............................................. 11

3.2.1 Kratkoročni načrt denarnega toka oziroma likvidnostni plan ............................. 11

3.2.2 Dolgoročni plan denarnega toka oziroma plan solventnosti ............................... 11

3.3 Koraki pri načrtovanju denarnih tokov .................................................................... 12

4 SPREMLJANJE IN POROČANJE O IZVEDENIH DENARNIH TOKOVIH ..... 12

4.1 Izdelava izkaza denarnega toka ................................................................................ 12

4.2 Izkaz denarnega toka po neposredni metodi (SRS 26 različica I) ............................ 13

4.3 Izkaz denarnega toka po posredni metodi (SRS različica II) ................................... 14

5 ANALIZA DENARNEGA TOKA ............................................................................... 15

5.1 Analiza izkaza denarnega toka ................................................................................. 15

5.2 Analiza načrtovanih denarnih tokov ........................................................................ 16

5.2.1 Presežek denarnih sredstev .................................................................................. 16

5.2.2 Likvidnostni primanjkljaj .................................................................................... 17

5.2.3 Insolventnost podjetja ......................................................................................... 17

5.2.4 Optimizacija denarnega toka oziroma optimalna likvidnost ............................... 18

5.3 Primerjalna analiza realiziranega in načrtovanega denarnega toka ......................... 18

6 SAP PROGRAMSKA APLIKACIJA ZA OBVLADOVANJE DENARNIH

TOKOV .......................................................................................................................... 19

6.1 SAP programska aplikacija za izdelavo izkaza denarnih tokov po neposredni metodi

.................................................................................................................................. 20

6.2 SAP programska aplikacija za načrtovanje denarnih tokov - SAP liquidity planner ...

.................................................................................................................................. 21

ii

SKLEP ..................................................................................................................................... 23

LITERATURA IN VIRI ........................................................................................................ 24

PRILOGE

1

UVOD

Obvladovanje denarnih tokov je temeljnega pomena za zagotavljanje plačilne sposobnosti,

obstoja ter razvoja podjetja. Učinkovito obvladovanje denarnega toka se prične s

načrtovanjem denarnega toka, izdelavo različnih verzij ter analizo variant možnih poslovnih

odločitev. Izkaz denarnega toka je eden temeljnih računovodskih izkazov, ki je sestavni del

računovodskega poročila ter odraža spremembe denarnih sredstev v obdobju. Vsebuje

pomembne informacije o dejanskih prejemkih in izdatkih v določenem obdobju ter tako kaže

sposobnost podjetja za pridobivanje denarnih sredstev. Informacije, ki izhajajo iz izkaza

denarnih tokov so izrednega pomena za sprejemanje poslovnih odločitev, zato so pomembna

informacija tako notranjim kot zunanjim uporabnikom. Potencialni investitorji, upniki in

dobavitelji lahko iz njega pridobijo informacije o finančnem stanju ter predvidijo bodoče

trende za razvoj podjetja. Denarni tok je dober pokazatelj finančne stabilnosti in likvidnosti

vsakega partnerja, saj nam pove o plačilnih sposobnostih, ki jih partner prakticira pri

financiranju poslovanja. Notranji uporabniki uporabljajo informacije o realiziranih denarnih

tokovih za načrtovanje bodočih poslovnih odločitev ter za optimizacijo poslovanja z

denarnimi sredstvi.

V obdobju po osamosvojitvi Slovenske države so se ekonomski cilji podjetij večinoma

posvečali zgolj maksimizaciji dobička. V današnjih časih gospodarske in finančne krize pa je

evidentno, da se veliko število današnjih podjetij srečuje z likvidnostno problematiko, kljub

zasledovanju ciljev maksimizacije dobička. Zaradi aktualnih razmer na finančnih trgih je

uspešno načrtovanje, obvladovanje in upravljanje denarnih sredstev izrednega pomena za

doseganje zastavljenih ciljev ter maksimiranje dolgoročne vrednosti podjetja. Neučinkovito in

neracionalno ravnanje z denarnimi sredstvi ima lahko za posledico likvidnostne težave ali

celo stečaj. Za izdelavo kvalitetnega načrta denarnega toka so potrebni usklajeni podatki

celotnega poslovnega subjekta ter obravnava tako notranjih kot zunanjih informacij. Celovito

poročanje predstavlja za podjetja priložnost, predstaviti celovito sliko svojega delovanja in

poslovanja na jasen, jedrnat, povezan in primerljiv način. (Novak, 2013, str. 37).

Zaključna naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so pojasnjena teoretična

izhodišča osnovnih pojmov in pomena obvladovanja denarnih tokov. V drugem delu

zaključne naloge, se bom osredotočila na praktično izdelavo likvidnostnih planov ter izkaza

denarnih tokov s pomočjo SAP aplikacije. Predstavila bom povezavo različnih SAP modulov

z namenom celovitega zajema informacij ter učinkovitega načrtovanja denarnega toka.

Namen zaključne naloge je predstaviti pomen planiranja denarnih tokov, izdelave izkaza

denarnega toka ter primerjave med plani in realizacijo. V današnjem hitrem poslovnem svetu

je izrednega pomena pravočasna in točna informacija, povezava različnih virov informacij ter

primerjalna analiza planskih in dejanskih rezultatov. Zaradi napredka informacijske

tehnologije, je težnja po obvladovanju poslovnih procesov z integriranimi celovitimi

informacijskimi sistemi, ki združujejo informacije na enem mestu in managementu

2

omogočajo kvaliteten detajlni vpogled v poslovanje organizacije. Eden takih je SAP program,

ki združuje in povezuje celotno poslovanje, tako upravljanje in planiranje dela s strankami

(CRM), upravljanje investicij (IM), komercialo (MM), prodajo (SD), računovodstvo in

finance (FI), zakladništvo (TR), kontroling (CO) in kadre (HR).

1 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV

1.1 Izkaz denarnega toka

Izkaz denarnih tokov je eden izmed temeljnih računovodskih izkazov, ki prikazuje prejemke

in izdatke denarnih sredstev v določenem obravnavanem obdobju. Prejemki in izdatki so

lahko gotovinski ali brezgotovinski. Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, ki

je po Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGO) sestavni del letnega poročila za

velike in srednje kapitalske družbe, dvojne družbe ter majhne kapitalske družbe, ki trgujejo z

vrednostnimi papirji na organiziranem trgu. Ne glede na ZGO Slovenski računovodski

standardi (v nadaljevanju SRS) predpisujejo izkaz denarnih tokov za vse družbe, ki

računovodske izkaze sestavljajo skladno s SRS. Obliko predpisuje SRS 26, medtem ko v

Mednarodnih standardih računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP) oblika ni

predpisana, MSRP predpisuje le, da mora podjetje poročati o denarnih prejemkih in izdatkih

glede na dejavnike poslovanja, financiranja in investiranja. Izkaz denarnih tokov z ostalimi

računovodskimi poročili prikazuje povezavo med uspešnostjo in dobičkonosnostjo,

spremembo sredstev ter stanje likvidnosti in solventnosti podjetja.

Izkaz denarnih tokov ima zaporedno obliko in je sestavljen iz treh delov:

denarnega toka pri poslovanju

denarnega toka pri investiranju

denarnega toka pri financiranju

Tako SRS kot MSRP dopuščata dve metodi sestave izkaza denarnih tokov:

po neposredni metodi

po posredni metodi

Osnovna bilančna shema izkaza denarnih tokov je prikazana na Sliki 1:

3

Slika 1: Osnovna shema izkaza denarnih tokov

Prejemki Izdatki Prejemki Izdatki

Povečanje Zmanjšanje

denarja denarja

IZKAZ DENARNIH TOKOV

za obdobje

IZKAZ DENARNIH TOKOV

za obdobje

Vir: A. Igličar, M. Hočevar & M. Zaman Groff, Uvod v računovodstvo, 2013, str. 332

Izkaz denarnih tokov je preko denarnih sredstev neposredno povezan z bilanco stanja, v kateri

so denarna sredstva kot del sredstev podjetja izkazana na aktivni strani. Izkaz denarnih tokov

podrobneje pojasnjuje vzroke za spremembo denarnih sredstev v določenem obdobju, ki je

razlika med stanjem denarnih sredstev na začetku obdobja in stanjem denarnih sredstev na

koncu obdobja. Začetno stanje denarnih sredstev iz izkaza denarnih tokov je izkazano v

začetni bilanci stanja, končno stanje denarnih sredstev pa je izkazano v končni bilanci stanja.

(Igličar et al., 2013, str. 333).

Povezava med izkazom denarnih tokov in bilanco stanja je razvidna iz slike 2:

Slika 2: Povezava med izkazom denarnih tokov in bilanco stanja

Začetna bilanca Izkaz denarnih tokov Končna bilanca

stanja na dan 1.1.2012 za obdobje stanja na dan 31.12.2012

1.1.-31.12.2012

Kapital + prejemki Kapital

Dolgovi Dolgovi

Denar Denar

- izdatki

Dolgoročna

sredstva

= končno stanje denarnih

srestevKratkoročna

sredstva

Dolgoročna

sredstva

Kratkoročna

sredstva

Začetno stanje denarnih

sredstev

Vir: A. Igličar, M. Hočevar & M. Zaman Groff, Uvod v računovodstvo, 2013, str. 332

4

1.2 Načrtovanje denarnega toka

Načrtovanje denarnega toka ima že od nekdaj poseben pomen, saj so od razpoložljivih

denarnih sredstev odvisne številne odločitve na različnih področjih poslovanja. Pogost je rek:

»Profit is opinion, cash is a fact«, kar pomeni, da je dobiček mnenje, denar je dejstvo. (Čadež,

2013, str. 134).

Podjetje lahko ustvarja dobiček, pa ima kljub temu negativen denarni tok oziroma

likvidnostni primanjkljaj. Na dobiček podjetja je mogoče vplivati z uporabo različnih

računovodskih metod, medtem ko je stanje denarja neodvisno od uporabe računovodskih

metod.

Namen načrtovanja denarnih tokov je obvladovanje in učinkovito upravljanje z denarnimi

sredstvi. Skladno z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij (Ur.l. RS, št.

54/99, 110/99, 93/02 - odl. US, 117/06 - ZDDPO-2, 31/07, 33/07 - ZSReg-B, 58/07 - odl. US

in 126/07 - ZFPPIPP) so podjetja dolžna upoštevati pravila skrbnega finančnega poslovanja

ter poslovati tako, da so v vsakem trenutku sposobne pravočasno izpolniti zapadle neplačane

obveznosti ter da so trajno sposobne izpolnjevati vse svoje obveznosti. V 7. členu ZFPPod so

navedene zakonske zahteve za upravljanje likvidnosti podjetij, kjer je določeno, da mora

podjetje za zavarovanje pred likvidnostnimi tveganji redno spremljati likvidnost, oblikovati

ter izvajati politiko rednega upravljanja z likvidnostjo, ki obsega načrtovanje pričakovanih,

znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje ter sprejemati

ustrezne ukrepe za preprečitev oziroma odpravo vzrokov nelikvidnosti.

Gospodarno ravnanje z denarnimi sredstvi pomeni, da podjetje na bančnih transakcijskih

računih razpolaga z zadostno količino denarnih sredstev, ki jih potrebuje za tekočo likvidnost

ter poslovanje. Ker denar na računih izgublja na vrednosti, je potrebno viške denarnih

sredstev naložiti v obliki donosnejših depozitov ali drugih donosnejših naložb.

Na osnovi načrta denarnega toka za naslednje obdobje, ki je običajno mesec, se pripravimo na

aktivnosti na finančnem trgu. Presenečenja za družbe v smislu pomanjkanja ali presežka

sredstev pomenijo ali hitro in drago zadolževanje ali prepoceni in ne vedno tveganju primerno

naložbenje. V družbi, kjer so denarni tokovi stvar slučaja in ne tečejo načrtovano, je denar

predrag in neizkoriščen. Obresti tečejo tudi za denar, ki ni smotrno uporabljen (Peterlin,

2013).

Poenostavljen načrt denarnega toka je mogoče pripraviti upoštevajoč začetno stanje

razpoložljivih denarnih sredstev, kateremu prištejemo planirane prilive in odštejemo planirane

odlive za določeno obdobje. Omenjen izračun nam kot rezultat prikaže predvidno končno

stanje sredstev v določenem obdobju, ki ga lahko uporabimo kot predvideno začetno stanje

razpoložljivih sredstev za naslednje obdobje in na enak način pripravimo načrt denarnega toka

za naslednje obdobje.

5

Na sliki 3 lahko vidimo shemo enostavnega načrta denarnega toka:

Slika 3: Enostavni načrt denarnega toka za določeno obdobje

Mesec jan.11 feb.11 mar.11

Začetno stanje denarja 3.000 4.000

Prilivi 20.000

+ prilivi iz rednega poslovanja (plačila od kupcev) 10.000

+ izredni prilivi (različne subvencije, enkratni prilivi ...) 1.000

+ prilivi iz financiranja (kredit, dividende ...) 4.000

+ prilivi iz dezinvestiranja (prodaja osnovnih sredstev ...) 5.000

Odlivi 19.000

- odlivi iz rednega poslovanja (plače, dobavitelji, davki, najemnine ...) 8.000

- izredni odlivi (kazni, enkratni odlivi ...) 0

- odlivi iz financiranja (vračilo glavnice kredita, obresti ...) 1.000

- odlivi iz investiranja (nakup novih osnovnih sredstev, nakup delnic ...) 10.000

Končno stanje denarja 4.000

Vir: M. Kupnik, Banko zanima vaš denarni tok, 2014

1.3 SAP podjetje in programska oprema za obvladovanje denarnega toka

Družba SAP ima sedež podjetja v Walldorfu v Nemčiji in podružnice v več kot 130 državah

po svetu. Je vodilna družba na področju programske opreme in povezanih storitev za podjetja

z več kot 40 let izkušenj in skoraj 50.000 odjemalcev. SAP-ov vodilni produkt je programska

oprema ERP (angl. enterprise resource planning), ki je razvit za podporo največjim

organizacijam na svetu, kot tudi malim in srednje velikim podjetjem v 25 različnih panogah.

Namen sodobne programske opreme ERP je racionalizirati procese med nabavo, proizvodnjo,

prodajo, financami in kadri ter poglobiti dostop do kritičnih podatkov, aplikacij in analitičnih

orodij.

Zaradi velike količino podatkov, ki jih potrebuje podjetje za poslovanje ter tudi za učinkovito

obvladovanje denarnih tokov je SAP razvil podatkovna skladišča oz. »Data Warehouse«

sisteme. Ti predstavljajo organizirano bazo podatkov, ki organizacijam omogočajo izvedbo

analiz glede na poslovne potrebe in strategijo podjetja, njihovim zaposlenim pa enostaven

dostop do poslovne inteligence (BI) in orodij za virtualizacijo podatkov, ki jih potrebujejo za

hitrejše in bolj premišljeno sprejemanje odločitev. Za načrtovanje denarnih tokov je SAP

razvil modul SAP Liquidity Planner, ki povzema podatke iz vseh modulov SAP sistema in jih

glede na določene predpostavke umešča v načrt denarnega toka (S&T Finančne storitve in

kontroling, 2014).

Shema delovanja SAP sistema in povezava različnih modulov za zagotavljanje informacij

potrebnih za obvladovanje finančnega managementa je prikazana na sliki 4.

6

Slika 4: Shema delovanja SAP sistema

Vir: H. D. Scheuermann, Best Practices in Cash Flow Management and Reporting. Qfinance. 2009

Poročilo denarnega toka v SAP-u prikazuje spremembe denarnih tokov neposredno. Prilivi in

odlivi likvidnih sredstev, kot so gotovina v blagajni in sredstva na bančnih računih, so

analizirani v realnem času in se evidentirajo z bančnimi izpiski po svojih razredih denarnega

toka.

2 OBVLADOVANJE DENARNIH TOKOV

2.1 Pomen obvladovanja denarnih tokov

»Upravljanje podjetja pomeni obvladovanje njegovega denarnega toka (angl. Managing the

company means managing its cash flow« (Reider & Heyler, 2003, str. 9).

Obvladovanje denarnih tokov je pomembno s stališča učinkovitega nadzora nad poslovanjem

ter zagotavljanja likvidnostni in solventnosti. V Sloveniji so podjetja po ZFPPod zavezana k

oblikovanju in izvajanju politike rednega upravljanja z likvidnostjo, ki obsega načrtovanje

denarnih tokov ter redno spremljanje likvidnosti. Načrtovanje denarnega toka dopolnjuje

načrtovano bilanco stanja, v kateri so sredstva in dolgovi navedeni le po namenu, s finančnega

vidika pa je čas najpomembnejši dejavnik.

V času finančne krize je za podjetja pomembno ohranjati in zagotavljati trajno plačilno

sposobnost oziroma likvidnost podjetja. Sicer maksimizacija dobička še vedno ostaja temeljni

cilj pridobitnega podjetja, vendar pa je temeljni pogoj za preživetje podjetja njegovo

7

zagotavljanje pozitivnega denarnega toka. Podjetju poslovanje z dobičkom ne pomaga, če ni

sposobno poravnavati svojih zapadlih obveznosti. Ni nujno namreč, da je podjetje, ki ustvarja

dobiček plačilno sposobno in ni izjema, da je podjetje, ki ustvarja izgubo plačilno sposobno.

Uspešno podjetje ima torej pozitivne poslovnoizidne in denarne tokove (Čadež, 2013).

Mnoga podjetja so izkazovala dobiček, vse dokler niso šla v stečaj, ker niso več zmogla

plačevati računov. Dobiček ali izguba je računovodska kategorija, pogosto odvisna od

spretnosti oziroma kreativnosti računovodje in zahtev lastnika ali direktorja. Denarja na

računu podjetja pa ni mogoče kreativno prikazovati - ali je ali pa ga ni. »Prihodki so dobri,

dobiček je boljši, denar je car. In danes šteje le še denar na računu« (Peterlin, 2013).

2.2 Uporabniki informacij in poročil o denarnem toku

Ločimo računovodsko poročanje za zunanje uporabnike računovodskih poročil (davčne

organe, banke, lastnike) in računovodsko poročanje za notranje uporabnike računovodskih

poročil (nadzorni svet, upravo, poslovodstva posameznih odvisnih družb in drugo

poslovodstvo nižjih ravni). Po drugi strani pa ločimo obračunska računovodska poročila, to je

računovodska poročila o uresničenih dogodkih in predračunska računovodska poročila

(računovodski predračuni), to je računovodska poročila o načrtovanih dogodkih ali poslih

(Bukovnik & Minarič, 2009, str. 12).

Poročila o izvedenih denarnih tokovih ter načrti denarnega toka so namenjena tako notranjim

kot zunanjim uporabnikom informacij. Zaradi svoje vsebine informacij so načrtovani denarni

tokovi večinoma zaupne narave, medtem ko je izkaz denarnega toka del računovodskega

poročila in je dostopen v javno pravnih evidencah gospodarskih družb.

2.2.1 Notranji uporabniki

Notranji uporabniki informacij glede realiziranega in načrtovanega denarnega toka so:

poslovodstvo podjetja, ki na podlagi informacij o realiziranem denarnem toku sprejema

odločitve za poslovno načrtovanje, ki je osnova za načrt denarnega toka;

lastniki podjetja zanimajo informacije o plačilni sposobnosti izplačevanja dividend;

zaposleni v podjetju, ki jih zanima zmožnost podjetja zagotavljati izplačilo plač ter

dolgoročna stabilnost poslovanja.

Računovodstvo za notranje uporabnike deluje izključno za potrebe podjetja, poslovodstva in

za sprejemanje dobrih poslovnih odločitev. Ko poslovodstvo sprejema odločitve o bodočem

poslovanju, ki vpliva na bodoče denarne tokove, je običajno potrebno pripraviti predračun

denarnega toka oziroma likvidnostni načrt v več verzijah, ki ponazarjajo različne poslovne

odločitve.

8

Ker informacije o denarnem toku uporabljajo različni zunanji in notranji uporabniki, morajo

biti pripravljene razumljivo, prikazovati morajo bistvo, biti morajo zanesljive in medsebojno

primerljive (Bukovnik & Minarič, 2009, str. 13).

2.2.2 Zunanji uporabniki informacij

Računovodska poročila za zunanje uporabnike so predpisana poročila. Po ZGD so to letna

računovodska poročila katerih sestavni del je tudi izkaz denarnega toka za preteklo obdobje.

Načrt denarnega toka je izjemoma dostopen zunanjim uporabnikom informacij. Primer je

bančno posojilo, kjer banke poleg realiziranega denarnega toka zanima tudi načrtovan denarni

tok, ki kaže na plačilno zmožnost podjetja, da bo poplačalo najeta posojila. Poudarek je na

planu denarnega toka iz poslovanja, saj pozitiven denarni tok iz poslovanja na dolgi rok

omogoča uspešno poslovanje in obstoj podjetja.

Zunanji uporabniki informacij izkaza denarnega toka so:

lastniki in vlagatelji kapitala v podjetje brez aktivne pravice do upravljanja, ki jih

zanimata predvsem velikost dobička in donosnost kapitala;

finančne institucije, ki podjetjem dajejo kratkoročna in dolgoročna posojila, zanima

plačilna zmožnost podjetja ter načrt kako bo odplačevalo morebitna posojila;

dobavitelji, ki podjetju dobavljajo blago ali storitve z odlogom plačila jih zanima

plačilna spodobnost poravnave dolgov;

kupce podjetja zanima dolgoročna stabilnost poslovanja poslovnega partnerja;

država, ki z zakonom in standardi predpisuje obliko izkaza denarnega toka;

javnost zanima stabilnost poslovanja podjetja, ki deluje v njihovem okolju.

3 NAČRTOVANJE DENARNIH TOKOV

Planiranje denarnih tokov je posledica poslovnega načrtovanja. Preoblikovanje poslovnega

načrta v njegove finančne posledice je eden od načinov, ki pove, ali bo podjetje preživelo.

Na podlagi izkaza denarnih tokov najlažje vidimo, kje podjetje ustvarja denarni tok oziroma

denarna sredstva. V podjetju se mora na dolgi rok denarni tok ustvarjati v procesu poslovanja.

Pozitiven denarni tok iz naložbenja običajno izvira iz odprodaje osnovnih sredstev, kar lahko

izjemoma začasno popravi rezultat denarnega toka. Denarni tokovi iz financiranja nastajajo

ob zadolževanju, dajanju posojil podjetjem ter v primeru naložbenih aktivnosti v delnice in

deleže podjetij (Reisman et al. 2008).

Pozitivno in negativno stanje posameznih sestavin denarnega toka je odvisno od faze rasti

podjetja. Mlado, novoustanovljeno podjetje ima pogosto negativen denarni tok iz poslovanja

in pozitiven denarni tok iz financiranja. Podjetja z začasnimi finančnimi težavami in podjetja,

9

ki zmanjšujejo obseg poslovanja, imajo običajno pozitiven denarni tok iz naložbenja, kar

pomeni,da odprodajajo osnovna sredstva. Negativen denarni tok iz poslovanja imajo običajno

podjetja v finančnih težavah (Reisman et. al., 2008).

Tabela 1 v nadaljevanju prikazuje stanje denarnega toka glede na fazo rasti podjetja.

Tabela 1: Stanje denarnega toka glede na fazo podjetja

Denarni tok iz …

Novonastalo

podjetje - Notranje

in zunanje

financiranje

Faza podjetniške

rasti - notranje

financiranje Zrelo podjetje

Odprodaja osnovnih

sredstev - začasne

finančne težave

Finančne težave -

faza padanja

Zmanjševanje

obsega poslovanja

… poslovanja + + + - - +

… naložbenja - - - + - +

… financiranja + - +/- + - -

Vir: M. Reisman et al., 2008, str. 4/6-2

3.1 Načrt denarnega toka glede na vrsto poslovanja

Podobno kot izkaz denarnega toka, pripravimo tudi načrt denarnega toka z ločenimi izračuni

načrta denarnega toka iz poslovanja, iz naložbenja ter financiranja.

3.1.1 Načrt denarnega toka iz poslovanja

Načrt denarnega toka iz poslovanja je sestavljen in načrtovanih prilivov in odlivov iz naslova

poslovanja z osnovno dejavnostjo. Pozitiven denarni tok, ki predstavlja generator denarnih

sredstev, bo rezultat višjih prejemkov pri poslovanju nad izdatki poslovanja. Če denarni

tokovi iz poslovanja niso usklajeni, jih mora podjetje uravnavati na finančnem področju.

Neusklajenost je lahko v načrtovanih presežkih denarnih sredstev iz poslovanja, pri čemer se

načrtuje, da se bo višek denarnih sredstev določen čas naložil v razne donosnejše oblike. V

primeru, da se v načrtu denarnega toka iz poslovanja pojavijo primanjkljaji, je potrebno

intenzivirati področje financiranja z kratkoročnimi ali dolgoročnimi viri. Idealno je, da so

prejemki in izdatki iz poslovanja čim bolj usklajeni in je zadolževanje potrebno le za večje

naložbe v opremo oziroma za naložbe, ki bodo na dolgi rok prispevale k pozitivnemu

denarnemu toku.

Zaradi učinkovitega obvladovanje denarnega toka je potrebno uskladiti tudi plačilne roke

prodaje in nabave v podjetju. Kupci imajo težnjo po čim daljših plačilnih rokih, medtem ko

imajo dobavitelji na drugi strani težnjo po čim krajših plačilnih rokih. Pri načrtovanju je

potrebno upoštevati tako imenovano časovno vrzel med dospelostjo terjatev in obveznosti ter

predvideti morebitne nekajdnevne likvidnostne primanjkljaje, ki jih je mogoče obvladovati z

10

dogovorjenimi zamiki plačil oziroma z okvirnimi kratkoročnimi krediti pri bankah (Peterlin,

2013, str. 36).

Na sliki 5 je predstavljen poenostavljen način načrtovanja denarnega toka v prodaji, nabavi in

v financah.

Slika 5: Izhodišča za načrt denarnega toka

Saldo DT/ plačilna sposobnost

Načrtovana sprememba posojil

Uresničljivost načrtovanega

Načrtovano stanje terjatev

Dnevi vezave terjatev

Načrtovano stanje obveznosti

Dnevi vezave dobaviteljev

- Plačila v načrtovanem obd.

+ Nabava v načrtovanem obd.

- Plačila v načrtovanem obd.

Sprememba neto terjatev v

obdobju (sprem.posojil)

Stanje terjatev Stanje obv. do dobaviteljev Stanje posojil

+ Prodaja v načrtovanem obd.

PRODAJA NABAVA FINANCE

IZHODIŠČA ZA NAČRTOVANJE DENARNEGA TOKA

Vir: J. Petrlin et al., 2014, str. 50

3.1.2 Načrt denarnega toka iz naložbenja

Podjetja v fazi rasti načrtujejo negativen denarni tok iz naložbenja. V tem primeru izdatki za

naložbe oziroma investicije presegajo prejemke iz naložbenja. Za pokrivanje izdatkov iz

naložbenja ima podjetje na voljo lahko lastna sredstva ali z najetjem kratkoročnih oziroma

dolgoročnih virov financiranja. Pri odločitvi financiranja naložb mora podjetje upoštevati

pravila in načela financiranja (Filipčič & Mlinarič, 1999, str. 84).

Zlato bilančno pravilo pomeni usklajeno financiranje glede na rok naložb, ki izhaja iz

predpostavke, da morajo biti kratkoročna sredstva financirana s kratkoročnimi viri ter

dolgoročna sredstva z viri.

Pravilo navpične finančne strukture predvideva, da je razmerje med lastniškim

dolžniškim kapitalom 1:1. To razmerje predstavlja tudi optimalno navpično finančno

strukturo. V praksi je to razmerje lahko drugačno, odvisno pa je od tega, koliko je

podjetje nagnjeno k tveganju. Podjetje, ki je bolj nagnjeno k tveganju, se bo v večji meri

upalo zadložiti in obrano (Filipčič & Mlinarič, 199, str. 84).

3.1.3 Načrt denarnega toka iz financiranja

Načrtovanje denarnega toka iz financiranja je posledica denarnega toka iz poslovanja in

naložbenja. Denarni tok iz financiranja nastane na podlagi zadolževanja in na podlagi danih

posojil in naložb.

11

Torej če načrtujemo, da bomo z denarnim tokom iz poslovanja v določenem obdobju

ustvarjali viške sredstev imamo na voljo več možnosti:

sredstva lahko donosno naložimo ali posodimo za obdobje, ko jih ne bomo potrebovali;

viške sredstev lahko namenimo za predčasno poplačilo obveznosti do dobaviteljev ter

tako iztržimo cassaskonto za predčasno plačilo;

sredstva lahko porabimo za predčasno poplačilo virov financiranja;

Kadar podjetje v denarnem toku načrtuje pomanjkanje sredstev za tekoče poslovanje lahko

poslovanje začasno ali dolgoročno financira na različne načine:

kapitalski vložki

posojila

subvencije

posebne oblike zunanjih virov financiranja (npr. leasing, faktoring)

3.2 Načrt denarnega toka glede na časovno komponento

Pri načrtovanju denarnega toka ločimo kratkoročne likvidnostne plane in dolgoročne plane

solventnosti. Likvidnost podjetja pomeni kratkoročno plačilno sposobnost. Podjetje je

likvidno, kadar je zmožno poravnavati svoje obveznosti na dan zapadlosti. Solventnost

podjetja pa pomeni dolgoročna plačilna sposobnost, na katero vpliva uspešno poslovanje in

dolgoročno financiranje. (Mramor, 1993, str. 298).

3.2.1 Kratkoročni načrt denarnega toka oziroma likvidnostni plan

Kratkoročni likvidnostni plani so pripravljeni največ za obdobje enega leta in so podrobneje

analizirani na dnevni, tedenski ter mesečni ravni. Na osnovi načrta denarnega toka za obdobje

enega do treh mesecev se finančnik pripravi na aktivnosti na finančnem trgu. Razna

presenečenja pomenijo drago zadolževanje ter prepoceni ter ne vedno tveganju primerno

investiranje (Peterlin et al., 2013, str. 51).

Finančna analiza dnevnih denarnih tokov je namenjena tekočemu spremljanju odmikov od

načrtovanega denarnega toka in posledično pravočasnemu ukrepanju glede na nove razmere.

(Peterlin et al., 2013, str. 18).

3.2.2 Dolgoročni plan denarnega toka oziroma plan solventnosti

Plan denarnega toka za obdobje ki je daljše od enega leta imenujemo načrt solventnega

poslovanja. Dolgoročni načrt denarnega toka pripravi podjetje na podlagi dolgoročnih

projekcij poslovanja. Solventnost podjetja pomeni njegovo dolgoročno plačilno sposobnost,

12

na katero vpliva predvsem uspešno poslovanje in ustrezno dolgoročno financiranje (Mramor

1993, str. 298).

Pravna oseba ali podjetnik je dolgoročno plačilno sposoben, če je obseg njegovih dolgoročnih

virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim

je izpostavljen pri opravljanju teh poslov (11. člen ZFPPIPP).

Za doseganje dolgoročne plačilne sposobnosti morajo finančniki obvladovati finančna

tveganja, obratni kapital, denarne tokove in kapitalsko ustreznost (Peterlin, str. 17).

3.3 Koraki pri načrtovanju denarnih tokov

Pri načrtovanju denarnih tokov se osredotočamo na to, da prihodnji pričakovani izdatki ne

bodo presegli razpoložljivih denarnih sredstev ter na ukrepe ki jih moramo izvajati za

ohranitev pozitivnega denarnega toka. Primerjave dejanskih razpoložljivih podatkov s planom

nam omogočajo osnovo za analizo in sprejem primernih odločitev. Pri oblikovanju načrta

denarnih tokov moramo upoštevati naslednje korake (Reider, Heyler, 2003, str. 264):

priprava podatkov in analiza realiziranega denarnega toka za predhodno obdobje

napovedovanje denarnega toka – groba ocena predvidenega denarnega toka

načrtovanje denarnega toka – točno načrtovanje dejanskih zneskov

»Cash budgeting« - oblikovanje proračuna

4 SPREMLJANJE IN POROČANJE O IZVEDENIH DENARNIH

TOKOVIH

4.1 Izdelava izkaza denarnega toka

Tako SRS kot MSRP dopuščata dve metodi izdelave izkaza denarnih tokov (Bajuk Mušič,

2014, str. 72):

izkaz denarnega toka po neposredni metodi

izkaz denarnega toka po posredni metodi

Živko Bergant (2004, str. 7) navaja, da je posredna metoda usmerjena v celovitejši pregled

nad dogajanjem v zvezi s tveganjem plačilne sposobnosti, torej dolgoročni vidik. Po drugi

strani pa neposredna metoda izkazuje drugače razčlenjene denarne tokov in je usmerjena v

njihove podrobnejše namene in njihovo sprotno navajanje. Torej neposredna metoda izkazuje

kratkoročni vidik plačilne sposobnosti podjetja. Na podlagi te ugotovitve dr. Živko povzema,

da gre pri obeh metodah za izračun iste kategorije in celo istega zneska, vendar na tako

13

različen način, da dobimo dve različni informaciji, vsaka za drug namen odločanja. Obe

metodi se dopolnjujeta in nikakor izključujeta (Bergant, 2004).

Izkaz denarnih tokov je razdeljen na denarni tok iz poslovanja, denarni tok iz naložbenja ter

na denarni tok iz financiranja (SRS, 2014).

Denarni tokovi iz poslovanja nastajajo predvsem pri glavnem delovanju, ki ustvarjajo

poslovni izid podjetja. Zato so na splošno posledica poslov in drugih poslovnih dogodkov, ki

opredeljujejo poslovni izid. Zgledi denarnih tokov iz poslovanja so (MRS 7):

prejemki od prodaje stvari in opravljanja storitev

prejemki od licenčnin, nadomestil, odpravnin in drugih prihodkov

izdatki dobaviteljem stvari in storitev

izdatki zaposlencem ali v njihovo korist

prejemki in izdatki zavarovalnega podjetja v zvezi s premijami in terjatvami, rentami in

drugimi ugodnostmi po zavarovalnih policah

denarna plačila in vračila davka iz dobička, razen če so posebej ugotovljiva pri finančnih

in naložbenih aktivnostih

prejemki in izdatki na podlagi pogodb, sklenjenih za zastopanje ali trgovanje.

Nekateri posli, na primer prodaja dela tovarne, lahko povzročijo dobiček ali izgubo, ki je

vključen(-a) v opredeljevanje poslovnega izida. Toda denarni tokovi v zvezi s takimi posli so

denarni tokovi iz naložbenih aktivnosti.

Denarni tok iz naložbenja vključuje prejemke in izdatke iz naslova opredmetenih osnovnih

sredstev in drugih dolgoročnih sredstev ter dolžniške in lastniške instrumente drugih podjetij,

ki niso razvrščeni med denarne ustreznike ali med finančne naložbe z namenom trgovanja.

Naložbenje vključuje tudi vnaprejšnja plačila in vračila posojil, danih drugim podjetjem

(Koritnik Rakela, 2010).

Denarni tok iz financiranja vsebuje prilive iz naslova pridobivanja virov sredstev in

vračanje sredstev lastnikom. Prav tako vključuje tudi pridobivanje finančnih virov z

zadolževanjem (kratkoročno in dolgoročno zadolževanje) ter poplačilo prejetih posojil

(Koritnik Rakela, 2010).

4.2 Izkaz denarnega toka po neposredni metodi (SRS 26 različica I)

Neposredna metoda izhaja iz dejanskega evidentiranja sprememb prilivov in odlivov na

denarnih računih podjetja. Čeprav SRS in MSRP dopuščata obe metodi, dajeta prednost

neposredni metodi. Pri uporabi neposredne metode mora podjetje o vseh vrstah denarnih

tokov poročati tako, da razkrije vse pomembne vrste kosmatih prejemkov in izdatkov.

Neposredna metoda je zaradi sprotnih evidenc bolj zamudna od posredne metode, sicer pa

14

daje enake rezultate in velikokrat služi za primerjavo rezultatov obeh metod (Bajuk, 2014, str.

72).

Pri neposredni metodi oziroma različici I so v izkazu denarnih tokov po SRS 26 potrebne

najmanj postavke, ki so navedene v prilogi (Uradni list RS, št.118/05, popr. 10/06).

4.3 Izkaz denarnega toka po posredni metodi (SRS različica II)

Za izkaz denarnega toka po posredni metodi je značilno, da so v izkazu denarnih tokov

namesto postavk prejemkov in izdatkov pri poslovanju razkrite samo nekatere vrste

prihodkov in odhodkov, davki ter spremembe čistih obratnih sredstev poslovnih postavk,

bilance stanja, torej postavke, ki same neposredno še niso denarni tokovi. Znesek čistega

denarnega toka pri poslovanju, moramo iz naštetih postavk izračunati in v izkazu denarnih

tokov razkriti kot prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju.

Ugotavljamo torej, da se posredna in neposredna metoda razlikujeta predvsem v evidentiranju

poslovnih prejemkov in izdatkov, torej v izračunu denarnega toka iz poslovanja. Denarna

tokova iz financiranja in naložbenja se glede na izbrano metodo ne razlikujeta. Ker so v

posredni metodi denarni tokovi pri poslovanju prikazani le v prebitku prejemkov oziroma

izdatkov, je izrazna moč takega izkaza manjša kot pri neposredni metodi (Lipnik, 2013, str.

32).

Pri posredni metodi se podatki za postavke (prejemke in izdatke) izkaza denarnih tokov

pridobijo z dopolnjevanjem postavk poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov (brez

prevrednotovalnih) ter finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev in finančnih odhodkov iz

poslovnih obveznosti (brez prevrednotovalnih) iz izkaza poslovnega izida s spremembami

obratnih sredstev, časovnih razmejitev, rezervacij in odloženih davkov v obdobju ter iz

poslovnih knjig podjetja (za denarne tokove pri naložbenju in financiranju).

V izkazu denarnih tokov, sestavljenem po posredni metodi, se denarni tokovi pri poslovanju

predstavljajo tako, da kažejo razkrite poslovne prihodke in odhodke ter finančne prihodke iz

poslovnih terjatev in finančne odhodke iz poslovnih obveznosti skupaj z davki iz izkaza

poslovnega izida ter spremembe obratnih sredstev, časovnih razmejitev, rezervacij ter

odloženih davkov iz bilance stanja.

Ker so iz izkaza denarnih tokov po posredni metodi podobno kot po neposredni metodi

izključeni pritoki in odtoki, ki očitno niso povezani s prejemki in izdatki, se v dodatku k temu

izkazu prikažejo še:

povečanje opredmetenih osnovnih sredstev, povezano s hkratnim povečanjem

osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, in ne z denarnimi vplačili, kar pomeni naložbenje

in financiranje brez posredovanja denarnih sredstev;

15

povečanje nevplačanega vpisanega kapitala, povezano s hkratnim povečanjem

osnovnega kapitala, kar pomeni navidezno naložbenje in financiranje brez posredovanja

denarnih sredstev;

druge pomembnejše spremembe na strani naložbenja in financiranja brez posredovanja

denarnih sredstev.

V izkazu denarnih tokov se zaradi primerjave podatki izkazujejo v dveh stolpcih. V prvem

uresničeni v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem uresničeni v prejšnjem

obračunskem obdobju (SRS 26, l.2006).

Pri posredni metodi oziroma različici II so po SRS 26 v izkazu denarnih tokov potrebne

najmanj postavke navedene v prilogi 2 (Uradni list RS, št.118/05, popr. 10/06).

5 ANALIZA DENARNEGA TOKA

5.1 Analiza izkaza denarnega toka

Analiza izkaza denarnega toka je pomembna pri ocenjevanju potencialnih poslovnih

partnerjev (kupci, dobavitelji). Denarni tok je dober pokazatelj finančne stabilnosti in

likvidnosti vsakega partnerja, saj nam pove o plačilnih sposobnostih, ki jih partner prakticira

pri financiranju poslovanja (Robnik, 2013).

Iz izkaza denarnih tokov je razvidno, da ali imamo pokrite posamezne vrste izdatkov s

prejemki (poslovanja, naložbenja in financiranja), kar je nujno potrebno za doseganje plačilne

sposobnosti poslovanja. V primeru, da so izdatki večji od prejemkov, to ni dober znak za

tekoče poslovanje in zagotavljanje plačilne sposobnosti na dolgi rok (Robnik, 2013).

Kazalniki plačilne sposobnosti

Plačilna sposobnost podjetja je kratkoročna zmožnost, da nemoteno poravnava zapadle

obveznosti. Merimo jo lahko s kazalniki, ki izhajajo iz bilance stanja in izkaza denarnih

tokov. Osnovni kazalniki plačilne sposobnosti so:

Kot je razvidno iz enačbe (1), je kratkoročni koeficient razmerje med kratkoročnimi sredstvi

in kratkoročnimi obveznostmi. Večja je vrednost koeficienta, večja je verjetnost za plačilno

sposobnost. Če podjetje zaide v težave, se povečujejo njegove obveznosti do dobaviteljev in

ostale kratkoročne obveznosti. Vrednost kratkoročnega koeficienta naj bi bila približno dva,

kar omogoča zanesljive denarne tokove. Večja vrednost koeficienta lahko pomeni, da podjetje

ni dovolj agresivno pri iskanju poti za uspešno upravljanje s kratkoročnimi sredstvi (Juričič,

2006, str. 137).

16

Pri uporabi kazalnika in pri njegovi razlagi moramo biti previdni, saj ne moremo trditi, da se

je plačilna sposobnost povečala zgolj če se je povečala vrednost kazalnika, saj so v števcu

vključena celotna kratkoročna sredstva ne glede na vrsto (npr. tudi zaloge). Pazljivost je

potrebna tudi, ker je kratkoročni koeficient zelo občutljiv na poslovne spremembe ob koncu

leta (Igličar, Hočevar, Zaman, 2013, str. 409).

kratkoročna sredstva

Kratkoročni koeficient = -------------------------------- (1)

kratkoročne obveznosti

Pospešeni koeficient (2) prav tako izkazuje razmerje kratkoročnimi sredstvi ter

kratkoročnimi obveznostmi, le da so iz kratkoročnih sredstev odštete zaloge. S tem se delno

odpravlja pomanjkljivost kratkoročnega koeficienta, zato je pospešeni koeficient boljše merilo

plačilne sposobnosti (Igličar, Hočevar, Zaman, 2013, str. 409).

Rezultat kaže sposobnost podjetja odplačevati kratkoročne obveznosti, ne da bi prodalo

zaloge. Če je vrednost kazalnika enaka 1, podjetje financira vse zaloge z dolgoročnimi viri če

je vrednost nad 1, pa podjetje z dolgoročnimi viri poleg zalog financira tudi druga

kratkoročna sredstva. Zadovoljiva vrednost kazalnika je med 0,5 in 1, ob pogoju, da ni očitnih

negativnih trendov v poslovanju (Juričič, 2006, str. 137).

denarna sredstva + kr.finančne naložbe + kr. poslovne terjatve

Pospešeni koeficient = ----------------------------------------------------------------------------- (2)

kratkoročne obveznosti

Podoben pospešenemu koeficientu je hitri koeficient (3), ki v primerjavi s pospešenim

koeficientom pokaže razmerje kratkoročnih obveznosti le z likvidnimi sredstvi in torej izloči

vpliv kratkoročnih terjatev, ker predpostavlja, da terjatve niso nujno hitro unovčljive (Juričič,

2006, str. 138).

denarna sredstva + kr.finančne naložbe

Hitri koeficient = ------------------------------------------------------- (3)

kratkoročne obveznosti

5.2 Analiza načrtovanih denarnih tokov

5.2.1 Presežek denarnih sredstev

Presežek denarnih sredstev se v podjetju pojavi, kadar so v določenem obdobju prilivi

podjetja večji od odlivov. Višek denarnih sredstev je gospodarno naložiti na donosnejše

naložbe za čas, ko ga podjetje ne potrebuje.

17

Podjetje presežek denarnih sredstev uporabi za:

predčasno poravnavanje obveznosti do virov (skonti dobaviteljev),

kreditiranje potrošnikov (z višjo obrestno mero od bančne)

deponiranje pri bankah (depoziti),

naložbe v materialne oblike sredstev

izkoriščanje skontov za predčasna plačila,

vzdrževanje dobre kreditne sposobnosti (vračila revolving posojil za kasnejše najeme),

pokrivanje nenačrtovanih denarnih potreb (priložnosti na nabavnem trgu, avansi).

5.2.2 Likvidnostni primanjkljaj

Likvidnostni primanjkljaj nastopi v primeru, kadar je tekoče stanje razpoložljivih sredstev

skupaj s prejemki nižje od predvidenih izdatkov v določenem obdobju. Lahko gre za začasni

pojav, ki ga je možno obvladovati na več načinov:

z najemom premostitvenega kredita

z dogovorjenim zamikom plačil obveznosti dobaviteljem

z morebitnim predčasnim plačilom terjatev kupcev

5.2.3 Insolventnost podjetja

Trajen pojav likvidnostnega primanjkljaja lahko povzroči insloventnost podjetja, kar pomeni

da obveznosti podjetja presegajo premoženje podjetja. Insolventni položaj podjetja nastane, če

dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati svojih obveznosti, ki so zapadle v tem

obdobju, in zato postane dolgoročno plačilno nesposoben. Poslovodstvo družbe, ki ravna s

profesionalno skrbnostjo, mora nemudoma ugotoviti položaj insolventnosti, ko ta nastane, in

ne sme opravljati dejanj, ki bi imela za posledico privilegiran položaj katerega od upnikov

družbe, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju. Če bi do takih dejanj prišlo v obdobju

enega leta pred stečajem podjetja, so ta dejanja izpodbojna. Insolventnost podrobno ureja

zakonodaja z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem

prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

Za odpravo vzrokov plačilne nesposobnosti določa ZFPPIPP finančno prestrukturiranje, ki

zajema vrsto ukrepov, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben (v

nadaljnjem besedilu: ukrep finančnega prestrukturiranja), in lahko vključujejo(ZFPPIPP):

zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžnikovih obveznosti,

pri kapitalski družbi: izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki,

katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, ali z novimi denarnimi vložki

18

drugi ukrepi, katerih izvedba v skladu s pravili poslovno-finančne stroke omogoča

odpravo vzrokov dolžnikove insolventnosti in zagotavlja, da dolžnik postane

kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben.

Kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost podjetja sta povezani in vplivata ena na drugo,

zato ju ne moremo obravnavati ločeno. Če podjetje ne zagotavlja dolgoročne plačilne

sposobnosti, ne more v nedogled zagotavljati kratkoročne plačilne sposobnosti.

5.2.4 Optimizacija denarnega toka oziroma optimalna likvidnost

Optimalni denarni tok pomeni absolutno plačilno sposobnost in hkrati maksimalno

rentabilnost denarnih sredstev. Cilj vsakega finančnika je doseganje optimalnega denarnega

toka. Optimalno uravnotežen denarni tok pomeni, da se sredstva unovčujejo skladno z

zapadlimi obveznostmi. Pomembno je, da ima podjetje v danem trenutku le toliko

angažiranih razpoložljivih sredstev, kolikor ima v istem trenutku zapadlih obveznosti,

preostanek oziroma višek denarnih sredstev pa morajo biti donosno naložena.

Načrtovanje optimalnega denarnega toka poteka v naslednjih fazah (Filipčič & Mlinarič,

1999, str. 12):

ugotovitev trenutnega stanja razpoložljivih denarnih sredstev

določitev minimalne likvidnostne rezerve

ugotovitev presežka denarnih sredstev ter analiza donosnosti naložb

izbor in realizacija optimalne možnosti

5.3 Primerjalna analiza realiziranega in načrtovanega denarnega toka

V primerjalni analizi med realiziranim in načrtovanim denarnim tokom ugotavljamo

odstopanja dejanskega stanja od načrtov ter raziskujemo vzroke zanje. Za primerjavo

odmikov uporabljamo analizo odmikov pri kontroli uresničevanja načrta denarnega toka

(Čater, 2011, str. 265).

Sprotno ugotavljanje odmikov v denarnih tokovih podjetja je zlasti pomembno, ker imajo

lahko odstopanja realiziranega denarnega toka od načrtovanega posledice na več različnih

področjih poslovanja. Na takojšnjo občutno spremembo denarnega toka vpliva nerednost

plačil pomembnih oziroma velikih kupcev. Tak dogodek zahteva takojšen rebalans načrta

nabave, plana obratnih sredstev, plana poslovnega izida, plana bilance stanja itd. Zaradi

naštetih vplivov je pomembna sprotna analiza ter odprava vzrokov za negativne odmike. V

podjetjih, ki se soočajo z likvidnostnim tveganjem, je spremljanje denarnega toka izrednega

pomena, zato se odmiki spremljajo tedensko, končno stanje denarja na računu pa celo dnevno

(Čater, 2011, str. 265).

19

Vpliv načrtovanja na realizacijo ter obratno predstavlja krožni tok načrtovanja denarnega

toka, ki poteka v petih korakih. Poslovnemu načrtovanju sledi finančno načrtovanje in

analiza, čemur sledi podrobno načrtovanje in programiranje denarnega toka. Tej fazi sledi

načrtovanje proračuna oziroma »budgeting« ter priprava variant denarnega toka. Na podlagi

načrtov se odvija faza izvedbe, ki skrbi za optimiziranje denarnega toka. Po izvedbi sledi

ocenjevanje in analiza uspešnosti ter poročanje za ponovno načrtovanje (Reider, Heyler,

2003, str. 87)

Na sliki 6 je razviden krožni tok načrtovanja denarnega toka, ki zajema 5 korakov.

Slika 6: Krožni tok načrtovanja denarnega toka

Vir: R. Reider & P. B. Heyler, Managing cash flow an operational focus, 2003, str. 87

6 SAP PROGRAMSKA APLIKACIJA ZA OBVLADOVANJE

DENARNIH TOKOV

Realiziran denarni tok ter načrtovan denarnega tok je del ERP aplikacije modula Liquidity

planer (SAP FSCM/LP), ki je za namen poročanja integrirana z BI modulom (modul

poročanja). Načrtovanje in realizacija potekata v več različnih transakcijah, ki zagotavljajo

povezanost potrebnih informacij.

20

6.1 SAP programska aplikacija za izdelavo izkaza denarnih tokov po

neposredni metodi

Osnova za pravilno umestitev postavk denarnega toka je izdelava šifranta matičnih podatkov

denarnega toka, na podlagi katerega se vnaprej določi razporeditev večine podatkov. V

transakciji matičnih podatkov za denarni tok (ZCF) je potrebno vnesti podatke in hierarhijo

prikaza denarnega toka s pripadajočimi šiframi.

Šifra denarnega toka se nato določi na matičnem podatku materiala ali storitve ter na vseh

poslovnih dogodkih, ki imajo za posledico spremembo denarnega toka. Tako se šifrirajo plače

zaposlenih, obveznosti in terjatve iz naslova pridobivanja ali plasiranja finančnih virov,

stroški, izdatki in prejemki iz naslova naložbenja itd. Namen šifriranja je čim bolj celostno

zajeti in avtomatsko razporediti večji del denarnega toka.

Primer šifranta in hierarhije postavk denarnega toka v programu SAP prestavlja slika 7.

Slika 7: Šifrant in hierarhija kategorij postavk realiziranega denarnega toka

Vir: Navodila za uporabo SAP aplikacije za denarni tok, 2014

Dnevna razporeditev denarnega toka po neposredni metodi se začne z uvozom bančnih

transakcijskih podatkov v SAP bazo z uporabo transakcije FLQC10. SAP avtomatsko zazna

postavke, ki so knjižene na bančne konte transakcijskih računov (v nadaljevanju TRR) in iz

navedbe namena plačila, sklica ali katerega drugega pred nastavljenega parametra razvrsti

umestitev postavke v ustrezno kategorijo denarnega toka. V kolikor avtomatska umestitev

posamezne postavke ni bila možna, sistem poda dodatne informacije, ki so v pomoč pri ročni

umestitvi postavke denarnega toka. Ročna umestitev denarnega toka se izvaja direktno na

obdelavi izpiska posamezne banke s transakcijo FEBAN ali FEBA.

21

V kolikor elektronski uvoz bančnega izpiska ni mogoč je možno posamezni bančni izpisek

ročno vnesti, pri čemer je potrebno ročno izpolniti vse zahtevane podatke za pravilno

razvrstitev denarnega toka.

Rezultat dnevnega vodenja bančnih izpiskov ter umestitev postavk denarnega toka je prikaz

skupnega začetnega in končnega stanja razpoložljivih sredstev vseh bančnih računov ter

dnevni prikaz izkaza denarnih tokov.

6.2 SAP programska aplikacija za načrtovanje denarnih tokov - SAP

liquidity planner

SAP aplikacija za načrtovanje denarnih tokov (angl. liquidity planner) zagotavlja orodje za

vnašanje in prilagajanje, združevanje in ocenjevanje načrtovanih denarnih tokov, ter za

določitev dejanske vrednosti. Program je enostaven za operativno uporabo in hkrati zagotavlja

pregledno informacijo za odločevalce v podjetju. Uporabne funkcije obsegajo vse od

klasičnega finančnega načrtovanja do njihove vključitve v podrobnejših analizah tveganja.

SAP liquidity planner omogoča tako kratkoročno kot dolgoročno načrtovanje likvidnosti.

Vnos podatkov in časovne razporeditve se lahko vnašajo ročno ali z uporabo standardiziranih

predlog, ki so centralno upravljane zaradi varnostnih razlogov. Podatke je možno zajeti iz

centralnih baz podatkov in podatkovnih baz odvisnih podjetij ter drugih poslovnih enot.

Liquidity planner lahko uporabimo za primerjave trenutnih podatkov z zgodovinskimi ter za

posredovanje rezultatov analize vodilnemu managementu (Vir: Deshmukh, 2005, str. 301).

Na sliki 8 je primer vnosne maske v SAP programu za dodelitev likvidnostne postavke na

izdanem računu.

Slika 8: Dodelitev likvidnostnih postavk iz izdanih računov

Vir: E. O. Van Steenbergh, Maximizing Cash Management with SAP ERP Financials, 2010, str. 252

22

Dnevno načrtovanje poteka preko transakcije za umestitev sklenjenih poslov v denarni tok iz

različnih SAP modulov (nabave, prodaje, kadri ipd). Za potrebe načrtovanja denarnega toka

in delovanja programa liquidity planner je potrebno zajeti vse informacije povezane z

bodočim poslovanjem ter realizacijo že sklenjenih poslovnih dogodkov, ki bodo imele vpliv

na načrtovan denarni tok. Načrt denarnega toka zajema tako vse nastavitve poslovnega načrta

kot tudi že realno sklenjene poslovne posle. Likvidnostni načrt omogoča tudi sledljivost

ročnih vnosov in sprememb.

Slika 9 prikazuje primer SAP vnosne maske za ročni vnos likvidnostnih postavk v načrt

denarnega toka.

Slika 9: Ročni vnos likvidnostnih postavk

Vir: E. O. Van Steenbergh, Maximizing Cash Management with SAP ERP Financials, 2010, str. 253

Za potrebe različnih družb pripravi SAP tako imenovane programske nastavitve na ključ. Te

nastavitve vključujejo dopolnitve SAP programske aplikacije s potrebnimi vmesniki za zajem

podatkov iz zunanjih baz.

Lipnik, Janez (2008): Izkaz denarnih tokov. IKS, let.:35, št.: 1-2, str. 164-

175

23

SKLEP

Uspešno obvladovanje denarnih tokov je pomembno, ker zagotavlja gospodarno ravnanje s

sredstvi in dolgoročen obstoj podjetja. Glede na trenutne gospodarske razmere je za podjetja

izjemno pomembno redno spremljati in analizirati realizirane denarne tokove ter smotrno

načrtovati prihodnje denarne tokove. Zaradi plačilne nediscipline, ki je pereč problem

slovenskega gospodarstva, ima vedno več podjetij težave z likvidnostjo, kljub temu, da imajo

odličen poslovni načrt in v računovodskih izkazih izkazujejo dobiček.

Čeprav je izkaz denarnih tokov sestavni del računovodskih poročil, je potrebno poudariti, da

je informacija koristna tako notranjim kot zunanjim uporabnikom računovodskih poročil. V

preteklosti se denarnim tokovom ni posvečalo potrebne pozornosti, zato pa so danes te

informacije nujno potrebne za bodoče poslovno načrtovanje in za morebitne vlagatelje ter

posojilodajalce. Banke ne zanima le odličen poslovni načrt, temveč predvsem zmožnost

podjetja, da bo v roku vrnilo posojilo s pripadajočimi obrestmi.

Za kvalitetno načrtovanje bodočih denarnih tokov je torej izrednega pomena analiza

realiziranih denarnih tokov, ki podaja osnovno informacijo kje se ustvarja pozitiven denarni

tok. Poleg realizacije je pri načrtovanju pomembno pridobiti ključne informacije o poslovnih

načrtih, ki bodo vplivale na bodoči denarni tok. Poudariti je potrebno, da na bodoči denarni

tok podjetja vpliva vsak zaposleni, ki s svojimi poslovnimi odločitvami povzroča stroške ali

prihodke. V večjih podjetjih je obvladovanje denarnega toka zahtevno opravilo, saj podjetja

poslujejo na različnih lokacijah in celo kontinentih, zato je potrebno vzpostaviti učinkovit

informacijski sistem, ki omogoča hiter in zanesljiv pretok informacij. Eden takih je celovit

poslovno informacijski sistem SAP, ki temelji na uporabi enotne baze podatkov in enotnem

izvajanju poslovnih procesov znotraj organizacije na vseh lokacijah.

Program SAP je sestavljen iz različnih modulov programa, ki so oblikovani tako, da čim bolj

izkoristijo zmogljivosti organizacije. Moduli programov so med seboj povezani in omogočajo

pretok podatkov med oddelki ter med kupci in dobavitelji. Za namen obvladovanja denarnega

toka je SAP razvil modul »liquidity planner« ki je v povezavi z izkazom denarnih tokov

močna informacijska podpora vodstvu pri odločanju in definiranju poslovnih odločitev ter pri

spremljanju denarnega toka.

V zaključni strokovni nalogi sem želela prikazati možnost uporabe SAP programa za

obvladovanje denarnih tokov in pomen obvladovanja denarnega toka za obstoj podjetij. Želela

sem prikazati povezavo med načrtovanjem denarnih tokov in dejanskim izkazom denarnega

toka ter pomembnost analize odmikov, ki je koristna informacija managerjem za sprejem

ukrepov v primeru negativnih odmikov.

24

LITERATURA IN VIRI

1. Bajuk Mušič, A. (2014, januar). Pomen izkaza denarnih tokov in njegovo sestavljanje.

IKS 01 Revija za računovodstvo in finance let. 41 št. 1 (2014, januar) 72-79. Ljubljana:

Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

2. Bergant, Ž. (2004). Denarni tok iz drugačnega zornega kota. Zbornik X. strokovnega

posvetovanja o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije. Portorož: Zveza

ekonomistov Slovenije.

3. Bergant, Ž. (2012). Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja: računovodska

analiza. Ljubljana: Inštitut za računovodstvo.

4. Berk, A., Peterlin, J., & Ribarič, P. (2005). Obvladovanje tveganja. Ljubljana: GV

Založba.

5. Bukovnik, M.L., & Minarič, B. (2009). Temelji računovodstva. Ljubljana: Konzorcij

višjih strokovnih šol za izvedbo projekta Impletum.

6. Budal, M. (2013, 9. september). Finance v podjetju: denar na računu je pomembnejši od

dobička v bilanci. Podjetnik. Najdeno 12. septembra 2014 na spletnem naslovu

http://www.podjetnik.si/clanek/finance-v-podjetju:-denar-na-ra%C4%8Dunu-je-

pomembnej%C5%A1i-od-

7. Čadež, S. (2013). Temelji poslovodnega računovodstva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta

8. Čater, T. (2011). Taktično planiranje in kontrola. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

9. Deshmukh, A. (2005). Digital Accounting: The Effects of the Internet and ERP on

Accounting. Hershey, Pennsylvania: Idea Group Publishing.

10. Filipčič, D., & Mlinarič, F. (1999). Temelji podjetniških financ. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta.

11. Igličar, A., Hočevar, M., & Zaman Groff, M. (2013). Uvod v računovodstvo. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta.

12. Juričič, D., (2006). Zaznavanje nevarnosti plačilne nesposobnosti. 52 (3/4)

13. Kavčič, S., Klobučar Mirovič, N., & Vidic, D. (2007). Poslovodno računovodstvo.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

14. Koritnik Rakela, S. (2010). Kaj nam pove izkaz denarnih tokov. Finance. Najdeno 12.

septembra 2014 na spletnem naslovu http://www.finance-akademija.si/288309/Kaj-nam-

lahko-pove-izkaz-denarnih-tokov?cookietime=1410982951

15. Kupnik, M., (2014). Banko zanima vaš denarni tok. Najdeno 12. septembra 2014 na

spletnem naslovu http://www.nlb.si/banko-zanima-vas-denarni-tok-zakaj#kako-ga-

prikazemo

16. Lipnik, J. (januar, 2013). Izkaz denarnih tokov. IKS 01 Revija za računovodstvo in finance

let. 40, št. 1 (2013, januar) 88-99. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev

Slovenije.

17. Lipnik, J. (marec, 2013). Izkaz denarnih tokov. IKS 03 Revija za računovodstvo in finance

let. 40, št. 3 (2013, marec) 32-48. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev

Slovenije.

18. Mramor, D. (1993). Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

19. Mörec, B. (2013). Analiziranje podatkov iz računovodskih izkazov in izrazna moč EBIT,

EBITA. SIR.IUS, št. (2/13) 21-36.

20. NLB d.d. (2014) Banko zanima vaš denarni tok. Najdeno 12. septembra 2014 na spletnem

naslovu http://www.nlb.si/banko-zanima-vas-denarni-tok-zakaj

21. Novak, A. (2013). Celovito poročanje. SIR.IUS, št. 2/13, str. 37-50.

25

22. Odar, M., Hieng, R., Koželj, S., Prusnik, M., & Zupančič, V. (2011). Finančno

računovodstvo za družbe. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

23. Peterlin, J., Vozel, A., Raktelj, P., Bajuk Mušič, A., Simič, I., Guzina, B., Kavčič, I.,

Hudovernik, J., Cizl, N., & Čelam, K. (2013). Izzivi vodenja poslov. Portorož: Smartfin,

inštitut za poslovne finance, d.o.o.

24. Podbevšek, A. (2006). Računovodske informacije za odločanje. Ljubljana (priročnik za

člane nadzornih svetov in upravnih odborov): Združenje nadzornikov Slovenije

25. Računovodstvo Pavliha R&R d.o.o. (2014), Računovodstvo in finance. Najdeno 12.

septembra 2014 na spletnem naslovu

http://www.pavliha.org/finance/racunovodstvo_in_finance.htm

26. Reider, R. & Heyler, P.B., (2003). Managing cash flow an operational focus. New Jersey

: John Wiley & Sons, Inc., Hoboken.

27. Reisman, M., Vahčič, T., Vahčič, A., Dimic, B., Ademovič, A., Šlamberger, M.,

Razboršek, D., & Ivanuša, B. (2008). Uspešen finančni menedžer. Ljubljana: Založba

Forum Media d.o.o.

28. Robnik, L., (2013, 7. junij). Analiziranje realiziranega denarnega toka. Podjetnik. Najdeno

12. septembra 2014 na spletnem naslovu www.podjetnik.si/clanek/analiziranje-

realiziranega-denarnega-toka-20130706

29. S&T Finančne storitve in kontroling. Najdeno 12. septembra 2014 na spletnem naslovu

http://www.snt.si/search/sap

30. Scheuermann, H.D. (2009). Best Practices in Cash Flow Management and Reporting.

Qfinance. Najdeno 12. septembra 2014 na spletnem naslovu

http://www.qfinance.com/cash-flow-management-best-practice/best-practices-in-cash-

flow-management-and-reporting?full

31. Slovenski računovodski standardi. Uradni list RS št. 118/2005

32. Van Steenberghe, E.O. (2010). Maximizing Cash Management with SAP ERP Financials.

Bonn: Galileo Press.

33. Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Uradni list RS

št. 54/99, 110/99, 93/02 - odl. US, 117/06 - ZDDPO-2, 31/07, 33/07 - ZSReg-B, 58/07 -

odl. US in 126/07 – ZFPPIPP

34. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

(ZFPPIPP), Uradni list RS št. 13/2014

35. Zorin, F. (2006). Priročnik za člane nadzornih svetov in upravnih odborov. Vloga

nadzornega sveta pri insolvenčnih postopkih. Ljubljana: Združenje nadzornikov Slovenije

PRILOGE

i

KAZALO PRILOG

Priloga 1 Seznam potrebnih postavk v izkazu denarnih tokov po SRS 26 po neposredni

. metodi ............................................................................................................................. 1

Priloga 2 Seznam potrebnih postavk v izkazu denarnih tokov po SRS 26 po posredni metodi 3

1

Priloga 1: Seznam potrebnih postavk v izkazu denarnih tokov po SRS 26 po neposredni

metodi

Pri neposredni metodi oziroma različici I so v izkazu denarnih tokov po SRS 26 potrebne

najmanj postavke:

A. Denarni tokovi pri poslovanju

a) Prejemki pri poslovanju

Prejemki od prodaje proizvodov in storitev

Drugi prejemki pri poslovanju

b) Izdatki pri poslovanju

Izdatki za nakupe materiala in storitev

Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku

Izdatki za dajatve vseh vrst

Drugi izdatki pri poslovanju

c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b)

B. Denarni tokovi pri naložbenju

a) Prejemki pri naložbenju

Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje

Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev

Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev

Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin

Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb

Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb

b) Izdatki pri naložbenju

Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev

Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev

Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin

Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb

Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb

c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b)

C. Denarni tokovi pri financiranju

2

a) Prejemki pri financiranju

Prejemki od vplačanega kapitala

Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti

Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti

b) Izdatki pri financiranju

Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje

Izdatki za vračila kapitala

Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti

Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti

Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a+b)

Č. Končno stanje denarnih sredstev

x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc)

+

y) Začetno stanje denarnih sredstev

Vsi izdatki so v izkazu denarnih tokov izkazani kot negativne postavke.

3

Priloga 2: Seznam potrebnih postavk v izkazu denarnih tokov po SRS 26 po posredni

metodi

Pri posredni metodi oziroma različici II so po SRS 26 v izkazu denarnih tokov potrebne

najmanj postavke:

A. Denarni tokovi pri poslovanju

a) Postavke izkaza poslovnega izida

Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev

Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki iz

poslovnih obveznosti

Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih

b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih

terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja

Začetne manj končne poslovne terjatve

Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve

Začetne manj končne odložene terjatve za davek

Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo

Začetne manj končne zaloge

Končni manj začetni poslovni dolgovi

Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije

Končne manj začetne odložene obveznosti za davek

c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b)

B. Denarni tokovi pri naložbenju

a) Prejemki pri naložbenju

Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje

Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev

Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev

Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin

Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb

Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb

b) Izdatki pri naložbenju

Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev

Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev

4

Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin

Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb

Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb

c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b)

C. Denarni tokovi pri financiranju

a) Prejemki pri financiranju

Prejemki od vplačanega kapitala

Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti

Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti

b) Izdatki pri financiranju

Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje

Izdatki za vračila kapitala

Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti

Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti

Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a+b)

Č. Končno stanje denarnih sredstev

x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc)

+

y) Začetno stanje denarnih sredstev

Vsi izdatki so v izkazu denarnih tokov izkazani kot negativne postavke.