Agencija RS za okolje

Svetovni dan voda, 22. marec Svetovni dan meteorologije, 23. marec

OCENA STANJA VODA V SLOVENIJI 22. MAREC 2013

V skladu z Vodno direktivo in nacionalnimi predpisi za površinske vode ocenjujemo ekološko in kemijsko stanje, za podzemne vode pa količinsko in kemijsko stanje. Kemijsko in količinsko stanje površinskih in podzemnih voda se razvršča v dva (dobro ali slabo), ekološko stanje površinskih voda pa v pet razredov kakovosti (shema 1).

Shema 1: Razvrščanje voda v skladu z Vodno direktivo POVRŠINSKE VODE Kemijsko stanje površinskih voda določa Uredba o stanju površinskih voda (Ur. l. RS 14/09, 98/10), ki povzema Direktivo 2008/105 ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike. Kemijsko stanje predstavlja obremenjenost rek glede na vsebnost prednostnih in prednostno nevarnih snovi. Med te snovi spadajo npr. atrazin, benzen, kadmij, živo srebro, ogljikov tetraklorid, itd. Skupno šteje seznam 33 snovi, za katere so postavljeni enotni okoljski standardi kakovosti in maksimalne dovoljene koncentracije v okolju na celotnem EU območju. Obremenjenost slovenskih voda s prednostnimi snovmi je majhna, saj imajo po zadnjih podatkih vse celinske vode (reke in jezera) dobro kemijsko stanje, vključno s Krko in Savo, kjer smo v letih 2006 – 2008 ugotovili slabo kemijsko stanje zaradi tributilkositrovih spojin oz. živega srebra. V slabem kemijskem stanju pa ostaja obalno morje in sicer zaradi preseganja vsebnosti tributilkositrovihi spojin (TBT), ki so se uporabljale v premazih za zaščito proti obraščanju ladij. Ekološko stanje je odraz kakovosti strukture in delovanja vodnih ekosistemov, povezanih s površinskimi vodami. Ocenjevanje ekološkega stanja temelji na bioindikatorjih (bentoški nevretenčarji, fitobentos, makrfiti, fitoplankton, ribe) ter podpornih fizikalno-kemijskih elementih. Kriteriji za vrednotenje ekološkega stanja površinskih voda so določeni v Uredbi o

Agencija RS za okolje

Svetovni dan voda, 22. marec Svetovni dan meteorologije, 23. marec

stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10) in Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09). Približno 40% vodnih teles površinskih voda v Sloveniji dosega dobro in zelo dobro ekološko stanje, ostala vodna telesa pa dobrega stanja ne dosegajo. Dve vodni telesi (1%) sta razvrščeni v zelo slabo, sedem (5 %) v slabo in 51 % v zmerno ekološko stanje oz. zmeren ali slabši ekološki potencial. Največ vodnih teles je čezmerno obremenjenih zaradi hranil, sledi čezmerna obremenjenost z organsko maso in s posebnimi onesnaževali. Za hidromorfološko obremenjenosti še ni celovite ocene, predvidoma bo izdelana za drugi načrt upravljanja. PODZEMNE VODE Kemijsko stanje podzemne vode Podzemne vode so najbolj obremenjene v severovzhodnem delu Slovenije in v okolici Celja. Za leto 2012 je slabo kemijsko stanje določeno za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino, za ostala vodna telesa je določeno dobro kemijsko stanje (karta 1). Razlog za čezmerno obremenjenost so v največji meri nitrati, sledi atrazin in njegov razpadni produkt desetil-atrazin, lokalno pa so presežene tudi koncentracije lahkohlapnih organskih ogljikovodikov. Nitrati so največji problem v vzhodnem delu države, standard kakovosti pa je presežen tudi v Žabnici in Godešiču pri Škofji Loki. V zadnjih letih vsebnost nitratov na najbolj obremenjenih vodnih telesih upada. Atrazin ostaja problematičen na posameznih merilnih mestih Murske, predvsem pa Dravske kotline. Dolgoletni niz podatkov kaže trend upadanja tako atrazina kot tudi razpadnega produkta desetil-atrazina. To pomeni, da je prepoved uporabe atrazina učinkovala, seveda počasi, saj so podzemne vode izredno počasen sistem in torej hitrih preobratov nikakor ne gre pričakovati.

Karta 1: Ocena kemijskega stanja podzemne vode v letu 2012

Agencija RS za okolje

Svetovni dan voda, 22. marec Svetovni dan meteorologije, 23. marec

Karta 2: Ocena količinskega stanja podzemne vode v letu 2011 Količinsko stanje podzemne vode V zelo sušnem letu 2011 je bilo v plitvih vodonosnikih 21-tih teles podzemnih voda obnovljeno 3.529· 106 m3 podzemne vode, oziroma 1.726 m3 na prebivalca. Odvzete količine 189· 106 m3 podzemne vode so predstavljale 5,4 odstotkov skupnih obnovljivih količin podzemne vode v državi, največ v Dravski (44,8 %), Murski (25,9 %) in Ljubljanski kotlini (25,2 %). Vodnobilančni preizkus je za leto 2011 izpostavil tudi nekaj lokalnih negativnih trendov gladin podzemnih voda, vendar je za vsa plitva telesa podzemnih voda v Sloveniji po vodnobilančnem preizkusu za leto 2011 ocenjeno dobro količinsko stanje (karta 2). mag. Mojca Dobnikar Tehovnik dr. Jože Uhan