od otvoraweto na noviot dneven centar Glasilo na Republi ...poraka.org.mk/wp-content/uploads/2015/06/Glasilo-PORAKA-juni-2015.pdf · i Ungarija tr~aa so golema motivacija da ja zavr{at

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 2 godina XXVIII

CM

YB

CM

YB

CM

YB

C M Y B

C M Y B

C M Y B

C M Y B

CM

YB

Dime Spasov, Minister za trud i socijalna politika,so Gorjana Todorovska, korisnik na dnevniot centar - PORAKA Skopje,na otvoraweto na noviot dneven centar na RCPLIP - PORAKA vo Skopje


FOTOGALERIJAod otvoraweto na noviot dneven centar

na RCPLIP - PORAKA vo Skopje







2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociJuni 2015 g. Broj 2, god. XXVIII

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upotrebu-vanata terminologija vo odredeninapisi od odredeni avtori ne goodrazuvaat oficijalnoto misle-we i stavovi na RCPLIP - PORAKA.

Harding, koj prethodno bil zamenik gradona~alnik, go zapo~nuvasvojot vtor mandat kako sovetnik vo gradot, i go zgolemi brojot nadobienite glasovi od 590 na 1.039. Be{e nominiran za gradona~alnikod ~len na sovetot, a potoa i odobren od celiot sovet na gradot. Toj evoedno prviot sovetnik so intelektualna popre~nost vo ObedinetotoKralstvo.

Po povod negovoto nazna~uvawe za Gardijan toj izjavi „Mora{eda se {tipnam, velej}i si deka e vistina ... golema ~est e da se bidegradona~alnik na Selbi, mojot roden grad. Toa e golem grad vo severenJork{ir kade ima vistinska zaednica i odli~ni lu|e.”

Harding re~e deka koga odel vo redovno u~ili{te vo 1986 godina– eden od samo {est lica so intelektualna popre~enost imaa takvamo`nost – bi bilo „celosno nevozmo`no” za nekoj so intelektualnapopre~enost da stane gradona~alnik. Toj zaslugata ja prepi{uva naLaburisti~kata strategija za lica so intelektualna popre~enost od2001 godina „Vrednuvawe na licata”, za koja veli deka gi izmenilane{tata.

Selbi ima naselenie od 14.350 lica, i Harding }e deluva vonivno ime, }e zasedava so sostanocite na gradskiot sovet i }eprisustvuva na lokalni funkcii. Isto taka istakna „bidete sigurnideka kako zasedava~ so gradskiot sovet }e deluvam vo najdobar interesna javnosta kolku {to e mo`no i }e i sluàm na zaednicata”. Toj velideka negovite prioriteti za slednite godini se podobri politiki,stopirawe na namaluvawata vo policijata i preselba na policiskatastanica vo kancelariite na sovetot, privlekuvawe na {irok opseg naprodavnici vo Selbi i pogolem broj na objekti za mladi lica.

Harding isto taka e poznat ekspert so iskustvo vo socijalniotsektor za grià bidej}i ima raboteno vo Komisijata za kvalitet nagriàta i ko-zasedaval so odborot za osiguruvawe na transformacijana griàta zaedno so porane{niot minister za grià Norman Lamb. Vojuni 2014 godina be{e nazna~en za MBE (~len na najinzvonredniot Redna Britanskata Imperija) poradi negovata rabota vo zastapuvaweto nalicata so intelektualna popre~enost.

Zapra{an dali misli deka negovite postignuvawa bi inspiriralepove}e lica so intelektualna popre~enost da stanat sovetnici igradona~alnici, Harding izjavi „Ni{to ne gi zapira licata sointelektualna popre~enost”. Toj re~e deka iskustvoto odsamozastapuvaweto dava korisno iskustvo vo zastapuvawe na licata„no ne gi zastapuva{ samo licata so intelektualna popre~enost, gizastapuva{ site vo zaednicata”.

Stiven [o-Rajt, koj }e bide zamenik gradona~alnik, re~e: „Gavine odli~en primer za ona {to moè da se postigne so vistinska poddr{kai pottiknuvawe. Se nadevam pove}e lica moàt da vidat deka aktivnatauloga vo op{testvoto ne treba da bide diktirana od ona {to vi bilokaàno deka moè da go rabotite, tuku od ona {to moè da gopostignete”.

Eden od prvite anga`mani na Harding kako gradona~alnik }ebide otvoraweto na Festival na pivoto vo Selbi na 25 juli 2015. Toj senadeva deka }e go ispolni dolgogodi{niot son za to~ewe na edna ~a{apivo „ne{to {to otsekoga{ sum sakal da go storam”.

Gradot Selbi go nazna~i prviotgradona~alnik so intelektualna

popre~enost vo Obedinetoto Kralstvo

Sovetnikot Gavin Harding e nazna~en zagradona~alnik vo grad vo severen Jork{ir

SODR@INA

2 stranaPrviot gradona~alnik sointelektualna popre~enost

3 i 4 stranaOficijalno pu{ten vo upotrebanoviot dneven centar vo Skopje

4 i 5 stranaOdràn Forum za stru~noosposobuvawe i vrabotuvawe

6 i 7 stranaUpatstvo za prodolùvawe navr{ewe na roditelskoto pravo

8 stranaMe|unaroden humanitaren bazar

9 stranaRabotilnici za SWOT analiza

10, 11, 12 i 13 stranaRezolucija na Evropski parlament

14 stranaSocijalni aktivnosti na dnevniotcentar - PORAKA Skopje

15 stranaAktivnosti na lokalniteorganizacii na RCPLIP - PORAKA

16 stranaNa{a stranicaFotogalerija od otvoraweto nanoviot dneven centar na RCPLIP -PORAKA vo Skopje

3


Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA, MTSP i Grad Skopje

Otvoren vtoriot dneven centar za lica sointelektualna popre~enost nad 18 godini na

RCPLIP – PORAKA vo Skopje

Vo prisustvo na golem broj na ~lenovi,prijateli, sorabotnici i poddrùva~i na Republi~kiotcentar za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA, na 10 juni Ministerot za trudi socijalna politika Dime Spasov, gradona~alnikot naGrad Skopje, Koce Trajanovski i pretsedatelot naRepubli~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA, êdomirTrajkovski oficijalno go pu{tija vo upotreba noviotdneven centar za lica so intelektualna popre~enostvo Skopje. Noviot dneven centar e lociran vo naselbataKapi{tec (me|u Agencijata za vrabotuvawe i Centarotza ortotika i protetika „Slavej”).

Dnevniot centar e rezultat na inicijativatana Republi~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA, koja serealizira{e vo partnerstvoto me|u RCPLIP –PORAKA, Ministerstvoto za trud i socijalnapolitika i Grad Skopje.

Ministerot Spasov informira{e dekapomognale so obezbeduvawe na objektot i renovirawese do stavawe vo funkcija.

-Ovoj proekt go realiziravme vo sorabotka soGradot i so RCPLIP – PORAKA, koja e nacionalnaorganizacija koja gi zastapuva interesite na licata sointelektualna popre~enost. Ministerstvoto pomognavo obezbeduvaweto na objektot i so celosnorenovirawe. Ovoj dneven centar }e bide odli~napoddr{ka na roditelite na ovie lica, odli~na formaza nivna von-institucionalna za{tita i zgriùvawe.Nivniot den }e bide ispolnet so zna~ajni sodrìni iprograma koja }e pomogne da gi unapreduvaat svoiteve{tini i podobro da se snao|aat vo sekojdnevieto –izjavi Spasov.

Ministerot za trud i socijalna politika Dime Spasov, gradona~alnikot na grad Skopje Koce Trajanovskii pretsedatelot na RCPLIP – PORAKA, ̂ edomir Trajkovski, na 10 juni go pu{tija vo upotreba vtoriotdneven centar na RCPLIP –PORAKA vo Skopje za lica so intelektualna popre~enost nad 18 godini.

Kako ministerstvo godinava imame pove}eaktivnosti vo otvorawe na novi dnevni centri i zadecata so popre~enost vo Makedonija. O~ekuvame vonaredniot period da se otvorat dnevni centri za decavo Bitola, Veles, [tip, Ko~ani, Valandovo, Lipkovo ivo Ohrid. ]e prodolìme so niza aktivnosti zazgolemuvawe, unapreduvawe i pro{iruvawe namreàta na dnevni centri i za deca i za vozrasni licaso pre~ki , so pogolema finansiska poddr{ka naroditelite, kako i so zbogatuvawe na sodrìnata zarabota vo samite centri – najavi ministerot.

Gradona~alnikot Trajanovski pojasni deka ovae vtor dneven centar za lica so intelektualnapopre~enost nad 18 godini vo Skopje. Spored nego, nalicata }e im se ovozmoì tuka da go minuvaat denot,da imaat poedine~ni i grupni proekti i rabota soroditelite. Gradona~alnikot Trajanovski re~e dekavakvite dnevni centri im ovozmoùvaat na ovie licaispolneto da go pominuvaat denot, a }e im pomogne dase socijaliziraat. Toj dodade deka vakviot na~in nazgriùvawe na lica so intelektualna popre~enost sepokaà mnogu pouspe{en i dava dobri rezultati. Tokmuzatoa smeta deka e potrebno da se otvoraat vakov tipna servisni slu`bi.

êdomir Trajkovski, pretsedatel naRepubli~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA soop{ti dekaidejata za ovoj centar e od pred dve i pol godini koga,kako {to re~e, zaedni~ki ocenivme deka Dnevniotcentar vo Aerodrom ne gi zadovoluva potrebite nagradot i oti ima potreba za u{te eden ili pove}ednevni centri za vakvi lica.

-Kone~no uspeavme zaedno so ministerstvotoi Gradot i so sredstvata {to gi sobraa Makedonski

4


Celta na forumot be{e da se ovozmoìdiskusija pome|u zasegnatite strani vo oblasta nastru~no osposobuvawe i vrabotuvawe na lica sopopre~enost, kako i da se prezentiraat evropskitetrendovi i makedonskite iskustva, praktiki i tekovnireformski procesi vo ovaa oblast.

Forumot se odrà na 3 juni vo hotelKontinental, a prisustvuvaa pretstavnici naMinisterstvoto za trud i socijalna politika,Agencijata za vrabotuvawe, posebnite osnovni i sredniu~ili{ta vo Makedonija, pretstavnici od nevladiniotsektor.

Forumot go otvori d- r Vasilka Dimoska,programski menaxer vo Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualna popre~enost –PORAKA, koja voedno be{e i moderator na nastanot.

Telekom i T-Mobile Makedonija vo visina od 11.000evra, koga nivni vraboteni tr~aa na lanskiot skopskimaraton. [ireweto na mreàta na vakvi servisnislu`bi e prioritet na RCPLIP – PORAKA – izjaviTrajkovski.D-r. Vasilka Dimoska, programski menaxer voRepubli~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA pojasni deka vodnevniot centar }e se primenuva kontinuiranata iunificirana programa za rabota na RCPLIP – PORAKA.-]e se vr{i individualna procenka na mo`nostite nasekoj korisnik, vrz osnova na koja se izgotvuvaindividualna programa za rabota. Preku razli~nikreativni rabotilnici se pottiknuva razvojot napotencijalot na sekoj od korisnicite, odnosno se

razvivaat nivnite kognitivni, socijalni i prakti~nive{tini – izjavi D-r. Dimoska.

Opremuvaweto na Dnevniot centar go pomognaaMakedonski Telekom i T-Mobile Makedonija prekudonacija od 11 iljadi evra, obezbedeni za vreme naSkopskiot maraton 2014. Skopskiot Wizz Air maratonse odrà na 11 maj, 2014 godina, a dvaeset vrabotenivo kompanii od Doj~e Telekom od Makedonija, Crna Gorai Ungarija tr~aa so golema motivacija da ja zavr{attrkata, za{to za sekoj istr~an kilometar namaratoncite kompanijata doniraa po 1.500 denari zadnevniot centar za lica so intelektualna popre~enost.Sredstvata koi Makedonski Telekom gi donira{e seiskoristeni za adaptirawe, renovirawe i opremuvawena novata socijalna servisna slu`ba.

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA vo partnerstvo so EASPD

Odràn forum na tema „Stru~no osposobuvawe ivrabotuvawe na lica so popre~enost”

Vo ramkite na evropskiot proekt INVESTT na EASPD – Evropska asocijacija na obezbeduva~i naservisni slu`bi za lica so popre~enost, Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA vo sorabotka so EASPD i Centarot za obuka, edukacija i grià – DRAGA odSlovenija, organizira{e ednodneven nastan – forum na tema „Stru~no osposobuvawe i vrabotuvawena lica so popre~enost”.

Taa istakna deka forumot pretstavuva odli~namo`nost za sogleduvawe na site aktivnosti koi seaktuelni vo momentot vo na{ata dràva sovrabotuvaweto na licata so popre~enost. Istovremenonaglasi deka ovoj forum pretstavuva dobra mo`nostza razmena na iskustva pome|u ~initelite vo oblastana stru~noto osposobuvawe i vrabotuvawe na lica sopopre~enost, ponatamu za sogleduvawe na ~ekorite koiMakedonija moè da gi prezeme so {to bi se za{tedilona vreme i na finansii. Vo odnos na vrabotuvaweto nalicata so popre~enost, d-r Vasilka Dimoskapotencira{e deka trendot e zgolemen, a noviot zakonza vrabotuvawe na invalidni lica koj e vo podgotovka,}e gi otvori mo`nostite za vrabotuvawe na licata sopopre~enost i na otvoreniot pazar na trudot so {to }eim se dade mo`nost i za izedna~uvawe na nivnite

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA, MTSP i Grad Skopje

5


mo`nosti. So ovoj predlog-zakon se dava mo`nost zavoveduvawe na rehabilitaciski programi, odnosnoobuka ili do-obuka za licata da moàt da se vklu~atvo sovremenite tekovi na vrabotuvawe.

Iskustvata od Slovenija i Evropa gi prenese g-|a Tamara Narat od Institutot za socijalna za{titana Republika Slovenija. Taa go prezentira{e proektotINVESTT (inkluzivno stru~no osposobuvawe ispecijalizirana obuka skroena spored poedinecot) ~ijaglavna cel e obezbeduvawe na specifi~ni informaciii predlozi za stru~nite u~ili{ta so cel da senaso~uvaat site u~enici (vklu~itelno i u~enicite sopopre~enost) kon otvoreniot pazar na trudot. Ponatamuvo svojata prezentacija taa gi elaborira{e i konceptotna univerzalniot dizajn i razumnoto prilagoduvawekoi treba da se primenuvaat i vo oblastite nastru~noto osposobuvawe i vrabotuvawe na licata sopopre~enost.

Za novinite vo nacrt-zakonot za vrabotuvawena licata so invalidnost govore{e Du{an Tom{i} odMinisterstvoto za trud i socijalna politika, koj gizapozna prisutnite so tekot na postapkata vo odnos naovoj zakon i so àlewe istakna deka vo momentotprocedurata za donesuvaweto na noviot zakon ezastanata, no vo najskoro vreme }e se prodolì soizgotvuvaweto i postapkata za izglasuvawe na zakonotda se privede do krajot.

Svoe viduvawe na temata dade i pretstavnikotod Zaednicata na za{titni dru{tva na Makedonija –ZAPOVIM, g-din Vlado Dodevski, koj ja prezentira{esostojbata na za{titnite dru{tva vo Makedonija,

nivniot broj za koj so àlewe istakna deka e voopa|awe, brojot na vraboteni lica so popre~enost voniv i na~inot na koj tie funkcioniraat.

Vladimir Lazovski od Zdruènieto „Otvoretegi prozorcite” govore{e za ulogata na asistivnatatehnologija vo stru~noto obrazovanie i vovrabotuvaweto na licata so popre~enost, {to eneminovno da se vovede soglasno tehnolo{kitenapredoci vo site oblasti od ìveeweto iopkruùvaweto.

Vlado Krstovski, programski asistent voRCPLIP – PORAKA govore{e za ulogata koja ja imaatdnevnite centri za adolescenti i vozrasni lica sointelektualna popre~enost vo razvojot na rabotniteve{tini i rabotnoto osposobuvawe, kako i zaosposobuvaweto na tie lica za samostojno ìveewe.Toj voedno ja istakna i potrebata od postepenopridviùvawe kon modelot na „poddrànovrabotuvawe” kako najsoodveten model na vrabotuvawe,osobeno za licata so intelektualna popre~enost, ipotencira{e deka voveduvaweto na kvoten sistem epozitiven ~ekor napred za unapreduvawe na pravatana licata so popre~enost vo oblasta na vrabotuvaweto.

Branimir Jovanovski, pretsedatel naNacionalniot sojuz na lica so telesen invaliditetMobilnost Makedonija i pretsedatel na nacionalnotokoordinativno telo za ednakvi prava na licata soinvalidnost vo RM, govore{e za barierite voobrazovanieto i vrabotuvaweto so koi se soo~uvaatlicata so telesna popre~enost, a voedno gi spodeli isvoite li~ni iskustva vo ramkite na obrazovanieto ipreprekite na koi naiduval vo tekot na celiot proces.

Daniela Stojanovska, pretsedatel nazdruènieto na studenti i mladinci so hendikep, giistakna pozitivnite pridobivki koi licata sopopre~enost gi ~uvstvuvaat od dadenite mo`nosti zasteknuvawe na visoko obrazovanie, no istovremenoprogovori i za nizata prepreki na koi tie naiduvaatpri ostvaruvaweto na ova svoe pravo. Voedno i taa gispodeli svoite li~ni iskustva pri ostvaruvaweto napravoto na vrabotuvawe.

D-r Vasilka Dimoska vo svoeto zavr{noobra}awe povtorno istakna deka nadeìte se vo noviotzakon za vrabotuvawe na invalidni lica, koj treba dagi otvori mo`nostite za vrabotuvawe na licata sopopre~enost, so {to }e im se dade mo`nost da stanatednakvi ~initeli vo op{testvoto kako i site ostanati.

6


Mihajlo Kolev, sekretar na CPLIP - PORAKA Kriva Palanka

Upatstvo za postapuvawe na roditel vopostapka za prodolùvawe na vr{ewe na

roditelskoto pravo i dol`nost popolnoletstvo

Voved

Semejstvoto e ̀ ivotna zaednica na roditeli ideca i drugi rodnini. Istoto nastanuva so ra|awe nadeca i posvojuvawe, a odnosite se zasnovaat vrz ramno-pravnost, zaemno po~ituvawe, me|usebno pomagawe,izdrùvawe i za{tita na interesite na maloletnitedeca. Roditelite sprema svoite deca imaat ednakviprava i dol`nosti (roditelsko pravo), a odnosite sezasnovaat na prava i dol`nosti na roditelite da segriàt za podigawe, ~uvawe, vospituvawe iobrazovanie na svoite maloletni deca i decata nadkoi e prodolèno roditelskoto pravo.

Roditelskoto pravo soglasno Zakonot zasemejstvoto prestanuva so polnoletstvoto na detetoodnosno so steknuvawe na delovna sposobnost.

Polnoletstvoto e op{t poim koj gi vklu~uvasite deca-lica (lica so utvrdeni pre~ki vo razvojot ilicata od redovnata populacija) no vo praktikatapolnoletstvoto kaj kategorijata na lica so umerena,te{ka, dlaboka intelektualna popre~enost, lica sokombinirani pre~ki vo razvojot i dr. go onevozmoùvapravoto na samozastapuvawe, pravoto sam da se griìza svoite prava i interesi vo instituciite na sis-temot. Vo prilog na ova e faktot deka licata so gore-navedenite popre~enosti, sami ili preku nivniot rodi-tel ne moè da otvoraat transakciski smetki, ne moèda dadat pismena izjava pred notar za razni potrebi,poradi {to sekoj roditel se snao|a na razli~ni na~ini,naj~esto so davawe na soglasnost od strana na rodite-lot za ostvaruvawe na odredeno pravo ili barawe odsudot ili notarot dostaveno do centarot za socijalnarabota za postavuvawe na poseben staratel koj }e gozastapuva liceto pred sudot ili notarot.

Problemite so bankite nastanuvaat sonapolnuvawe na 26 godi{na vozrast na decata – licataodnosno so prestanok na koristewe na posebniotdodatok, toga{ na ime na korisnikot – deteto – licetone moè da mu se otvori transakciska smetka, a istotodopolnitelno se re{ava so dobivawe na soglasnost odstrana na centarot za socijalna rabota roditelot damoè vo ime na svoeto dete da otvori transakciskasmetka i sl. Zastapuvaweto pred notar isto taka sere{ava so dobieno barawe od notarot vo koe sekonstatira sostojbata na liceto, negovata nesposobnostda go sfati zna~eweto na vodeweto na postapkata,poradi {to se bara postavuvawe na poseben staratelkoj vo ime ili za smetka na liceto }e dade svoja izjava.

Ottuka, a so cel da se izbegnuvaat oviedopolnitelni postapki, se poveduva slednata postapkapred nadle`nite Osnovni sudovi:

Normativna ramka

Normativnata ramka so koja se reguliraprestanokot i prodolùvaweto na roditelskoto pravoe regulirano so Zakonot za semejstvoto (Pre~istentekst) (Sl.Vesnik na RM br. 157/2008 godina) vo koj enavedeno:

^len 93Roditelskoto pravo prestanuva so

polnoletstvo na deteto, so stapuvawe vo brak nadeteto pred polnoletstvoto i so posvojuvawe.

^len 94Sudot, po predlog na roditelite ili na

Centarot za socijalna rabota moè, vo vonprocesnapostapka, da odlu~i roditelite da prodolàt da govr{at roditelskoto pravo, ako deteto i popolnoletstvoto poradi pre~ki vo psihi~kiot razvoj,ne e sposobno samo da se griì za svojata li~nost,prava i interesi.

Koga }e prestanat pri~inite poradi koiroditelskoto pravo bilo prodolèno sudot, po predlogna roditelite ili na Centarot za socijalna rabota }eodlu~i za prestanok na roditelskoto pravo.

Prodolùvaweto na roditelskite prava i dol`nostipo polnoletstvoto e regulirano so Zakonot zavonparni~na postapka (Slu`ben vesnik ne RM br.9/2008)vo koj e navedeno:

^len 112Vo postapkata za prodolùvawe na vr{ewe na

roditelskoto pravo i dol`nost po polnoletstvoto,sudot odlu~uva za prodolùvawe na ova pravo idol`nost ako deteto i po polnoletstvoto poradipre~ki vo psihofizi~kiot razvoj ne e sposobno samoda se griì za sebe i za za{tita na svoite prava iinteresi.

Postapkata za prodolùvawe na roditelskotopravo i dol`nost po polnoletstvoto se poveduva idovr{uva pred polnoletstvoto na deteto.

Postapkata za prodolùvawe na roditelskotopravo i dol`nost po polnoletstvoto e itna.

^len 113Za prodolùvawe na roditelskoto pravo i

dol`nost po polnoletstvoto nadleèn e sudot na ~iepodra~je roditelot ima ìveali{te, odnosno

Mihajlo Kolev,CPLIP - PORAKA Kriva

Palanka

7


Upatstvo za prodolùvawe na vr{ewe na roditelskoto pravo

prestojuvali{te i sudot na ~ie podra~je deteto imaìveali{te, odnosno prestojuvali{te.

Koj moè da podnese predlog zaprodolùvawe na roditelskoto pravo

Predlogot za prodolùvawe na roditelskotopravo i dol`nost po polnoletstvoto moè da podnesatroditelite na deteto ili centarot za socijalna rabota.

Potrebna dokumentacija

Za poveduvawe na postapkata do Osnovniot sudpotrebno e da se dostavi:- Predlog za prodolùvawe na roditelskite prava i

dol`nosti po polnoletstvoto,- Izvod od mati~na kniga na rodeni na deteto

- Naod i mislewe za kategorizacija – razvrstuvawena deteto

Sudot po potreba pribavuva mislewe od lekarspecijalist za psihofizi~kata sposobnost namaloletnikot.Tro{ocite vo postapkata pa|aat na tovar napodnesuva~ot na prijavata.

Dostava na re{enieto

Pravosilnoto re{enie za prodolùvawe naroditelskoto pravo i dol`nost po polnoletstvoto sedostavuva do nadle`niot organ za vodewe na mati~niknigi na rodenite zaradi zapi{uvawe i nadle`niotorgan za pribele{ka vo javnite knigi vo koi sezapi{uvaat pravata na nedvi`nost, ako liceto imanedvièn imot.

DO OSNOVEN SUD _________________

PREDLAGA^: ______________________

PROTIVNIK: _______________________

PREDMET NA SPOR: Prodolùvawe na roditelsko pravo

PREDLOGza prodolùvawe na roditelsko pravo

Predlaga~ot __________ e roditel na _________, koe dete soglasno Naodot i misleweto na Stru~nata komisijaza utvrduvawe na nesposobnost spa|a vo kategorija na lica so te{ka intelektualna popre~enost.

DOKAZ: izvod od Mati~na kniga na rodeni, Naod i mislewe od stru~na komisija za utvrduvawe nanesposobnost.

Liceto vo momentot na podnesuvawe na predlogot e se u{te maloletnik pod 18 godi{na vozrast, no soglasnona naodot i misleweto, negovata intelektualna popre~enost e trajna, {to zna~i deka i po polnoletstvotoistiot nema da moè samostojno da se griì za svoite prava i interesi i samostojno da nastapuva vopravniot promet.

DOKAZ: Naod i mislewe.

Soglasno na ~len 112 od VPP vo vakov slu~aj predvideno e prodolùvawe na roditelskoto pravo i popolnoletstvoto, pa od ovie pri~ini soglasno na ~len 115 od Zakonot za vonparni~na postapka mu predlagamena sudot da ne povika i soslu{a, kako i da pribavi mislewe za psihi~kata sostojba na maloletniot odlekar specijalist, po koe mu predlagam na sudot kako stvarno i mesno nadleèn da go donese slednoto

RE[ENIE

SE PRODOL@UVA roditelskoto pravo na roditelite _________ od ________ nad maloletnoto dete _________po polnoletstvoto pa se dodeka postojat zakonski uslovi za toa odnosno dodeka istoto ne prestane sopravosilno re{enie za prestanok na roditelsko pravo.

___. ___.2015 godina, __________ Predlaga~: __________________

8


Poddr{ka za noviot dneven centar na RCPLIP - PORAKA

Vo sabota 6 juni vo GTC se odrà pettiotMe|unaroden dobrotvoren bazar 2015, koj se organizirapo povod 1 juni - Me|unarodniot den za za{tita nadeteto. Manifestacijata be{e vo organizacija na„Dobredojde” - Masedonia velkam centar, a vtora godinapo red e finansiski poddràna od Gradot Skopje.

Pokrovitel na ovogodine{niot Me|unarodenbazar be{e Ambasadorot na Republika Italija g-dinMasimo Beleli.

Na pove}e {tandovi vo GTC pove}e ambasadi istranski pretstavni{tva prodavaa rakotvorbi iproizvodi karakteristi~ni za nivnite dràvi. Sitesredstva sobrani od proda`bata }e bidat donirani zahumanitarni celi. Na godine{niot bazar ima{e{tandovi od ambasadite od Srbija, Kina, Slovenija,Crna Gora, Bugarija, Grcija, Francija, Velika Britanija,Romanija, [panija, Bocna i Hercegovina, Slova~ka,Ungarija i Italija.

Vtora godina po red i Gradot Skopje finansiskija poddrùva ovaa manifestacija. Vo svoeto obra}aweza vreme na otvoraweto na bazarot gradona~alnikotna Grad Skopje, Koce Trajanovski istakna: „GradotSkopje vo svoite osnovni postulati se griì zaunapreduvawe, podobruvawe i za{tita na decata vosite poliwa od op{testvenoto ̀ iveewe, tokmu zatoavedna{ ja prepozna potrebata za promovirawe ipoddr{ka na eden vakov nastan. Sredstvata sobraniod ovaa manifestacija minatata godina bea doniranivo u~ili{teto za deca so posebni potrebi „ZlatanSremac”, dodeka godinava }e bidat nameneti zaDnevniot centar za lica so intelektualna popre~enost- PORAKA, re~e gradona~alnikot.

Na bazarot svoi nastapi imaa pove}e umetni~kidru{tva i u~enici od pogolem broj osnovni i sredniu~ili{ta. U~estvo zedoa i korisnici na dnevniot

Me|unaroden humanitaren bazar posveten name|unarodniot den na deteto

Bazarot e semeen nastan na koj ima {tandovi na Ambasadite kade se promoviraat i prodavaatnacionalni proizvodi, potoa ima performansi od deca, umetni~ki rabotilnici i lotarija.

centar - PORAKA Skopje koi se pretstavija so muzi~kii tancovi nastapi. Voedno u~estvuvaa i vo umetni~karabotilnica kade izrabotuvaa umetni~ki dela zaednoso renomirani umetnici od Makedonija.

Sredstvata sobrani od ovaa manifestacija senameneti za Dnevniot centar za lica so intelektualnapopre~enost - PORAKA.

9


Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

Odràni rabotilnici za SWOT analiza na lokalniteorganizacii na RCPLIP – PORAKA

Godini nanazad RCPLIP – PORAKA organizirai odrùva rabotilnici na koi se razgleduvaat idiskutiraat izgotvenite SWOT analizi na lokalniteorganizacii. SWOT analizata e strukturiran metodza planirawe na idnite strategii na organizacijata, avoedno e mo{ne korisna i za procenuvawe naaktuelnata sostojba vnatre vo organizacijata, so sitenejzini prednosti i slabi strani, no i mo`nostite izakanite koi doa|aat od opkruùvaweto vo koe taaorganizacija deluva. Ovaa alatka, dokolku realno iobjektivno se izgotvi, }e koristi za iznao|awe nana~ini i modusi za podobruvawe i nadminuvawe naslabite strani na organizacijata so cel u{tepoefektivno da deluva vo svojata oblast. Isto taka,pretstavuva solidna osnova za podgotvuvawe na realnii efektivni akcioni planovi na organizacijata, kako ina pove}egodi{ni strate{ki planovi.

Ovaa godina Republi~kiot centar za poddr{kana lica so intelektualna popre~enost – PORAKA odràdve rabotilnici za razgleduvawe na SWOT analizitena lokalnite organizacii. Na ovie rabotilnici imprethodea sostanoci na upravnite odbori vo pro{irensostav na lokalnite organizacii na RCPLIP – PORAKAna koi se razgovaralo za aktuelnite sostojbi vo samiteorganizacii, i vrz osnova na donesenite zaklu~oci seizgotvile i SWOT analizite.

Dvete rabotilnici koi gi sprovede RCPLIP –PORAKA se odràa na 7-mi i 8-mi april 2015 godina.Lokalnite organizacii bea podeleni vo dve grupi socel da se dade dovolno vreme za prezentirawe narealnite sostojbi, a istovremeno da se ovozmoì i dase razgovara za ponatamo{nite aktivnosti na sekojalokalna organizacija. Na rabotilnicite sekoj odu~esnicite ima{e mo`nost da ja prezentira SWOT

Edna od redovnite programski aktivnosti na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost - PORAKA, od samoto negovo formirawe, e koordinacija i pruàwe nastru~no-metodolo{ka poddr{ka na lokalnite organizacii

analizata, no i da gi prezentira aktivnostite koi vomomentot se aktuelni vo nivnite organizacii, kako iaktivnostite koi planiraat da gi prezemat vonaredniot period. Timot na RCPLIP – PORAKA, no iostanatite u~esnici, po zavr{uvaweto na sekojaprezentacija davaa zabele{ki i soveti vo odnos naraboteweto na sekoja od lokalnite organizacii, pritoaistaknuvaj}i gi i pozitivnite primeri na uspe{norabotewe.

Ovie rabotilnici imaa za cel konsolidirawei unapreduvawe na aktivnostite i deluvaweto nalokalnite organizacii na RCPLIP – PORAKA. Toa eod osobeno zna~ewe vo gradeweto i odrùvaweto napartnerskite odnosi so lokalnite vlasti, kako bimoèle aktivno da pridonesuvaat za unapreduvawe na~ovekovite prava na licata so intelektualnapopre~enost vo mestoto na ̀ iveewe.

10


Aktivnosti na Evropskiot parlament

Evropskiot parlament usvoi Rezolucija za pravata nalica so popre~enost

Rezolucijata be{e prosledena so plenarnadebata vo Evropskiot parlament i so javna rasprava,vo koja ~lenovite na parlamentot, pretstavnicite oddvièweto za popre~enost i instituciite na EUdiskutiraa za sostojbata vo odnos na implementacijatana Konvencijata na ON za pravata na lica sopopre~enost.

Rezolucijata naveduva deka Evropskiotparlament treba celosno da bide vklu~en vomonitoringot i implementacijata na Konvencijatana ON. Osobeno se potencira procesot narazgleduvawe za Konvencijata na ON ikonstruktivniot dijalog pome|u EU i Komitetot naON za pravata na lica so popre~enost.

Kako i Evropskiot forum na popre~enost (EDF),taka i EASPD ja pozdravuva Rezolucijata naEvropskiot parlament i negovata vklu~enost voprocesot na pregleduvawe zemaj}i v predvide deka ovaaEU institucija zastapuva 500 milioni gra|ani na EU iporadi toa treba da bide na ednakva osnova so drugitetela na EU vo kreiraweto na zakonite i politikitena EU.

Preku svojata rezolucija, Evropskiotparlament go poddrùva usvojuvaweto na dva zna~ajnizakoni: Evropskiot akt za popre~enost iGeneralnata direktiva za antidiskriminacija;dvata zakoni se neophoden del od implementacijatana Konvencijata na ON za pravata na lica sopopre~enost. Rezolucijata isto gi povikuva dràvite~lenki da ja prenesat obvrskata koja proizleguva od~lenot 12 od Konvencijata na ON vo nacionalnitezakoni, a osobeno pravoto na site lica sopopre~enost da glasaat i da bidat glasani.

Kako potpisnik na Konvencijata na ON, EUtreba da obezbedi deka site nejzini nadvore{ni akciigi opfa}aat vklu~uvaweto i u~estvoto na licataso popre~enost preku nivnite reprezentativniorganizacii. Sepak, nekoi politiki, kako na primer,rodoviot akcionen plan, ne gi vklu~i specifi~nitereferenci za licata so popre~enost.

Konsenzusot izrazen od strana na plenarnatadebata dava mo`nost za Evropskiot parlament daprezeme ~ekori za sistemsko implementirawe naKonvencijata na ON vo svoite strukturi. Poto~no,Parlamentot treba go finalizira sozdavaweto napoliti~ki mehanizam, kros-komisiska mreà zaimplementacija na Konvencijata na ON za pravatana licata so popre~enost, so ambiciozen mandat zastimulirawe i garantirawe na konzistentnaimplementacija na Konvencijata vo klu~nite

Na 20 maj, Evropskiot parlament usvoi rezolucija vo koja ja izrazuva svojata silna poddr{ka zacelosnata implementacija na Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost. Rezolucijatabe{e usvoena so ogromno mnozinstvo me|u politi~kite partii.

parlamentarni komisii. Mreàta treba da bide alatkaza da se ovozmoì silna i efikasna politi~kakoordinacija so drugite institucii na EU. Vakvatakros-komisiska mreà mora da gi vklu~uva licata sopopre~enost preku nivnite reprezentativniorganizacii.

Ponatamu, Evropskiot parlament treba vocelost da ja po~ituva Konvencijata na ON koga deluvakako javna administracija, sozdavaj}i inkluzivnarabotna sredina, pravej}i gi svoite sostanoci,komunikacii i proceduri celosno pristapni zalicata so popre~enost.

Komitetot na ON za pravata na lica sopopre~enost }e gi dade svoite preporaki do EU voseptemvri. Ovie preporaki treba da sluàt kako osnovaza politika za popre~enosta vo EU i nejzinite dràvi~lenki za slednite meseci i godini. EDF go povikuvaEvropskiot parlament da organizira u{te ednakonsultacija so dvièweto za popre~enost,prosledeno so druga plenarna sesija na ovaa tema.

Rezolucija

Evropskiot parlament,

- Imaj}i ja predvid Konvencijata na ON za pravata nalica so popre~enost i nejzinoto stapuvawe vo silavo EU na 21 januari 2011 godina vo soglasnost soOdlukata na Sovetot 2010/48/ES od 26 noemvri 2009godina vo vrska so zaklu~okot od Evropskatazaednica, za Konvencijata na Obedinetite nacii zapravata na licata so popre~enost,

- Imaj}i go predvid Kodeksot na odnesuvawe pome|uSovetot, dràvite ~lenki i Komisijata koj giutvrduva vnatre{nite dogovori za implementacijai zastapuvawe na Evropskata unija vo odnos na

11


Konvencijata na ON za pravata na lica sopopre~enost,

- Imaj}i gi predvid Univerzalnata deklaracija za~ovekovi prava, Konvencijata za za{tita na~ovekovite prava i osnovni slobodi i Me|unarodniotpakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava,

- Imaj}i go predvid rabotniot dokument na Komisijataso naslov „Izve{taj za implementacijata naKonvencijata na ON za pravata na lica sopopre~enost od Evropskata unija” (SWD(2014)0182),

- Imaj}i ja predvid listata na pra{awa usvoena odKomitetot na ON za pravata na lica so popre~enostvo vrska so prvi~niot izve{taj na Evropskata unija,

- Imaj}i ja predvid komunikacijata na Komisijata od15 noemvri 2010 so naslov „Evropska strategija zapopre~enost 2010-2020: Obnovena zalo`ba za Evropabez barieri” (SOM(2010)0636),

- Imaj}i ja predvid svojata rezolucija od 25 oktomvri2011 godina za mobilnost i inkluzija na licata sopopre~enost i Evropskata strategija za popre~enost2010-2020,

- Imaj}i go vo predvid Godi{niot izve{taj naEvropskiot Pravobranitel za 2013 godina,

- Imaj}i gi predvid ~lenovite 2, 9, 10, 19 i 169 odDogovorot za funkcionirawe na Evropskata unija,

- Imaj}i gi predvid ~lenovite 3, 15, 21, 23 i 26 odPovelbata za osnovni prava na Evropskata unija,

- Imaj}i ja predvid Direktivata na Sovetot 2000/78/ES od 27 noemvri 2000 godina so koja se vospostavuvaop{ta ramka za ednakov tretman pri vrabotuvawetoi zanimaweto,

- Imaj}i go predvid praviloto 123(2) od svojotDelovnik za rabota,

A. Kade {to, kako polnopravni gra|ani, licata sopopre~enost imaat ednakvi prava i imaat pravo naneotu|ivo dostoinstvo, ednakov tretman,samostojno ìveewe i celosno u~estvo voop{testvoto;

B. Kade {to pribli`no 80 milioni lica so Evropskataunija imaat popre~enost;

V. Kade {to dokazi od Agencijata na EU za osnovniprava postojano pokaùvaat deka licata sopopre~enost se soo~uvaat so diskriminacija ibarieri za praktikuvawe na nivnite prava naednakva osnova so drugite;

G. Kade {to licata so popre~enost se edna odnajranlivite grupi vo na{eto op{testvo i nivnataintegracija vo pazarot na trudot prestavuva edenod najgolemite predizvici za socijalnite politikii za pazarot na trud;

D. Kade {to celosnata inkluzija i ednakvo u~estvona licata so popre~enost moè da se postigne samoso prezemawe na pristapot kon popre~enostazasnovan na ~ovekovi prava na site nivoa nakreiraweto politiki vo EU, implementacija imonitoring, vklu~itelno i vnatre vo instituciite,i kade {to Komisijata mora da ima dol`na po~itkon ova vo idnite predlozi;

\. Kade {to, soglasno Agencijata na EU za osnovniprava, 21 od 28 dràvi ~lenki se u{te nametnuvaatrestrikcii za celosno praktikuvawe na delovnatasposobnost;

E. Kade {to, EU direktiva za antidiskriminacijabe{e predloèna od Komisijata vo 2008 godina, noostanuva blokirana vo Sovetot;

@. Kade {to, na~elata od Konvencijata na ON zapravata na lica so popre~enost odat mnogu podalekuod diskriminacija, pokaùvaj}i go patot kon celosnouìvawe na ~ovekovite prava od strana na sitelica so popre~enost vo inkluzivno op{testvo, iisto taka se naso~eni kon obezbeduvawe napotrebnata za{tita i pomo{ za da se osposobatsemejstvata da pridonesuvaat za celosnoto iednakvo uìvawe na pravata na licata sopopre~enost;

Z. Kade {to EU formalno ja ratifikuva{eKonvencijata na ON, koja e isto taka potpi{ana odsite 28 dràvi ~lenki na EU, a ratifikuvana od25 od niv;

Y. Kade {to, sekoja godina parlamentarnata komisijaza peticii dobiva peticii koi se odnesuvaat nadiskriminacija vrz osnova na popre~enost pripristap do vrabotuvawe, samovrabotuvawe, javniservisni slu`bi i obrazovanie;

I. Kade {to licata so popre~enost ne se homogenagrupa, i kade {to politikite i akciite {to seplanirani vo nivno ime treba da go zemat predvidtoj nedostig na homogenost i na faktot {to nekoigrupi, kako èni, deca i poedinci na koi im epotrebna pogolema poddr{ka, se soo~uvaat sodopolnitelni pote{kotii i pove}ekratni oblicina diskriminacija;

J. Kade {to, Parlamentot mora da go zeme predvidfaktot deka odredbite vo Konvencijata na ON seminimalnite standardi koi ovozmoùvaatevropskite institucii da odat nad niv so cel dase za{titat licata so popre~enost i da se boratprotiv diskriminacijata;

K. Kade {to pristapot do rabota, pridruèn so ne-diskriminacija na rabotnoto mesto, e osnovenelement za samoopredelen i samostoen ̀ ivot; kade{to, i pokraj site postoe~ki programi, inicijativii strategii na nivo na EU, stapkata na vrabotenostza licata na vozrast od 20 do 64 godini e povisokaod 70%, dodeka stapkata na vrabotenost za licataso popre~enost e poniska od 50%; kade {tostapkata na vrabotenost na ̀ enite bez popre~enoste 65% vo sporedba so 44% za ̀ enite so popre~enost;

L. Kade {to platenata rabota e neophodna da seosposobat licata so popre~enost da vodatsamostoen ̀ ivot, i kade {to dràvite ~lenki trebaporadi toa da se stremat za po{irok pristap konvrabotuvaweto na lica so popre~enost za da moàttie da pridonesuvaat vo op{testvoto vo koe ̀ iveat,i treba, kako preduslov, da se obezbedi inkluzivnoobrazovanie za site deca so popre~enost,vklu~itelno i onie so pote{kotii vo u~eweto, so

Aktivnosti na Evropskiot parlament

12


cel da im se pomogne da se steknat so dobraobrazovna osnova od osnovnoto u~ili{te pa natamu,za da moàt da sledat nastapen plan soodveten nanivnite sposobnosti za u~ewe, a so toa da im sedade mo`nost da steknat solidno obrazovnapozadina koja }e im pomogne vo razvivaweto nakariera i obezbeduvaweto na dobro rabotno mestokoe }e gi osposobi vo idnina da ̀ iveat samostojno;

Q. Kade {to, popre~enosta e razvoen koncept kojrezultira od interakcijata pome|u licata soo{tetuvawe i stavovite i sredinskite barieri koigo popre~uvaat nivnoto celosno i efektivnou~estvo vo op{testvoto na ednakva osnova sodrugite i so istoto dostoinstvo;

M. Kade {to, vrz osnova na ~len 7 od Regulativata zazaedni~ki odredbi, osobeno pristapnosta za licataso popre~enost mora da se zeme vo predvid pripodgotovkite i implementacijata na programitefinansirani od Evropskite strukturni iInvesticiski fondovi, i kade {to istite pra{awatreba da se zemat predvid vo podgotovkata iimplementacijata na drugite EU fondovi.

N. Kade {to vo nekoi dràvi ~lenki pobaruva~kataza socijalni servisni slu`bi raste na smetka nademografskite i op{testvenite promeni, sozgolemena stapka na nevrabotenost, siroma{tija isocijalno isklu~uvawe, vklu~itelno i nedostig naraspolo`livost na kvalitetni servisni slu`bi zalica so popre~enost, {to ima negativen efekt vrzsposobnosta na onie so popre~enost da ìveatsamostojno, vklu~eno i na ednakva osnova sodrugite;

W. Kade {to postojnite zakoni na EU povrzani sopravata na licata so popre~enost treba podobroda bidat implementirani i primeneti so cel da sezgolemi pristapnosta za site so popre~enost nizcela EU;

O. Kade {to parlamentot formira del od ramkata naEU za promocija, za{tita i sledewe naimplementacijata na Konvencijata na ON, vosoglasnost so ~lenot 33(2) od Konvencijata;

P. Kade {to organizaciite od gra|anskoto op{testvopodnele informacii do Komitetot na ON zapravata na lica so popre~enost vo vrska so listatana pra{awa;

R. Kade {to Komisijata, kako fokalna to~ka soglasno~len 33(1) od Konvencijata na ON, e proglasena daodgovori na listata na pra{awa usvoeni odKomitetot na ON za pravata na lica sopopre~enost;

S. Kade {to Parlamentot e edinstvenoto direktnoizbrano telo na Evropskata unija koe gi zastapuvaevropskite gra|ani, pa poradi toa vo celost seusoglasuva so pariskite principi, kako {to enavedeno vo ~len 33 od Konvencijata na ON;

1. Go uveruva Komitetot na ON za pravata na lica sopopre~enost deka Evropskiot parlament }eodgovori na pra{awata direktno postaveni do niv,dodeka isto taka ja povikuva Komisijata da gi zemevo predvid stavovite na Parlamentot priformulirawe na sopstvenite odgovori doKomitetot,

2. Smeta deka e ̀ alno {to Kodeksot na odnesuvawebe{e usvoen od Komisijata i Sovetot bezvklu~uvawe na Parlamentot, so rezultat dekaParlamentot ima ograni~eni nadle`nosti vo odnosna sledeweto na Konvencijata na ON;

3. Ja povikuva Komisijata formalno da se konsultirapri formirawe na svoite odgovori na Listata napra{awa so site relevantni institucii i agencii,vklu~itelno i Parlamentot, Evropskiot ekonomskii socijalen komitet, Komitetot na regioni,Narodniot pravobranitel i EU Agencijata zaosnovni prava;

4. Ja povikuva Komisijata da ja pokani EU ramkataformalno da u~estvuva vo konstruktivniot dijalog;

5. Go naglasuva faktot deka predlogot za EUdirektiva za anti-diskriminacija bara da seza{titat licata so popre~enost od diskriminacijavo socijalnata za{tita, zdravstvenata grià i(re)habilitacijata, obrazovanieto i pristapot doi nabavka na dobra i servisni slu`bi, kakodomuvawe, transport i osiguruvawe; go osuduvanedostatokot na napredok vo ramkite na Sovetotza ovoj predlog i gi povikuva dràvite ~lenki dadeluvaat za usvojuvawe na zaedni~ka pozicija beznatamo{no odlagawe;

6. Uviduva deka nedostigot na ras~leneti podatocii statistika vo vrska so specifi~ni grupi napopre~enost e prepreka za formulirawe naadekvatni politiki; ja povikuva Komisijata, poraditoa, da sobira i da {iri statisti~ki podatoci zapopre~enost, ras~leneti po vozrast i pol, so celda se sledi situacijata na licata so popre~enostniz EU vo relevantnite oblasti od sekojdnevniotìvot, a ne samo vo oblasta na vrabotuvaweto;

7. Uviduva deka nekolku gra|anski organizaciipodnele informacii do Komitetot na ON zapravata na lica so popre~enost vo odnos na Listatana pra{awa; ja povikuva Komisijata, poradi toa, iponatamu da go razviva strukturniot dijalog i dagi konsultira i da sorabotuva so organizaciite koigi pretstavuvaat licata so popre~enost kako delod procesot na pregleduvawe, vklu~itelno i voformulirawe na odgovori do Komitetot na ON zapravata na lica so popre~enost vo odnos na Listata

13


na pra{awa, i vo razvivawe, implementirawe isledewe na EU politikite vo ovaa oblast;

8. Gi povikuva dràvite ~lenki koi dosega ne jaratifikuvale Konvencijata na ON za pravata nalica so popre~enost, da go storat toa bez odlagawe;

9. Ja povikuva Komisijata da go prezentiraambiciozniot predlog za Evropskiot akt zapristapnost, so celosno vklu~uvawe na licata sopopre~enost niz zakonskiot ciklus, i ja istaknuvapotrebata ovoj predlog da opfati celosen opsegna oblasti od politiki povrzani so pristapnostana dobra i servisni slu`bi za site EU gra|ani,pottiknuvawe na samostojnoto ̀ iveewe i celosnovklu~uvawe na licata so popre~enost ivospostavuvawe na postojan, efektiven inezavisen mehanizam za monitoring isproveduvawe;

10. Gi povikuva dràvite ~lenki da gi prenesatobvrskite {to proizleguvaat od ~lenot 12 naKonvencijata na ON za pravata na lica sopopre~enost vo nacionalnite zakoni, poto~no dagi olesnat bilo kakvite restrikcii na nivniteprava da go dadat svojot glas i da bidat birani;

11. Bara od Sovetot da ja zabrza svojata rabota okolupredlogot za direktiva vo odnos na pristapnostana veb-stranite na telata od javniot sektor, so stavda se dojde do zaedni~ka pozicija i ponatamu dase napreduva kon usvojuvawe na ovoj zakon, a sotoa da se zgolemi pristapnosta do dokumenti,videa i veb-strani i ovozmoùvawe naalternativni formati i sredstva za komunikacija;

12. Prepora~uva EU fondovite da se koristat zapromocija na pristapnosta i e-pristapnosta zalica so popre~enost, da se promovira preodot odinstitucionalna vo grià vo mestoto na ̀ iveewe,da se razvivaat kvalitetni socijalni izdravstveni servisni slu`bi, i da se investiravo zajaknuvaweto na kapacitetite na organizaciitekoi gi pretstavuvaat licata so popre~enost;

13. Gi beleì svoite odgovori i akcii vo odnos naListata na pra{awa pokrenati vo vrska soprvi~niot izve{taj na Evropskata unija kako delod pregledot na Konvencijata na ON za pravata nalica so popre~enost:

- Vospostavi inter-komisiska rabotna grupa zasorabotka sostavena od ~lenovi od sekoe odrelevantnite komiteti, koja dogovori nastani zapodignuvawe na svesta otvoreni za personalot i~lenovite na parlamentot, vklu~itelno iorganizirawe na kursevi za znakoven govor kakodel od profesionalnata obuka;

- Ja istakna potrebata za pristapnost vo odnos nauniverzalna servisna slu`ba i 112 brojot za itnislu~ai vo svojata rezolucija od 5 juli 2011 isvojata deklaracija od 17 noemvri 2011, {to be{eprekretnica vo razvojot na sistem za avtomatskopovikuvawe spasuva~ki timovi pri nesre}a na pat,

- Brojot na ~lenovi na parlamentot so popre~enostzna~ajno se zgolemi kako rezultat na izborite vo2014 godina;

- Se obvrzuva aktivno da raboti so relevantniteakteri za iznao|awe na pragmati~no re{enie voodnos na Dogovorot od Marake{;

- Ja istaknuva potrebata od podobruvawe naimplementacijata na EU zakonite so cel daobezbedi licata so popre~enost da moàtsamostojno da patuvaat koristej}i gi site prevoznisredstva, vklu~itelno i javniot prevoz;

- Ja povikuva Komisijata da go dostavi baranotoobjasnuvawe za toa kako taa moè da obezbedi, voaktuelnoto i vo idnoto zakonodavstvo, deka nalicata so popre~enost im se garantiraat ednakvimo`nosti, osnovni prava, ednakov pristap doservisni slu`bi i do pazarot na trudot, i istiteprava i obvrski pri pristap do socijalnasigurnost kako dràvjani na dràvata ~lenka vokoja se opfateni, vo soglasnost so na~eloto naednakov tretman i nediskiminacija, za licata sopopre~enost da moàt da go uìvaat pravoto nasloboda na dvièwe koe go imaat site gra|ani naEU;

- Gi povikuva dràvite ~lenki i Komisijata daosiguraat deka pristapot do pravda vo odnos naEU zakonodavstvoto e vo celosna soglasnost soKonvencijata na ON za pravata na lica sopopre~enost, so cel osnovnite prava da bidatpristapni za site;

14. Ja istaknuva potrebata za podobrena politi~kasorabotka vo EU ramkata, vklu~itelno ineophodnite finansiski i ~ove~ki resursi za dase obezbedi deka moè da gi ispolni svoite zada~ikako {to se navedeni vo pogore navedenata odlukana Sovetot, i gi povikuva akterite vo EU ramkatada gi raspredelat baranite resursi za ovaa zada~a;

15. Ja pozdravuva inicijativata na ~lenovite naparlamentot za barawe da se izgotvuva zaedni~kiizve{taj na redovna osnova od strana na Komitetotza gra|anski slobodi, pravda i doma{ni raboti,Komitetot za vrabotuvawe i socijalni raboti iKomitetot na peticii kako odgovor na preporakiteod Komitetot za pravata na lica so popre~enost;

16. Go naso~uva svojot Pretsedatel da ja preprati ovaarezolucija do Sovetot, Komisijata, Komitetot zaprava na lica so popre~enost, i vladite iparlamentite na dràvite ~lenki.

14


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Poseta na Arheolo{ki muzej - Skopje

Veligden vo dnevniot centar - PORAKA Skopje

Vo kuglanata na SRC “Boris Trajkovski”Kako rezultat na ve}e vospostavenata sorabot-

ka so SRC “Boris Trajkovski”, del od korisnicite naDnevniot centar – PORAKA Skopje ja posetija kuglanatakoja raboti vo ramkite na ovoj centar.

Pri realiziraweto na ovaa socijalnaaktivnost odli~no se zabavuvavme pri {to na{itekorisnici se podelija vo dva sprotivni tima, so {tose razviva{e natprevaruva~kiot duh.

Poradi odli~nata zabava i uspe{norealiziranata aktivnost, iskreno se nadevame dekaovaa sorabotka na zaedni~ko zadovolstvo ke prodolìvo idnina.

Vo dnevniot centar - PORAKA Skopjeodbeleùvaweto na hristijanskiot praznik Veligdenzazema posebno mesto, pa sekoja godina prethodat nizatematski rabotilnici za izrabotka na veligdenskiukrasi i izrabotki, kako i usvojuvawe na znaewa zazna~eweto na praznikot i obi~aite vrzani so istiot.

Kako prodolùvawe na sorabotkata soOOU.”Lazo Trpovski’’ bevme pokaneti da u~estvuvamena veligdenskiot bazar koj se odrùva{e vo holot nau~ili{teto na 08.04.2015 godina. Bazarot be{e odprodaèn karakter, a sobranite sredstva od na{iteizrabotki se nameneti za kupuvawe na materijali zarabota za novi rabotilnici. Faktot deka uspeale daprodadat ne{to vo {to samite vloìle trudzna~itelno ja podigna samodoverbata i samopo~ita kajkorisnicite.

Isto taka na 09.04.2015 godina vo dnevniot centar - PORAKA Skopje pogolema grupa na prateni~ki i~lenovi na Unijata na èni od VMRO-DPMNE zaedno so korisnicite se druèa, bojadisuvaa i dekoriraaveligdenski jajca.

Korisnicite na dnevniot centar - PORAKASkopje go posetija arheolo{kiot muzej vo Skopje.Posetata be{e realizirana so cel da se zapoznaemeso del od kulturnoto nasledstvo koe e pronajdeno naova tlo, a opfa}a period od dale~noto minato na ovapodnebje. Vo muzejot podeleni vo nekolku grupimoèvme da se zapoznaeme, so na~inot na ìvot nana{ite predci podelen vo razli~ni periodi od~ovekovata istorija.

Preku eksponatite koi {to bea izloènimoèvme da se zapoznaeme kakov ìvot vsu{nostvodele na{ite pretci, po~nuvaj}i od oblekata,orudijata, oru`jeto, kulturata… Za se ona {to ne nibe{e jasno go pra{uvavme na{iot vodi~, koj uspe{noni go pribliì toa damne{no vreme.

Ova be{e edno nesekojdnevno i nezaboravno iskustvo za korisnicite na dnevniot centar, za {to upatuvamegolema blagodarnost do vrabotenite vo Arheolo{kiot muzej koi se pogriìja ovaa poseta da pomine vo prijatnaatmosfera.

15


Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA [tip vo soglasnost soprogramata za rabota za 2015 godina, a i so programataza rabota na socijalniot klub, organizira{eednodnevna ekskurzija za svoite ~lenovi.

Ekskurzijata se realizira{e na 3 juni sopoddr{ka od privaten avto-prevoznik od [tip,vrabotenite vo Etno Selo i ~lenovite na CPLIP –PORAKA [tip. ̂ lenovite na CPLIP – PORAKA [tipimaa mo`nost da se zapoznaat so ubavinite naManastirot Sveti Joakim Osogovski i da se odmoratvo kompleksot Etno Selo. Nastanot ima{e obrazoven,no i sportski karakter bidej}i se sprovedoa razli~nisportsko-rekreativni aktivnosti i kviz natprevar odoblasta na prirodata i nejzinoto zna~ewe.

^lenovite na Centarot za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost - PORAKA Strumica na 31maj bea vo poseta na Turisti~kiot kompleks „BelaVoda”, a potoa pro{etkata i piknikot prodolìja voturisti~kata naselba Suvi Laki. Decata i mladinciteuìvaa i se rekreiraa vo prekrasnoto proletno vremei zelenata priroda. So pomo{ na roditelite istru~niot tim na CPLIP – PORAKA Strumica, koi gipridruùvaa decata i mladincite, pravea skara, igraarazli~ni igri so topka i napravija pro{etka nizpoljanite na Suvi Laki.

Pro{etkata i piknikot bea realiziraniblagodarenie na finansiskite sredstva sobrani odproda`bata, minatata godina, na novodgodi{no-boì}nite ~estitki.

^lenovite na CPLIP - PORAKA [tip go posetijaManastirot Sveti Joakim Osogovski

CPLIP – PORAKA Strumica vo poseta na „Bela Voda”

Sportsko - rekreativni akivnosti naCPLIP – PORAKA Prilep

Kako rezultat na uspe{no vospostavenatasorabotka so Zdruènieto za promocija na duhovni imoralni vrednosti “Izgrev”, ~lenovite na socijalniotklub na Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKA Prilep, zaedno so del odroditelite i volonterite, na 12.06.2015 godinarealiziraa zaedni~ka aktivnost vo Parkot na Mogilatavo Prilep.

Lokalnata samouprava obezbedi prevoz doparkot so turisti~kiot voz, a ~lenovite bea vklu~enivo razni igri, sportski aktivnosti i imaa mo`nost daprosledat kuklena pretstava.

Celata aktivnost pomina vo pozitivnaatmosfera,na zadovolstvo na ~lenovite nasocijalniot klub na CPLIP - PORAKA Prilep.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 2 godina XXVIII

CM

YB

CM

YB

CM

YB

C M Y B

C M Y B

C M Y B

C M Y B

CM

YB











Documents

od otvoraweto na noviot dneven centar Glasilo na Republi ...poraka.org.mk/wp-content/uploads/2015/06/Glasilo-PORAKA-juni-2015.pdf · i Ungarija tr~aa so golema motivacija da ja zavr{at