Odgovorna urednica: Spoštovane bralke, spoštovani bralci!

2

Spoštovane bralke, spoštovani bralci!

Osnovni podatki o glasiluOsnovni podatki o glasiluOdgovorna urednica:Tanja GrabrijanPomočnica odgovorne urednice, oglasnotrženje: Stanka JoštTehnični urednik: Tomaž KoprivcUredniški odbor:Jasmina Štorman – glavna urednica,Klemen Grešak, Nika Košak, MihaGartner, Tomaž MajcenIzdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 LaškoNaslov uredništva:Laški bilten – Občina Laško, Mestnaulica 2, 3270 Laško

tel. 03 7338 712,faks 03 7338 740

internet: www.lasko.si e-naslov: [email protected]: Jasmina ŠtormanOblikovanje, grafična priprava in tisk:Utrip Brežice, d. o. o.,Marof 2, 8250 BrežiceNaklada: 5.000 izvodov

Brezplačen izvod glasila prejmevsako gospodinjstvo v občini.Glasilo je vpisano v razvid medijevMinistrstva RS za kulturo pod zap.št. 1191.

Fotografija na naslovnici:Gregor Katič - Rok Marguč

Komaj smokončali z bolj alimanj glasnim

praznovanjemnovega leta, že se zbujamo globoko vletu 2011. Ne morem verjeti, kakohitro mineva čas. Vzponi in padci.Bridka doživetja v boju za vsakdanjikruh. Nesrečne zveze med ljudmi.Napačne ocene. Malo časa in hitenje.Kratkotrajno zadovoljstvo z novostvarjo. Instant redka kava za ceno, zakatero si lahko pred desetimi leti dobilštiri prave. Obdani s tehnologijo indokazovanjem. Obdani z nesrečniki, kidajejo nasvete izgubljenim. Sledenjenovim pravilom, ki jih ne razumemo.Iskanje sreče v substancah inodvisnostjo od česarkoli že.Pozabljenje, kdo smo, kaj smo in kamsmo namenjeni. Tipanje za ideali vuspehih drugih. Pregovornaslovenska nevoščljivost se kljubprežvečeni temi nadaljuje. Zjutrajceste polne hitečih ljudi, večeripraznih ulic. Čakanje na spremembe zutrujeno hrbtenico. Čakanje, da boprišlo nekaj samo od sebe, da bopotem drugače. Brez truda, breznapora. Ukvarjanje s športom, kulturoin drugimi zadevami ne zgolj v lastnozadovoljstvo, ampak zgolj za to, dapozabimo na vsakdanjik. Premalo sevidimo, premalokrat se srečamo.Pogrešamo neko osebo, a ko jovidimo, ni prave volje. Tiščanje glavestran od resnice. Se ustrašimoneuspeha. Iskreno imeti rad, iskrenosovražiti. Hrepenimo po čistemobčutku brez pack. Čakanje napozornost prijatelja, sina, hčere,vnuka, staršev ... Neuresničenaljubezen. Neuresničena želja, ki je biladosegljiva, a smo na celi črti pogoreli.

Sebičnost in nepotrpežljivost. Mordapostajamo sužnji samega sebe?In vedno se najde odgovor. Vedno jepot. Vedno je treba videti kozarec napol poln. Ne oprezuj le za trnjem,videti je treba tudi cvet pred seboj.Vsak dan je boj, vsak trenutek je trebaživeti z dejstvom, da je življenjevečinoma delo, trpljenje in da sotrenutki, za katere živimo, kratkotrajniin zato slajši. Na koncu se vendarlerazlikujemo po resnici o sebi in poresnici v sebi.

Občina Laško namerava v letu 2011nadaljevati aktivnostmi pri iskanju inčrpanju izvenproračunskih sredstev,čeprav nam država pri tem nepomaga. Pravzaprav lahko mirnorečemo, da je naša država včasih začrpanje sredstev večja ovira kot pa EU.Čaka nas ogromno napora pri sanacijinaravnih nesreč iz prejšnjega leta.Gotovo bomo doživeli delni ali pacelovit razplet vprašanja čiščenjaodpadnih voda v naši občini.Glasbena šola bo doživela selitev vsredišče Laškega. Prenovljene bodopešpoti in nekatere ceste. Prizadevalipa si bomo še za izgradnjo prizidkašole v Rimskih Toplicah in izvedbodrugih projektov iz načrta razvojnihprogramov občine. Želim si uspehaobeh zdravilišč, saj sta dolgoročnoedino zagotovilo za kakšen dodatenevro v naši občini. Dolgoročno pa jejasno tudi, da bo Laško brez rešitveproblema poplav in prometnihpovezav izgubljalo na pomenu.Bistveno pa je, da delamo tisto, karlahko in zmoremo. Vsi skupaj!

Klemen GrešakPodžupan Občine Laško

Naslednja številka izide 15. aprila 2011.

Prispevke in oglase je treba oddati do 31.marca 2011 na e-naslov

[email protected].

RADIJSKA ODDRADIJSKA ODDAAJJAAŽUPŽUPANOVANOVA URAA URA

Župan Franc Zdolšek je gost naRadiu Celje vsak prvi ponedeljek vmesecu ob 14.15. Morebitnavprašanja za župana lahko pošljetena elektronski naslov

[email protected].

Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 7. marca 2011.

Nova razstava v Uradu župana

V Uradu župana Občine Laško seposlavljamo od fotografij Borisa Vrabca, kiso nam krasile hodnik od lanskeganovembra. Svoja dela bodo na ogledponovno postavili člani Likovnega društvaLaško, in sicer z naslovom Zanimivi pogledi.

Matijev sejem v LaškMatijev sejem v Laškemem

Občina Laško tudi letos organiziratradicionalni Matijev sejem, ki bo

v četrtek, 24. februarja, na Valvazorjevem trgu v Laškem,

na parkirišču pri banki.

Obiskovalci sejma bodo lahkokupili izdelke domače obrti (suharoba, kovano kmečko orodje, leseniin pleteni izdelki ...).

Vljudno vabljeni!

Kulturni praznik

Na osrNa osrednji slovednji slovesnostiesnostipodeljena Aškpodeljena Aškererčevčevaa

prpriznanja in zlati možnariznanja in zlati možnar

V Kulturnem centru Laško je 4.februarja potekala osrednja slovesnostob slovenskem kulturnem prazniku, nakateri so bila podeljena priznanjaAntona Aškerca in zlati možnarji.Slavnostna govornica je bilaetnomuzikologinja Jasna Vidakovič,

ki je bila dolgoletna urednica oddaj zaljudsko glasbo na Radiu Slovenija inznotraj nje tudi oddaje Slovenskazemlja v pesmi in besedi. V kulturnemprogramu so sodelovali vokalnaskupina Vodomke, pianist BenjaminGovže, harmonikaš Dejan Kušar,recitatorka Marija Lipovšek Schuler inmlada harfistka Lara Hrastnik.

Župan Franc Zdolšek je podelilpriznanja Antona Aškerca, ki sonajvišja občinska priznanja na področjukulturne dejavnosti. Na lanskoletnirazpis za priznanja Antona Aškerca jeprišlo 11 predlogov. Priznanja so dobili:Društvo vokalna skupina VodomkeLaško za uspešno delovanje napodročju ljubiteljskega zborovskegapetja; Kvintet Dori za uspešnodelovanje na področjunarodnozabavne glasbe v občini Laško

PRAPRAZNOVZNOVANJE KULANJE KULTURNEGA PRATURNEGA PRAZNIKAZNIKA

in zunaj nje ter Benjamin Govže zaodmevne glasbene dosežke napodročju koncertne dejavnosti inizobraževanja mladih. V imenu Etno odbora Jureta KrašovcaMožnar je Vlado Marot podelil tripriznanja zlati možnar za izjemnedosežke na etnografskem področju, insicer: Jasni Vidakovič, etno-muzikologinji iz Loga pri Brezovici, zazasluge pri ohranjanju slovenskeljudske pesmi, godčevskih viž,pripovedi in 25-letnoustvarjalno sodelo-vanje ter strokovnopomoč, BogomiliKošec Kajtna izLaškega za več kotdesetletno uspešnodelo v Etno odboru innjeno predsedniko-vanje za enomandatno obdobje,pomoč pri izvedbištevilnih projektov in18-letno vsestranskodelo pri Kulturnem

društvu Antona Tanca in JanezuPertinaču iz Šentruperta za njegovo24-letno uspešno sodelovanje z Etnoodborom na več prireditvah, njegovopomembno vlogo pri ustanovitvi etnoskupine in njeno uspešno delovanje vŠentrupertu. Na razpis Etno odbora jeprispelo 14 predlogov.

Dimitrij GrilFoto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p.

3

Konec prvega januarskega tedna je bil vLaškem na obisku minister za promet dr.Patrick Vlačič skupaj s poslancemdržavnega zbora in županom ObčineRadeče Matjažem Hanom ter sodelavciTomažem Willenpartom in JuretomPejanovičem iz Direkcije RS za ceste terNino Mauhler iz Direktorata za železnicein žičnice. Srečanja sta se udeležila tudipredsednika KS Šentrupert in KS ZidaniMost Drago Pušnik in Janez Krivec.

Župan Občine Laško Franc Zdolšek jeskupaj s sodelavci občinske upraveministra seznanil s problematiko napodročju cestne in železniškeinfrastrukture v Občini Laško. Medmnogimi projekti, ki so v fazi izvajanja,priprave prostorske, projektne in drugedokumentacije ali pa so zgolj zavedeni vokviru pristojnih služb, so bili izpostavljeniprojekti ureditve infrastrukture namarijagraškem ovinku, rekonstrukcijedržavne ceste skozi Zidani Most zzagotovitvijo ustreznega obvoza, izgradnjerondojev skozi mesto Laško, rekonstrukcijelesenega mostu v Zagračnici, obnoveodsekov na relaciji Laško–Breze–Šentjur,kolesarske steze Celje–Laško–Zidani Most,sanacije plazov na cesti Štore–Laško,preplastitve mostu čez Savinjo v Laškemter drugi problematični odseki državnihcest v Občini Laško. Med problematiko spodročja železniške infrastrukture pa so biliizpostavljeni projekti sanacije plazu naobmočju Majlanda oz. Obrežja priZidanem Mostu, kjer se je v septembrskipoplavi sprožil plaz, izpostavljena je bila šeproblematika nivojskih prehodov inizgradnje protihrupne ograje na Rimskicesti v Laškem.

Vodstvo občine je ministra seznanilo skatastrofalnim stanjem na državni cestniinfrastrukturi po posameznih odsekihdržavnih cest in z obremenitvijo zaraditranzitnega prometa, ki ima poleg vpliva nastanje cest tudi vpliv na onesnaženostokolja. Z obeh strani je bilo večkratpoudarjeno, da za ceste nikoli ni dovoljdenarja. Minister je poudaril, da se bodoprojekti zaradi recesije in manj denarja zaceste v državni blagajni izvajali skozi več let

in da bo treba določitiprioritete.Med vožnjo do območjatovorne železniške postaje vZidanem Mostu, ki je podMajlandom, si je minister oddaleč ogledal tudimarijagraški ovinek. Vsiskupaj se nadejamo, da boprojektu prestavitve strugeSavinje na marijagraškemovinku, ki se bo izvajal pod

okriljem Ministrstva za okolje in prostor,sledil še projekt ureditve cestne inželezniške infrastrukture pod okriljemMinistrstva za promet, za kar so v pristojnihslužbah za državne ceste in železnice žesprejeti načrti razvojnih projektov. Po vožnjimimo Rimskih Toplic, kjer je nujnopotrebna ureditev krožišča v Šmarjeti znovim mostom na lokaciji nekdaj staregain sedaj porušenega ter sanacijoobstoječega mostu ter tretji zavijalni pasproti Rimskim Termam, je sledil postanekna tovorni železniški postaji v ZidanemMostu. Minister se je seznanil s stanjem vMajlandu, kjer se je septembra sprožil plazin uničil precejšen del cestne infrastruktureter drugo infrastrukturo do naselja. Zapotrebe sanacije sta sedaj v Majlanduvzpostavljena dva nivojska prehoda čezželezniške tire za pešče in za potrebegradbišča. Sama sanacija pa bo zaraditežavnosti terena izjemno zahtevna, tako stehničnega kot tudi finančnega vidika. Plazse je namreč utrgal na brežini tik ob in nadželezniško progo.Poveljnik štaba civilne zaščite Občine Laškoin podžupan Jože Senica je poudaril, da sobila najprej izvedena najnujnejša dela zaščitein stabilizacije terena. Župan Občine Laško

Franc Zdolšek je dodal, da sta bila za izvedboprvih del in oskrbo občanov Majlandanajbolj nujna ureditev začasnega prehodačez železniške tire ter prevoz avtomobilov vdolino, ki je potekal deloma po obstoječi indeloma po začasno vzpostavljeni poti. Ševedno se izvaja 24-urno dežurstvo čuvaja obprogi, ki skrbi, da lahko krajani Majlandavarno prečkajo tire. Vse od poplave naprejmorajo namreč za vsak opravek peš v dolinodo svojih avtomobilov, pri čemer morajoprečkati železniške tire. Začetka sanacije vtem trenutku še ni mogoče predvideti, vsajdo takrat, ko bo finančno pomoč odobriloMinistrstvo za okolje in prostor. Večjiproblem predstavlja tudi neurejeno stanje napodročju lastniških oz. zemljiškoknjižnihodnosov, saj je praktično ves hrib v lastidržave – t. i. železniška infrastruktura. Zapomoč pri ureditvi te problematike smozaprosili tudi samega ministra, ki se je sproblemom seznanil in zagotovil, da se boproblematika pospešeno reševala tako vokviru Direktorata za železnice in žičnice,Slovenskih železnic kot tudi v okviru sameVlade Republike Slovenije, ki ji bo vobravnavo predloženo ustrezno gradivo, skaterim se bo lastništvo zemljišč za potrebesanacije plazu, cestne in druge infrastrukturev last preneslo na Občino Laško.Po ogledu Majlanda je minister potnadaljeval proti Šentjurju, tako da se jemed potjo lahko v živo prepričal o nujnostitemeljite obnove regionalne cesteLaško–Breze–Šentjur, ki jo pričakujemo vnaslednjih letih. Še pred tem pa nam je bilodano zagotovilo, da se bo letos začelaizvajati sanacija dveh cestnih odsekov, kista najbolj poškodovana še iz časaproženja plazov v preteklih letih. Vprihodnosti pa naj bi se pripravili tudiprojekti za obnovo ceste na celotni trasiLaško–Šentrupert.V upanju, da se bo v letošnjem letu iznaslova vzdrževalnih del uredilo čim večpoškodovanih odsekov državnih cest in danam bo letošnja zima prizanesla tako naobčinskih kot tudi državnih cestah, smo seod ministra poslovili.

Tomaž Novak

4

Občinska uprava

Obisk ministra za prObisk ministra za promet v Laškomet v Laškemem

OtOtok Krk – Baška – ok Krk – Baška – od 30. junija do 31. avod 30. junija do 31. avgusta 2011gusta 2011

Občina Laško že od leta 2007 vsodelovanju s Celeio, d. o. o., izCelja, organizira letovanje zaotroke iz Občine Laško, stareod šest do vključno 15 let, toje od prvega razreda dozaključka osnovne šole. Otrocilahko preživijo deset morskihdni, polnih dogodivščin, v Baški

na otoku Krk, in sicer v tako imenovanem Celjskem domu.Dom stoji v ograjenem vrtu, velikem preko 3000 m2, čisto obplaži, obkrožajo pa ga zelenje in hribi. Ponuja veliko možnostiza rekreacijo, saj ima športna igrišča (odbojka, nogomet, tenis,mini golf), igrala (peskovnik, tobogan, plezala, gugalnice …), vprimeru dežja pa pokrit prostor za rekreativno dejavnost. Večo domu si lahko ogledate na njihovi spletni straniwww.celeia.si.

Za vse otroke lahko starši na Občini Laško vložijo vlogo zasubvencioniranje letovanja, višina subvencije pa bodoločena glede na povprečni bruto dohodek na družinskegačlana na osnovi odločbe o višini otroškega dodatka. Za otrokez zdravstvenimi indikacijami (zdravniško priporočilo zaudeležitev letovanja) je na voljo še dodatna subvencija, ki joponuja Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Znesek višineletovanja je možno poravnati v več obrokih (do 6 obrokov), insicer s plačilom na položnice.

Prijavnice za letovanje v Baški lahko dvignete v marcu 2011,in sicer na vseh osnovnih šolah v občini Laško, na Oddelku zadružbene dejavnosti Občine Laško, na internetni strani ObčineLaško www.lasko.si. Kontaktna oseba za vse informacije oletovanju je Jasna Kermelj na telefonski številki 03 733 87 20.

Jasna Kermelj

5

Občinska uprava

Občina Laško na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni listRS, št. 94/2007, 76/2008, 79/2009, 51/2010), Pravilnika osofinanciranju prireditev in projektov v Občini Laško (Uradni list RS,št. 20/2008, 110/2009) in Odloka o proračunu Občine Laško za leto2011 (Uradni list RS, št. 107/2010) objavlja

J A V N I P O Z I Vza sofinanciranje prireditev in projektov v

Občini Laško za leto 2011

1. Naročnik javnega poziva: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270Laško

2. Predmet javnega poziva: je sofinanciranje prireditev inprojektov s področja kulture, turizma, športa, dejavnosti otrok inmladine, ki niso bili predmet sofinanciranja iz proračuna ObčineLaško, drugih javnih razpisov ali javnih pozivov in pomenijopomemben prispevek k zadovoljevanju javnih potreb inprepoznavnosti Občine Laško. To so:- prireditve, za katere Občino Laško zaprosijo izvajalci prireditev

za sofinanciranje in jih praviloma ni bilo mogoče prijaviti nadruge javne razpise ali pozive za sofinanciranje programov inprojektov ter dopolnjujejo kulturno, turistično in športnoponudbo občine;

- večji projekti društev na področju organiziranja prostega časa,športa, vzgoje in izobraževanja otrok ter mladine, kulture,socialne, zdravstvene in humanitarne dejavnosti, ki nisopredmet sofinanciranja iz proračuna Občine Laško oziroma izdrugih javnih razpisov ali javnih pozivov,

- prireditve in projekti, za katere se Občina Laško na podlagiuresničevanja njenih interesov ali zadovoljevanje njenih potrebodloči, da bo pokrovitelj.

3. Pogoji sofinanciranja: Pravico do sofinanciranja največ dveh prireditev ali projektov vtekočem letu imajo:- društva, ki imajo sedež na območju Občine Laško in so

registrirana v skladu z Zakonom o društvih,- krajevne skupnosti na območju Občine Laško,- javni zavodi s sedežem v Občini Laško.

Prireditve in projekti, ki bodo sofinancirani oziroma katerihpokrovitelj je Občina Laško, morajo:- biti izvedeni na območju Občine Laško ali pa morajo biti

ustvarjalci občani Občine Laško, če gre za projekt ali prireditev,ki promovira Občino Laško,

- biti odprtega značaja in dostopni širšemu krogu obiskovalcev,- imeti pregledno in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov

ter zagotovljene druge vire financiranja,- ne smejo biti sofinancirani iz drugih finančnih virov Občine

Laško,- imeti svojo prepoznavno vsebino in značaj,- dopolnjevati kulturno, turistično in športno ponudbo Občine

Laško.

4. Merila in kriteriji: za določitev višine sofinanciranja posameznihprireditev ali projektov bodo uporabljena naslednja merila:

1. Kakovost, realnost in dostopnost prijavljene prireditve oz.projekta:PREGLEDNOST- cilji in namen so delno razvidni – 5 točk- cilji in namen so jasno razvidni – 10 točkPROMOCIJA OBČINE- prireditev oz. projekt bo delno prispeval k promociji občine – 5

točk- prireditev oz. projekt bo prispeval k promociji občine – 10 točk- prireditev oz. projekt bo bistveno prispeval k promociji občine

– 15 točk CILJNA SKUPINA- prireditev oz. projekt je namenjen ožji skupini ljudi – 5 točk- prireditev oz. projekt je namenjen vsem občanom Občine

Laško – 10 točk- prireditev oz. projekt je namenjena širši populaciji – 15 točkTRADICIONALNOST- vsakoletna izvedba prireditve oz. projekta (več kot 3 leta

zaporedoma) – 10 točkINOVATIVOST- program vsebuje drugačen dostop in ne posnema že izvedenih

programov – 5 točk

2. Preglednost, ekonomičnost in realnost finančnekonstrukcije:- pregledna konstrukcija prihodkov in odhodkov (v finančno

konstrukcijo so vključeni vsi prihodki, stroški, razviden je namenodhodkov, ki so v skladu z načrtovanimi dejavnostmi) – 5 točk

Zagotovljenost drugih, realnih virov sofinanciranja prireditve oz.projekta v višini: - 40–50 % sredstev – 5 točk- več kot 50 % sredstev – 10 točk

3. Dosedanje delo in reference prijaviteljaPrijavitelj izkazuje medijsko uspešnost izvedenih prireditev oz.projektov (Laški bilten se ne upošteva)- objava v enem mediju – 5 točk- objava v več medijih - 10 točk - izvajalci občasno sodelujejo pri aktivnostih, katerih

soorganizator je občina – 5 točk- izvajalci redno sodelujejo pri aktivnostih, katerih soorganizator

je občina – 10 točk- v preteklem letu ni dobil nobenih drugih denarnih sredstev iz

proračuna Občine Laško – 10 točk

Višina sredstev se določi na podlagi doseženega števila točk inocenjene vrednosti projekta ali prireditve oz. ocenjene vrednostiprijavitelja, če je le-ta manjša, ki znašajo:- za prireditve oz projekte, ki so bistvenega pomena za promocijo

Občine Laško – 5.000,00 EUR- za večje projekte ali prireditve, kjer je glavi pokrovitelj Občina

Laško – 3.000,00 EUR;- za projekte, prireditve, pohode, obdaritev otrok v decembru –

1.000,00 EUR;- za srečanje starejših občanov, razstave – 700,00 EUR.

5.Višina sredstev za leto 2011: 25.000,00 EUR

6. Dokumentacija poziva: Dokumentacija poziva (obrazec zaprijavo) je na voljo na Oddelku za družbene dejavnosti ObčineLaško in na spletnih straneh Občine Laško (www.lasko.si).

7. Način prijave in oddaje:Posamezna prijava mora biti izdelana izključno na obrazcih zaprijavo dokumentacije poziva naročnika ter oddana najmanj 8dni pred izvedbo prireditve ali projekta. Vloge, ki bodooddane pozneje, se zavržejo.Izvajalci morajo dokumentacijo poziva oddati po pošti kotpriporočeno pošiljko, lahko pa jo prinesejo osebno v vložiščeObčine Laško. Razpisna dokumentacija se pošlje v zaprti kuverti zoznako "Za sofinanciranje prireditev in projektov – ne odpiraj" nanaslov Občina Laško, Oddelek za družbene dejavnosti, Mestnaulica 2, 3270 Laško.

8. Rok poziva: poziv se začne 9. 2. 2011 in konča s poraborazpoložljivih proračunskih sredstev.

9. Posamezni izidi poziva: Vloge se obravnavajo praviloma enkratmesečno. Popolna vloga se ovrednoti najpozneje v tridesetih dneh,o višini sofinanciranja prireditve ali projekta pa so izvajalciobveščeni z izdano odločbo. Z izbranimi izvajalci bo župan ObčineLaško sklenil pogodbo o sofinanciranju prireditve oziromaprojekta.Izplačilo se izvede po prejetem končnem poročilu o izvedeniprireditvi ali projektu, ki mora obvezno vsebovati fotokopijeračunov. Če vrednost računov ne dosega dodeljene vrednosti, seznesek ustrezno zniža.

10. Dodatne informacije: na telefonski številki: 03 733 87 20(Jasna Kermelj).

Številka: 610 - 01/2011Datum: 9. 2. 2011

Franc ZdolšekŽupan Občine Laško

6

Občinska uprava

Obvestilo o objavi javnega razpisao dodeljevanju pomoči za ohranjanje in

razvoj kmetijstva in podeželja Občine Laško v letu 2011

Obveščamo vas, da je Občina Laško izvedla javni razpis ododeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva inpodeželja Občine Laško. Razpis je objavljen v Uradnem listu RS,na spletnih straneh Občine Laško, na oglasnih deskah krajevnihskupnosti in občine ter v medijih javnega obveščanja. Sredstva vvišini 77.400,00 EUR se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe:

• UKREP 1 – Naložbe v kmetijska gospodarstva zaprimarno proizvodnjo

• UKREP 2 – Zagotavljanje tehnične podpore vkmetijstvu

• UKREP 3 – Naložbe za opravljanje dopolnilnedejavnosti na kmetijah

1. NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNOPROIZVODNJOOkvirna višina razpisanih sredstev znaša za:

- posodabljanje kmetijskih gospodarstev 36.000,00 EUR- urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov

15.900,00 EUR

PREDMET POMOČI:

1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko inrastlinsko proizvodnjo:- naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo opremo

za prirejo mleka, mesa in jajc;- naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo;- nakup kmetijske mehanizacije in opreme;- nakup kmetijskih zemljišč v vrednosti do 10 % celotne

naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni delcelotne investicije;

- prva postavitev ekstenzivnih travniških sadovnjakov in prvapostavitev oz. prestrukturiranje intenzivnih trajnih nasadovsadovnjakov, vključno z jagodišči;

- nakup in postavitev rastlinjakov, plastenjakov, vključno spripadajočo opremo;

- nakup in postavitev mrež proti toči.

1.2 Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov:- naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih

živali in obor za rejo gojene divjadi;- naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev dostopov

(poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji)na kmetijskih gospodarstvih.

2. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 9.500,00 EUR

PREDMET POMOČI:• stroški izobraževanja in usposabljanja, svetovalnih storitev,

organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov,sodelovanja na tekmovanjih, publikacij in spletišč.

3. NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTINA KMETIJAH Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 16.000,00 EUR

PREDMET POMOČI:

Predmet podpore so naložbe za sledeče vrste namenov:(1) predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1

(mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov,rastlinskih in živalskih olj in maščob, pripravljenih krmil zaživali, drugih živil, pijač, lesa, medu in čebeljih izdelkov,zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov),

(2) neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah, (3) neposredna prodaja kmetijskih proizvodov zunaj kmetije,(4) turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost –

ogled kmetije in njenih značilnosti ter ogled okolice kmetije,prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti,prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti nakmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježaživali, žičnice, vlečnice, sedežnice, oddaja športnih rekvizitov,oddajanje površin za piknike);

(5) dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimiznanji na kmetiji (oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo,skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnihgalanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev,podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic);

(6) pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov nakmetiji;

(7) storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo,orodji in živalmi ter oddaja teh v najem,

(8) izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarskoin dopolnilno dejavnostjo na kmetiji,

(9) zbiranje in kompostiranje organskih snovi,(10) aranžiranje in izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja

in drugih okrasnih rastlin.

ODPIRANJE VLOG

Strokovna komisija, ki jo imenuje župan, opravi pregled popolnihin pravočasnih vlog in jih oceni na podlagi pogojev in meril terkriterijev iz tega razpisa. Na podlagi ocenjevanja vlog bostrokovna komisija pripravila lestvico ocenjenih vlog glede naštevilo doseženih točk. V primeru, da bo skupna vrednostpričakovanega sofinanciranja vlog, ki izpolnjujejo pogoje zasofinanciranje, presegla vrednost razpisanih oziromarazpoložljivih sredstev, bodo imele prednost vloge z višjo oceno.

Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti, opremljene z naslovompošiljatelja in označene z oznako »NE ODPIRAJ – RAZPISKMETIJSTVO 2011« od začetka razpisa do 31. marca 2011, insicer na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Vprimeru, da upravičenec pošilja več vlog za več namenov, morabiti vsaka vloga v svoji kuverti.

Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo natransakcijski račun na podlagi zahtevka. Zahtevek mora vsebovatidokazila o plačilu obveznosti in račune oziroma dokumentacijoglede na posamezen ukrep. Zahtevek in računi morajo bitidostavljeni na Občino Laško najpozneje do 31. avgusta 2011,razen za Ukrep 2, Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu do28. oktobra 2011.

Upravičenci, pogoji za pridobitev sredstev in načinobravnavanja vlog iz naslova tega razpisa so v celotiobjavljeni na spletni strani in na oglasni deski Občine Laško.

Brezplačna razpisna dokumentacija je od dneva te objave doizteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani ObčineLaško (www.lasko.si) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahkodvignejo v Glavni pisarni Občine Laško in v Uradu župana –Referat za gospodarske zadeve, Mestna ulica 2, 3270 Laško,pri Tomažu Zemetu, v času uradnih ur (tel. 03 733 87 36, e-mail: [email protected]).

Tomaž Zeme

Občina Laško vabi zainteresirane ponudnike, da na spletnih straneh (http://www.lasko.si) in na oglasni deskispremljajo aktualne javne dražbe in

AKTUALNA ZBIRANJA PONUDB ZA SKLENITEVNEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN:

• poslovno-stanovanjskega objekta Šmarjeta 8, 3272 Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, za izhodiščno ceno190.538,95 EUR;

• stanovanjskega objekta Lokavec 5, 3272 Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, za izhodiščno ceno 39.910,90EUR;

• delno komunalno opremljenega in nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. 212/5, k. o. 1039 Rimske Toplice,ki se nahaja na območju LN Belovo, z izhodiščno ceno 34.844,04 EUR. Cena ne vključuje 20 % DDV, ki ga plača kupecna podlagi izstavljenegaračuna;

• nezazidanega delno opre-mljenega stavbnega zemlji-šča parc. št. 1230/5, z. k. vl.št. 464, k. o. 1022 – Rečica,za izhodiščno cena 90.810,16EUR. Cena ne vključuje 20 %DDV, ki ga plača kupec napodlagi izstavljenega računa.Komunalni prispevek, strošekizdelave projektnedokumentacije in izdajegradbenega dovoljenja sozajeti v izhodiščni ceninepremičnine;

• sedmih stanovanj inposlovnega prostora naAškerčevi cesti 4 v RimskihToplicah. Izhodiščne cene zanepremičnine, ki so predmetprodaje, znašajo brezvključenega DDV: 1.613,77EUR/m2 stanovanja in2.124,18 EUR/m2 poslovnegaprostora zobotehnike.

Vse zainteresirane ponudnike za nakup nepremičnin obveščamo, da navedene izhodiščne cene nepremičnin veljajodo odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 31. marca 2011.

Stanka Jošt

7

Občinska uprava/Občinski svet/Upravna enota

wwwPSO RIMSKE TOPLICE

NOVA STANOVANJA!Ob ina Laško in JNS Ob ine Laško sta za Vas zgradila

Občinski svet Laško je imel vjanuarju dopisno sejo, na kateri jena predlog odbora za družbenedejavnosti in komisije za mandatnavprašanja, volitve in imenovanjapotrdil kandidate za podelitevpriznanj Antona Aškerca, in sicerDruštvo vokalna skupina VodomkeLaško, Kvintet Dori in BenjaminaGovžeta.

Naslednja seja občinskega sveta bopredvidoma 2. marca.

T. G.

Občinski Občinski ssvvet et

LLaškaškoo UkinitUkinitev delovnih sobot na Upravni enoti Laškev delovnih sobot na Upravni enoti LaškooObveščamo vas, da je z zadnjo spremembo Uredbe o upravnem poslovanju

(Uradni list RS št. 101/2010), ki je pričela veljati 1. januarja 2011, ukinjenosobotno delo upravnih enot. To pomeni, da lahko upravne zadeve naupravni enoti urejate v času uradnih ur, ki so :

Ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 Torek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 Sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 Četrtek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00

(samo na prometu in matičnem uradu)Petek od 8.00 do 13.00

Uradne ure po telefonu in svetovalca za pomoč strankam so še naprej vsak danv poslovnem času naše upravne enote, ki so:

Ponedeljek od 8.00 do 15.00Torek od 8.00 do 15.00Sreda od 7.00 do 17.00Četrtek od 8.00 do 15.00Petek od 8.00 do 13.00

Mojca Korošec

UprUpravna enotavna enota La Laškaškoo

KS REČICA

V Krajevni skupnosti Rečica je zimskičas prinesel kar nekaj dodatnega delapri reševanju upravnih postopkov pripridobitvi dodatnega gradbenegadovoljenja za dokončanje zunanjeureditve mrliške vežice v Zgornji Rečici.Poglobiti bo namreč treba zaprt kanalin zgraditi manjšo škarpo obpredvidenem parkirišču. Izvajalec del jeAGM Nemec. Začeli bomo pridobivatinove služnostne pogodbe za izgradnjojavnega vodovoda v Zgornji Rečici, kibodo določale plačilo odškodnine vtistem delu, kjer poteka primarni vodnovega predvidenega vodovoda.Odškodnina se bo izračunala na osnoviveljavnega odloka, ki je objavljen naspletnih straneh KS Rečica(www.recica.si). Zato prosimo vse tistelastnike zemljišč, ki ste že podpisalipogodbe, da po prejemu novih tepodpišete, dopolnite z manjkajočimipodatki in jih vrnete na naslov ObčineLaško, druge lastnike zemljišč pavljudno prosimo, da omenjenopogodbo proučite in morebitnezadržke javite na naslov Občine Laško(Vesna Sgerm, tel. št. 733 87 16) ali seobrnete na Matjaža Pikla, KS Rečica.

Prva faza izgradnje bo zajemalaobmočje od Zavrat do naselja HudaJama in odcepa za Govce. Občina Laškoje pričela z aktivnostmi v Spodnji Rečicipo izgradnji primarnega voda javnekanalizacije, ki je v fazi pridobivanjaustreznega projekta. Prav tako so sepričele aktivnosti po izgradnjiplinovoda za naselje Sp. Rečica dotovarne Fragmat Tim. Izdelano je biloporočilo o onesnaženosti zraka vnaselju Sp. Rečica, ki ga je pripravilZavod za zdravstveno varstvo Celje(ogled poročila je možen nawww.recica.si). To prikazujezaskrbljujoče stanje in bo osnova zanadaljnje aktivnosti med Občino Laško,KS Rečica, podjetji in samimi prebivalci.V tem obdobju se pripravljajospremembe kategorizacije javnih potina območju celotne krajevneskupnosti, ki vključujejo pripombe inpredloge krajanov. Društva pripravljajoobčne zbore, njihov seznam pa jeobjavljen na e-portalu KS Rečica. V pričakovanju pomladnih žarkov vam vimenu sveta KS Rečica pošiljamo pravprijeten pozdrav.

Predsednik KS RečicaMatjaž Pikl

KS VRH NAD LAŠKIM

Krajevna skupnost Vrh nad Laškim inKulturno društvo Vrh nad Laškim stav nedeljo, 6. februarja, pripravilaproslavo ob kulturnem prazniku,posvečenem največjemu sloven-skemu pesniku Francetu Prešernu.

Slavnostna govornica je bila direktoricaKnjižnice Laško Metka Kovačič, ki je,med drugim, dala tudi pobudo zanastajanje knjige Vrh nad Laškim skozistoletja, ki jo je napisal dddr. JožeMaček, izdala pa Občina Laško.

Popoldansko prireditev so obogatiliVaška godba Vrh nad Laškim podvodstvom Ivana Medveda z gostoma,pevko in harmonikarko Sabrino Zavšekin članom ansambla Dori PrimožemRazborškom, mešani pevski zbordomačega kulturnega društva, ki je obtej priložnosti prvič nastopil skupaj zgodbo, otroci PŠ Vrh ter Darko Tauses,Stanka Jurgelj in Katja Kovačič, ki sorecitirali Povodnega moža.

Jasmina ŠtormanFoto: Foto atelje Jolanda Sojč, s.p.

8

Krajevne skupnosti

Iz krIz krajevnih skajevnih skupnostiupnosti Kdaj je bila prva cerkvenaporoka na Šmohorju? 25.

septembra 2010? 11. aprila1957? Ali še prej? Kdo ve?

Na četrtek, 11. aprila 1957, sta se vcerkvici na Šmohorju poročila StanaPlaznik in Miha Horjak. Poročni pričista bila Ciril Vezjak in Peter Hrasteljnajstarejši. Dva, ki sta bila takratzraven, še živita. Gospa Stana Horjakin pisec teh vrstic, ki ga je takratdoletela čast, da je pri cerkvenemobredu zgodovinskega dogodkaorglal ali po domače »špilal naorgle«.

Pavel Hrastelj

KOMUNALA LAŠKOUporaba pepela iz podjetja

Vipap Videm Krško, d. d., naodlagališču nenevarnih

odpadkov StrenskoNa vseh odlagališčih velja, da je trebaodpadke odlagati v plasteh po 0,50 min jih v nadaljevanju prekriti sprekrivnim materialom v plasti 0,50 m.V preteklosti so se za prekrivni materialuporabljali zemlja iz zemeljskihizkopov pri gradnji objektov ingradbeni odpadki pri rušenju objektov,vendar pa gradnja nikoli ni sledilapotrebam, da bi lahko tako zagotoviliustrezno količino materiala zaprekrivno plast. Na podlagipozitivnega mnenja ministrstva zaokolje se je z lesnim pepelom izKrškega saniralo nekaj odlagališčodpadkov.Proti koncu leta 2007 smo na našeodlagališče prvič pripeljali pepel izKrškega. Po priporočilih inštituta zacelulozo in papir smo začeli pepelredno dovažati za potrebe dnevnihprekrivnih slojev in izgradnjotransportnih poti ter izgradnjo nasipov.S tem smo dosegli stabilizacijodeponije, preprečili smradne emisije indosegli ustrezno protipožarno varnost.Za prekrivni material je bila vednopridobljena veljavna ocena odpadka, vkateri je opredeljeno, da jenajprimernejša uporaba pepelaizvedba dnevnih prekrivnih slojev naodlagališčih nenevarnih odpadkov.Naša zgodba s pepelom pa se nikončala samo pri izdelavi prekrivnihslojev, ampak se je nadaljevala priokoljskem projektu, da je iz odpadkovmogoče izdelovati materiale. Iz teganaslova smo pridobili dve slovenskitehnični soglasji (STS). Prvi materialsmo pridobili tako, da smo vdoločenem razmerju zmešali odpadekiz proizvodnje piva in pepel iz Krškegain tako pridobili material z možnostjouporabe v gradbeništvu. Drugimaterial pa smo pridobili tako, da smov določenem razmerju zmešali blato izčistilne naprave, pepel in gramoz intako pridobili material, ki je primerenza izgradnjo brežin in sanacijodegradiranih površin v naravi (divjipeskokopi ipd.).Vse dodatne analize, ocene odpadkovin rezultate raziskav pa je možno dobitina vpogled na sedežu našega podjetja.

9

Podeželje

Zaključen 3. javni poziv zaoddajo projektnih predlogov za

izvajanje Lokalne razvojnestrategije leto 2011

5. januarja je potekel rok za oddajoprojektnih predlogov. Prispelo je 15vlog, ki jih je komisija že naslednji danpregledala. Vse, razen ene, so bilepopolne. Po pozivu za dopolnitevvloge in oddaji dopolnitve se je sestalodbor za ocenjevanje projektov. Petocenjevalcev je pripravilo prednostnolisto projektov, na katero so uvrstilisedem projektov in dva rezervna.Upravni odbor bo predlog obravnavalna svoji naslednji seji, nato pa bodovlagatelji obveščeni o izboru. Do takratpa vsebina projektov ostaja skrivnost.

Mojca Krivec, KGZS – Zavod Celje,upravljavec LAS

Projekt Za čistejše okolje

Projekt Za čistejše okolje izvaja LASDruštvo Raznolikost podeželja naobmočju občin Celje, Laško, Štore inVojnik. Z njim želimo prebivalceobmočja osvestiti o pravilnemravnanju z odpadki iz gospodinjstev inkmetijske dejavnosti. Prvi del projekta

je namenjen fizičnemu očiščenju divjihodlagališč smeti, ki ga v naravi izvajajoprojektni partnerji. Na območju ObčineLaško je partner PGD Vrh nad Laškimposkrbel za očiščenje odlagališča obcesti Žigon–Brodnice. Na očiščenih

odlagališčih so oz. bodo postavljeneoznačevalne table in kamere, ki naj biomejile nadaljnje odlaganje smeti. Vdrugem delu projekta skupaj zOkoljsko-raziskovalnim zavodomSlovenske Konjice pripravljamozloženke in panoje o pravilnemravnanju z odpadki iz gospodinjstev inkmetijstva. Izvedli bomo tudiizobraževanje za multiplikatorje –osebe, ki bodo med prebivalci širiliinformacije o pravilnem ravnanju zodpadki. Upamo, da bodo prebivalciobmočja s projektom bolje seznanjenio pravilnem ravnanju z odpadki in dabo projekt pripomogel k ohranjanjunašega skupnega okolja.

Primož Kroflič, vodja projekta

Projekt Kozolec na Slogih

Izvedene so bile aktivnosti 3. faze. Julijaso bile organizirane konjeniške igre, kiso se jih je udeležile štiri ekipe oz.skupno 21 nastopajočih. Polegtekmovanja v spretnostnem jahanju,hitrostnem jahanju in dirki vpreg so

prizadevni člani društva prikazali načinkošnje in obračanja sena s konjskovprego tako, kot so to delali nekoč.Prireditev si je ogledalo preko 500gledalcev. Poleti je bilo izvedeno tudiizobraževanje o vzdrževanju in negikopit, ki se ga je udeležilo 23 članov.Novembra pa je bilo tradicionalnožegnanje konj, ki se ga je udeležilo 90konj, od tega šest vpreg. Skupaj se jeprireditve udeležilo preko 600obiskovalcev.

Mojca Krivec

Mladi v simbiozi z okoljem

Zaključena je prva faza projekta, vkateri so nastale tri spletneigre v skrbi za okolje,namenjene otrokom:1. Poveži pare – simboli inpomeni: s to spletno igro sebodo mladi naučiliprepoznavanja simbolov inznakov za ravnanje z

odpadki. Na levi strani so simboli, nadesni pa njihovi pomeni, vendar vnapačnem vrstnem redu. Povezati jetreba simbol s pravilnim pomenom. Taigra ni odvisna od spretnostnih veščindela z računalnikom, ampak poudarjaznanje otrok in odraslih.2. Ločuj – varuj!: V spletni igri sepokaže zlobnež, ki odvrže odpadek.Izbrati je treba primeren koš, zabojnikglede na vrsto odloženega odpadka.Pojavlja se čedalje več odpadkov, ki jihje treba vedno hitreje pravilnorazvrščati.3. Smeti napadajo!: Odpadek seprikaže na desni strani in poskušaprečkati trato. Izbrati je treba pravilenkoš, zabojnik, ki je primeren zarazvrstitev tistega odpadka. Če izberešpravilen koš, si premagal odpadek.Boriti se je treba z vrsto različnihpoosebljenih odpadkov.Natisnjena je bila tudi brošura, katerebesedilo je namenjeno spodbujanjumladih k pravilnemu ločevanjuodpadkov in varovanju okolja. Več oigrah in povabilo k sodelovanju naspletni s strani www.mladizaokolje.si.

Mojca Krivec

Gozdna učna pot Modrijanov

Skupaj s partnerji: Občino Vojnik,Planinskim društvom Vojnik inGeodetskim zavodom pripravljamo I.fazo projekta Gozdna učna potModrijanov. Pot bo zanimiva, lepa inpredvsem poučna za prav vsegeneracije, za malčke pa bomo uredilitudi krajšo, manj naporno različico. Kerse imenuje Gozdna učna potModrijanov, bo tudi pot modrosti. Seboste spet vprašali, tako na tiho, a taleMila ne pozna pravopisa, da pišeModrijane z veliko začetnico. Pa jevendar prav napisano, saj je potpoimenovana po našem znanemnarodno-zabavnem ansamblu,Modrijanih. Resnično si vsi želimo, dabi otvoritveni dogodek popestrili pravoni. Držimo pesti, da se sliši njihovapesem tam nekje v maju, tam nekje vnašem lepem gozdu. Ne bom izdalavsega, kakšna bo pot, povem lahko leto, da ekipa planincev, članov Izvira,občinskih delavcev ter strokovnihsodelavcev in izvajalcev dela sto nauro, da bo pot kar se da lepo inkakovostno urejena in nam vsem vponos in razvedrilo, pa tudi za učenje.

Milica Kočevar, Društvo Izvir

RaznolikRaznolikost podeželjaost podeželja

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželjaEvropa investira v podeželje

10

Podeželje/Gospodarstvo

Projekt Barbarina pot

Projekt je že zaključen. Očiščena inurejena je celotna trasa, zavarovani sonevarni deli poti in postavljeneoznačevalne, vsebinske ininformacijske table. Za zaključek pa jebil 4. decembra izveden 10.tradicionalni pohod po Barbarini poti,ki je kljub slabemu vremenu privabil416 pohodnikov, ki so prejeli kape, tisti,ki so se pohoda udeležili vsaj trikrat, patudi priznanja. Za obiskovalce, ki sebodo po trasi pohoda ali le njenemdelu sprehodili izven časa vodenegapohoda, pa je izdelana zloženka zopisom poti in znamenitosti ob poti.

Leonida Cmok, ŠKD Rudar Pečovje

Dvig kakovosti inprepoznavnosti učnih in

oglednih vsebin na podeželju

Narejena je bila analiza povpraševanjpo ogledih učnih kmetij in drugihponudnikov ter njihova realizacija vletu 2010. Po do sedaj vrnjenihvprašalnikih je bilo ugotovljeno, da seje za ogled zanimalo 39 šol, realiziranihpa je bilo 31 ogledov, ki se jih jeskupno udeležilo kar 684 učencev.Petnajst vrtcev se je zanimalo za učnein ogledne kmetije, realiziranih je bilosedem ogledov, 206 otrok jespremljalo učne vsebine priponudnikih učnih in oglednih vsebin.Drugih povpraševanj je bilo 112, od

tega realiziranih 87 ogledov in kar1.718 udeležencev (odrasli, družine,skupine itd.) je prisostvovalo pri učnihprogramih. Ponudniki, ki so se zizvajanjem učnih vsebin ukvarjali žeprej, ugotavljajo, da se je v letu 2010poznala recesija tudi na tem področju,saj je na oglede prišlo manj šol inskupin odraslih obiskovalcev.V nadaljevanju projekta, ki bozaključen do konca maja, se bo izvedelše računalniški tečaj, naredile se bodooznačevalne table za posamezneponudnike učnih in oglednih vsebin terpostavitev vseh ponudnikov spodrobnejšimi opisi in fotografijami naspletno stran.

Mojca Krivec, KGZS – Zavod Celje

ZdravZdrav o ž iv l jenje z bio pohištvo ž iv l jenje z bio pohištv omom

Tovarna pohištva Paron je edinislovenski proizvajalec pohištva, ki jeod avstrijskega ministrstva za okoljein prostor prejel certifikat Zelenalinija (Die Grüne Linie). Nosita ga dvapohištvena programa, ki obsegataopremo mladinskih in dnevnih sob,spalnic, jedilnic in opremo sob zadojenčke. Certifikat zagotavlja, da jepohištvo v celoti izdelano izmasivnega lesa in najboljšihmaterialov, hkrati pa ustreza tudinajstrožjim okoljevarstvenimpredpisom, od tega, da se medproizvodnjo v zrak spusti čim manjškodljivih izpustov, do tega, da jeembalaža, s katero je pohištvozaščiteno, razgradljiva.

Kakšna je bila pot do certifikataZelena linija?Podjetje Paron je ta certifikat prejelofebruarja 2009 za pohištvena programa

Xara in Bergen, ki sta namenjenaopremi mladinskih sob, dnevnih sob,spalnic, jedilnic in tudi opremi sob zadojenčke. Zelo smo ponosni, da smouspeli zadostiti vsem zahtevam, ki jihinštitut postavlja, in da smo se februarja2009 lahko udeležili svečane podelitvecertifikata Zelena linija, ki smo gaprejeli iz rok avstrijskega ministra zaokolje in prostor Nikija Belakoviča.Projekt je bil obsežno zasnovan inposebna projektna skupina se je spridobivanjem certifikata ukvarjaladobro leto dni. Pridobivanje tegacertifikata namreč ne posega samo vmateriale, ki se pri proizvodnjiuporabljajo, ampak tudi v proizvodnjotega pohištva, ravnanje z odpadki,embalažo, ravnanje z gozdovi in tudikvaliteto delovnega okolja, kjer sepohištvo proizvaja. Skratka, certifikat zabio pohištvo ima poleg zahtev ponaravnih materialih tudi izrazito

okoljevarstveno noto.

Katerim kriterijem je treba zadostiti,da podjetje pridobi certifikat?Z nevarnimi snovmi, kot je npr.formaldehid, raznimi konzervansi indrugimi aditivi se pri proizvodnji tegapohištva ne srečamo. Pohištveni kosimorajo biti narejeni iz 100-odstotnomasivnega lesa in površinsko obdelaniz naravnimi olji in voski. Proizvajalecmora dokazati, da kupuje les pridobaviteljih lesa oziroma gozdnihgospodarstvih, ki so nosilci certifikataFSC. Dokazati je bilo treba, da je leskupljen pri dobaviteljih, ki ne izvajajonenadzorovane sečnje, posekanapodročja pogozdujejo in ščitijo gozdnevire. Les iz deževnih gozdov nidovoljen. Embalaže posameznih kosovpohištva mora biti čim manj in morabiti biološko razgradljiva, da neobremenjuje okolja.

11

Gospodarstvo

Kako dolgo velja certifikat? Ga jetreba obnavljati?Certifikat Zelena linija velja, doklerpodjetje za določen program, ki selahko pohvali s certifikatom, izpolnjujevse pogoje.

Eden od pogojev za pridobitevcertifikata je tudi delavcu prijaznodelovno mesto. Kakšne delovnepogoje vi zagotavljate svojimdelavcem? Po pridobitvi vseh ustreznih certifikatovza posamezne materiale je tovarnovečkrat obiskal tudi predstavnikinštituta, ki certifikat podeljuje, in namestu samem spremljal proizvodniproces. Pomembne so bile meritvehrupa, svetlobe in prašnih delcev nadelovnem mestu, kot tudi stopnjaizpustov v ozračje in vodotoke.Standardi, ki jih inštitut predpisuje, sovsekakor višji od slovenskih zahtev natem področju.Nenazadnje pa so si ogledali tudi, ali jedelovno mesto delavcu prijazno.Pomembna sta bila ustreznaopremljenost in vzdrževanje

garderobnih prostorov, sanitarij injedilnice v proizvodnji Parona, saj tudito močno vpliva na zdravje inzadovoljstvo vseh zaposlenih.

Kako prepoznaven je certifikat medslovenskimi kupci? Kaj pa v tujini?Pohištvo, ki nosi ta certifikat, ima naavstrijskem in tudi na drugihzahodnoevropskih trgih posebnoveljavo in posebno mesto tako naprodajnem mestu kot v zavesti kupcev.Tovarna Paron večino svojega pohištvaizvozi prav na te trge in prodaja biopohištva se vsako leto povečuje.Osveščenost kupcev pa ni v porastusamo na avstrijskem in nemškem trgu.Tudi doma opažamo vedno večjozavest kupcev o tem, kaj kupujejo in kajjim naravno, okolju neobremenjujočepomeni.

Kako se cene bio pohištva razlikujejood cen "navadnega" pohištva?Nedvomno velja, da imajo masivni innaravni materiali svojo ceno. Kljubsplošnemu prepričanju, da je ta zelovisoka, pa to ne drži vedno, saj je trebaupoštevati tudi trajnost in kakovost

takšnega pohištva. Pohištvo v našemprostoru sobiva leta in desetletja, zatoje pomembno, da poleg cene prinakupu mislimo tudi na svoje zdravje inkakovost bivanja. Z masivnimpohištvom na dolgi rok prihranimodenar.

Bo šla proizvodnja pohištva v to, biosmer?Življenje v 21. stoletju temelji naekološki in družbeni ozaveščenosti –tudi kadar govorimo o pohištvu.Naravni materiali so pomemben delzdravega življenja in niso le modnamuha. Les je že tisočletja nepogrešljivelement pri gradnji in opremljanjuprostorov. Ekološko ozaveščeni kupci, kise zavedajo prednosti bio pohištva, sezato poskušajo izogniti škodljivimsnovem v svojem bivanjskem okolju inželijo v svoji bližini čutiti naraven inzdrav les. Za lažje prepoznavanjeljudem in naravi prijaznega pohištva jetu Zelena linija našega podjetja, skatero si prizadevamo nadaljevati tudi vprihodnjih letih.

Jasmina ŠtormanFoto: Tovarna pohištva Paron

Gostinec Bogdan Deželakslavil na

Gostinsko-turističnem zboru v Kranjski Gori

Na letošnjem 57. Gostinsko-turističnemu zboru Slovenije vKranjski Gori je Bogdan Deželakosvojil kar dve medalji Gospodarskezbornice Slovenije, zlato in srebrno.Ta tradicionalna prireditev enkrat letnozdruži vso gostinsko-turistično strokoter največje mojstre iz Slovenije intujine. Bogdan Deželak je zlato medaljoosvojil v kategoriji Razstava omizij, vkateri je pripravil slavnostno kosilo znaslovom 185 let pivovarstva zGambrinusom. Zgodba, da je brabanskikralj Gambrinus izumitelj piva, prvepijače, ki je vsebovala hmelj, je stara ževeč kot tisoč let, Gambrinus pa je znantudi kot kralj piva. Bogdan je mizopogrnil z zlatim prtom, ker pravijo, da jehmelj zeleno zlato, hotel pa je tudi, da

bi omizje simboliziralo pivo. Osrednjidel mize je dekoriral s svileno tančico, kisimbolizira peno na pivu. Za cvetličniaranžma je uporabili sestavine, ki sopoleg vode sestavni del piva: ječmen,pšenica in hmelj. Za darilo je gostompripravil šatuljo, na kateri je bronastiodlitek kipa kralja Gambrinusa, v njej paso zrna ječmena, pšenice in storžihmelja. V svečano kosilo je vključil jedi,ki jih je povezovalo prav pivo, to pa jebilo prisotno tudi pri vsej hrani. Vdrugem delu tekmovanja se je

preizkusil v angleškem načinu strežbe vrazkosavanju jagnječjega hrbta za dveosebi s primerno prilogo pred gostom.V sredo so ga prišli v Kranjsko Goropozdravit in mu čestitat članibobnarske skupine laške godbe in laškemažoretke, ki so na prireditvenemuprostoru naredili nepozabno vzdušje. Kot sommelier prve stopnje pa se jeudeležil tudi tekmovanja vinskihsvetovalcev Slovenije, na katerem sopreverjali teoretično in praktičnoznanje. Vodja tekmovanja Peter Petrocije Bogdanu podelil srebrno medaljo, sajje dosegel 92 točk od 100, do zlatemedalje pa mu je zmanjkalo le 1,51točke. Kljub temu je zadovoljen zrezultatom, saj se je tovrstnegatekmovanja udeležil prvič, prav gotovopa ne zadnjič. Njegov veliki uspeh vobeh kategorijah pomeni velikomotivacijo za nadaljnje delo – Bogdanje namreč od začetka aprila lani vodjastrežbe in recepcije v hotelu Hum.

12

STIK

VVeseli december v Laškeseli december v Laškemem

December je minil v znamenjuštevilnih prireditev v občini Laško.Čez ves mesec se je na različnihlokacijah zvrstilo ogromnodogodkov in prireditev, ki so jihpripravili različni organizatorji v laškiobčini. Stik se je skupaj z Občino Laško indrugimi soorganizatorji prireditevodločil, da decembra pripravi tri večjeprireditve na prostem, ki so vezane nadobre može v tem veselem mesecu.Praznovanje se je pričelo zMiklavževim sejmom na tržnici vLaškem. Ponudba prazničnih daril indobrot z laškega podeželja jepopestrila sobotni dopoldan, sv.Miklavž s spremstvom pa je razveselil

otroke. Praznično veselje se jenadaljevalo na občinskem dvorišču sprireditvama Predbožični večer 23.decembra in Slovo od starega leta 30.

decembra, ki sta bili zelo dobroobiskani. Program na Predbožičnemvečeru so pripravili otroci iz VrtcaLaško, Osnovne šole Antona Aškercain Osnovne šole Primoža TrubarjaLaško. Večer sta popestrila še glasbeni

gost Benjamin Dolič in pa sevedaBožiček, ki je otroke obdaril ssimboličnim darilom. Slovo od staregaleta se je pričelo z nastopom domačihkulturnih društev in zborov, obiskomdedka Mraza in babice Zime ter senadaljevalo z noro zabavo ob Rockpartyzanih. Župan Občine Laško

Franc Zdolšek je občanom zaželel vsedobro v letu 2011 in jih presenetil spenino in ognjemetom. Vsemsodelujočim v programu inponudnikom na stojnicah se še enkratiskreno zahvaljujemo.

Stik, Andreja KrižnikFoto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p.

UtrUtrinek iz Kulturinek iz Kulturnega nega centra Laškcentra Laškoo

V Kulturnem centru Laško smo žeizpeljali več kot polovico vsehnačrtovanih prireditev v sezoni2010/11. Velik odziv obiskovalcev jepredvsem na Gledališki abonma, ki jevečinoma tudi že zaseden. Prav takodober odziv je na koncerte v sklopu

Abonmaja Mavrice polk in valčkov.Tradicionalna januarska mavrica zlaškimi ansambli je bila letos enanajboljših. Glavnima voditeljema,Franciju Podbrežniku in »laškemuUžigucu« se je v letošnjih koncertihpridružila še voditeljica Maja Šturm. Vmarcu bo na programu še zadnjikoncert, kjer bodo mavrico obarvaliAnsambel Saša Avsenika in MladiDolenjci. Nekoliko manj so obiskanikoncerti v sklopu Abonmajev Laško. Vtej sezoni sta bila izpeljana dvakoncerta, eden pa je zaradi vremenskihrazmer odpadel. Zadnji, koncertklezmer glasbe v izvedbi kvartetaAkord je poslušalce navdušil in jimzagotovil svojevrsten užitek.

RazstavRazstava lika likovne skupine ovne skupine PrPro to temporemporee

V petek, 28. januarja, se je v razstaviščuodprla razstava likovne skupine Protempore, ki jo sestavljajo Vlado Geršakst., Vlado Geršak ml., Jure Godec,Daniel Hrovat, Zoran Jošić, DragoMedved, Stane Petrovič Čonč,Božidar Ščurek in Ljuban Šega.Razstava je na ogled do 10. maja 2011od ponedeljka do petka od 8. do 15.ure in med prireditvami. V času razstave poteka tudi posebnadobrodelna akcija. Člani likovneskupine Pro tempore so namrečnamenili v prodajo devet svojih slik.Izkupiček od prodaje bo namenjenRdečemu križu Laško za pomočdružini pri odpravljanju posledicelementarne nesreče. Nakup inprevzem slike lahko opravite v tajništvuStika od ponedeljka do petka od 8. do14. ure.

Na prNa pripravipravah kah košarkarošarkarskaskaekipekipa Ara Army iz Grmy iz Gruzijeuzije

Od 3. do 15. januarja je bila v Laškemna pripravah trenutno prvouvrščenaekipa gruzijske košarkarske superlige. Zanimivost te ekipe je, da jo vglavnem financira gruzijsko ministrstvoza obrambo, zato je bil njihov aranžmav Sloveniji finančno pokrit že prednjihovim prihodom. V tej košarkarskiekipi sta med drugim tudi Laščanompoznan David Ugreghelidze, ki je v KKZlatorog igral v sezoni 2006/07, inmlajši brat Vladimirja Boise. Medpripravami so odigrali tudi tripripravljalne tekme, v katerih sopremagali Šentjur, izgubili pa zZlatorogom in v Ljubljani s Slovanom. Nad nastanitvijo v Thermani inrazmerami za treninge v dvorani Trililije so bili naravnost navdušeni inobljubili so, da se še vrnejo.

Stik, Aleš Antauer

Sejem Alpe AdrSejem Alpe Adria - Turia - Turizem inizem inprprosti časosti čas

Od 27. do 30. januarja je naGospodarskem razstavišču v Ljubljanipotekal sejem Alpe Adria - Turizem inprosti čas. Sejem je prvič predstavljalponudbo razstavljavcev glede nadestinacijo in različne turistične produkte.Letos sta se na skupnem razstavnemprostoru predstavili območji OsrednjeCeljsko (Celje, Laško, Dobrna, Štore,Vojnik) in Spodnje Savinjsko (Žalec,Braslovče, Prebold, Polzela, Tabor,Vransko). Predstavitev je spremljalraznolik program, kjer so obiskovalcispoznavali ponudbo prek različnihanimacij, lahko so poskusili številnedomače dobrote in občudovalirokodelske obrti. Pripravili smo tudi

nagradno igro, za dodatno promocijo pasmo poskrbeli še s skupnim oglasom vposebni izdaji revije In your pocket, ki sojo prejeli vsi obiskovalci sejma.Predstavitev naše občine so sooblikovaliČebelarstvo in lectarstvo Šolar,kranceljpintarici Marica Lesjak inDanica Krašovec, Rimske terme inPivovarna Laško.V sodelovanju s Thermano Laško inRimskimi termami turistično ponudboobčine predstavljamo tudi na številnihsejmih in borzah zunaj meja našedežele. Letos smo se že udeležili sejmapočitnic CMT Stuttgart, februarja pabomo s promocijskimi materiali prisotnitudi na borzi BIT Milano, na sejmu IFTBeograd in borzi Transromanica v Berlinu.

Stik, Metka Mavri

Laški sejemLaški sejem

Februarja sta Občina Laško in Stikizvedla že 11. Laški sejem zapovrstjo.Sejem vsak prvi petek v mesecu zapolniparkirišče pod Občino Laško ob rekiSavinji in vabi mimoidoče k nakupu.Med štiridesetimi različnimiponudniki najdete pestro ponudbodomačih dobrot (sadje, zelenjavo, kruh,

pecivo, med, bučno olje, mesne izdelke…), izdelkov domače obrti (spominki,harmonike, ure …) ter izdelkov širokepotrošnje (oblačila za odrasle, delovnaoblačila, otroška oblačila, nogavice,obutev, igrače,…). Na vsakem sejmu senam pridružijo tudi »Ribnčani«, kiponujajo raznovrstne izdelke suherobe. Ustavite se lahko pri gostincu, ki vhladnih mesecih poskrbi tudi za odličnokuhano vino in čaj. Ponudniki neutrudljivo vztrajajo nasejmu ob vsakem vremenu, zato so šetoliko bolj veseli, ko sejem zaživi in gaobiščete vi, dragi Laščani. Vljudnovabljeni na naslednji Laški sejem, ki bov petek, 4. marca, od 8. do 16. ure.

Stik, Polona Zorko

V LaškV Laškem vsakem vsako leto leto vo večečobiskobiskovovalcevalcev

V letu 2010 se je na izlete po Laškem inokolici organizirano odpravilo 6.000obiskovalcev (skoraj 2.000obiskovalcev več kot v letu 2009).

Večinoma so se odločili za izletTradicija pivovarstva, ki vključujespoznavanje zgodovine pivovarstva vMuzeju Laško, ogled Pivovarne Laškoin degustacijo piva. Prav tako pa seizletniki radi odpravijo na ogled drugihzanimivosti po občini Laško, ki jihponujamo v naboru dvanajstihrazličnih izletov po Laškem in okolici.

Stik, Tina Belej

ElekElektrtronskonsko obvo obveščanje oeščanje oprpririreditveditvah v občini Laškah v občini Laškoo

Želite biti najhitreje seznanjeni sprireditvami v občini Laško in hkratiprispevati k varovanju okolja?Tiskane publikacije so še vednopriljubljen način obveščanja, a e-publikacijam v prid govori vse večjaokoljevarstvena zavest, ki kliče poracionalni porabi papirja ter iskanjumedijev, ki ne onesnažujejo okolja.Vabimo vas, da se vpišete v brezplačnisistem elektronskega obveščanja.Način vpisa je zelo enostaven. Na našispletni strani www.stik-lasko.sinajdete rubriko brezplačne e-novice,kamor vpišete svoje ime in e-naslov. Naša spletna stran www.stik-lasko.si jestičišče informacij, povezanih z okolicoLaškega, ki jih želi obiskovalec izvedetiiz prve roke. Ponuja informacije oturističnem, športnem, kulturnemdogajanju in še veliko več.

STIK, Alenka Škorjanc

NovNova podoba podoba hosta hostes ves vKulturKulturnem centrnem centruu

Hostese že vrsto let v Kulturnem centrusprejemajo obiskovalce in poskrbijo zanemoten potek protokola naprireditvah. Z novo sezono se nam jepridružila nova generacija mladih,

obenem pa smo zamenjali uniforme.Za enoten videz so tako ponovnoposkrbeli v Butiku Vlasta, kjer so zašiliin oblikovali nove uniforme. VKulturnem centru vas tako pričakujemov novi sestavi in se veselimo vašegaobiska na prireditvah.

Stik, kolektiv hostesFoto: Maja Klinar

13

STIK

DvDvorana Trorana Tri lilijei lilijepetpetekek , 18. 2. 2011, ob 19. ur, 18. 2. 2011, ob 19. urii

JUBILEJUBILEJNI KJNI KONCERONCERTTANSAMBLANSAMBLA BRANEA BRANETTAA

KLKLAAVŽARVŽARJJA OB 30. OBLEA OB 30. OBLETNICITNICIDELDELOVOVANJANJA Z GOSTI:A Z GOSTI:

IGOR IN ZLIGOR IN ZLAATI ZVTI ZVOKI,OKI,ANSAMBEL TANSAMBEL TONEONETTA RUSAA RUSA,,

JODL EJODL EXPRESS, XPRESS, ANSAMBEL STANSAMBEL STANEANETTA PEA PETRIČATRIČA,,

DDARARJJA ŠVA ŠVAAJGER IN SLJGER IN SLAAVKVKOOPODBOPODBOJJ..

Predprodaja vstopnic: TIC Laško,Gostišče Hochkraut Tremarje, HotelŽonta Šentjur in trgovine BrglezVransko.

Organizator: Ansambel Braneta Klavžarja

4. STIKOV POHOD NA HUM

sobota, 9. 4. 2011, start ob 9. uri na parkirišču

pred gradom Tabor

Gre za rekreativni pohod, katereganamen je predvsem druženjepohodnikov in je namenjen vsem,tudi otrokom, saj se na vrh Humavzpnemo v približno dobre pol ure.Po povratku s Huma sledi zaključekna parkirišču, ob pijači, jedači inglasbi. Vsi pohodnik prejmejostikovo obešanko s spominskokartico. Prijavnine za pohod ni.Vabimo vas, da sobotno dopoldnepreživite z nami.

Vljudno vabljeni!

direktorica, Andreja Križnik

14

STIK

VVabljeni na pomladnoabljeni na pomladnotrtr ilogijo prilogijo pririrediteditev ev

v Galerv Galerijo Malešijo Maleš

Če hočeš živet, se moraš upret, so pelizačetniki slovenskega punka pred večkot 30 leti. Univerzalnost besedil enenajvečjih glasbenih bomb, ki so padlena šentflorjansko rock sceno, kot se jeizrazil Andrej Šifrer davnega leta 1977,je v preseganju vsakršnegaenodimenzionalnega branja inrazumevanja. Je živ opomin, da je trebav vsakem prostoru in času imeti dovoljpoguma za zvestobo samemu sebi,čeravno nam lahko tako početjeusodno zaplete življenje. Ali kot to istoza današnji čas izpove starostaslovenske poezije Ciril Zlobec: »Upor setorej začenja pri uporu lastnimskušnjavam, da ne podležešpovršinskim trendom sodobne družbe.Zdaj, ko je vse usmerjeno vglobalizacijo, smo v veliki nevarnosti, dazapravimo največjo dragocenostcivilizacije: človekovo individualnoosebnost.« Zato vabljen, spoštovanibralec, da se nam pridružiš v njenempomladnem slavljenju na prireditvah vGaleriji Maleš.Pesniki že tisočletja iščejo dialektičnoravnovesje med tem, kar v poezijiestetskega že je, in med lastno pesmijo,ravnovesje med tradicijo in novostjo.Kako se v porajanju lastnegaumetniškega slogaskušnjavam zapadanja v ževideno in znano upira mladaustvarjalka Katja Gorečan, kideluje tako na področjupoezije (pri sedemnajstihletih je izdala prvo pesniškozbirko) kot tudi likovnegasnovanja, bomo izvedeli vpetek, 18. marca, ob 18.uri. Prireditev z naslovomMačje leto je vezana naobeležitev svetovnega dnevapoezije, ki ga praznujemo 21.marca. Svetovni dan Zemljepraznujemo 22. aprila, a gabomo v Galeriji Malešobeležili že teden prej, saj je

letos ta dan tudi veliki petek. 15. aprilaob 17. uri se bodo na prireditvi znaslovom Med naturo in kulturopredstavili že uveljavljeni ustvarjalci.Pričeli bomo z otvoritvijo premiernerazstave suhocvetnih podob svetovnepopotnice Alme M. Karlin avtoriceMarije Gaber. Ob tejpriložnosti bodorazstavljeni tudiherbariji. Njeneumetnine, ki gradijo nalokalni identiteti inspodbujajo zavedanjeo dediščini prostora, sopreplet uporabenaravnih materialov insodobnih postopkov. Vnadaljevanju večeranam bosta Irena inIgor Kononenko zInštituta za Bachovocvetno terapijopredstavila bogatotradicijo te terapije,katere utemeljitelj je bil priznaniangleški zdravnik, patolog, bakteriologin homeopat dr. Edward Bach. Vtridesetih letih prejšnjega stoletja jeoblikoval sistem 38 cvetnih esenc,katerega uporaba je v sodobnem času vvelikem razmahu, saj je njen ciljponovno vzpostaviti naše duševnoravnovesje in nas tako povezati zlastnimi duševnimi in telesnimisamozdravilnimi močmi. Znan je njegovcitat: »Vsak človek, odrasel ali otrok, ki

se mora osvoboditidominirajočih vplivovdrugega, bi moralpomisliti na dvoje.Prvič na to, da naj bitega vsiljivca inzatiralca gledal na istinačin kot nasprotnikav športu: kotosebnost, s katero seskupaj udeležuje igreživljenja, breznajmanjšega sledugrenkobe. Če ne biimeli takihsobojevnikov, potemne bi imeli priložnosti,da bi razvili svoj

pogum, svojo individualnost. Drugič najbi pomislil na to, da se resnične zmagev življenju rodijo iz ljubezni in miline,zato naj v taki tekmi ne bi uporabil sile.S stalnim vživljanjem v svoje lastnobistvo, z vadenjem sočutja, simpatije,prijaznosti in, če je mogoče,

naklonjenosti – ali še bolje: ljubezninasproti drugemu se lahko takorazvijemo, da nam je v pravem trenutkumogoče čisto blago in mirno sleditiklicu lastne vesti, ne da bi dovolilinajmanjše vmešavanje.«Tretja prireditev z naslovomRestavratorski pogled na Goleževo hišobo v sredo, 18. maja, s pričetkom ob17. uri in bo vključevala voden ogled sstrokovnim komentarjem Petre Remsin mag. Mateje Golež. Prireditev jevezana na obeležitev svetovnega dnevamuzejev, njen namen pa je poiskatinačine in možne poti, kako povezatikulturo in turizem na način, za kateregaJohn Kenneth Galbraith, ekonomist sHarvarda, pravi: »Gibanja za ohranitevdediščine imajo eno nenavadnoznačilnost. Nikoli se ne soočajo s sporio preteklosti ali obžalovanji. Člani takihgibanj so edini, katerih modrost je zanazaj vedno potrjena.«Dodatne informacije in najave ogledovstalnih in tematskih razstav v GalerijiMaleš v Zgornji Rečici 89 so možne popredhodni najavi: Travica Maleš Grešak(gsm: 041 867 246. Vljudno vabljeni!

Marina Bezgovšek, TIC - STIK Laško

PUSTNI KARNEVAL V LAŠKEM

nedelja, 6. marec 2011, ob 15. uri

Organizatorji prireditve: STIK, Turistično društvo in Občina Laško

Babimo k sodelovanju vse lepe in grde, male in velike, skupinske in posamezne, norčave inmanj norčave, maske… Maškare izkažite se s čim bolj izvirnimi idejami, udeležite se

povorke, porajajte z nami in se najejte pustnih krofov.

Dobimo se v nedeljo, 6. marca, ob 14.30 uri na zbirnem mestu (pri tehtnici Pivovarne Laško), od koder bo krenila pustna povorka.

Informacije in prijave: TIC Laško, 03 733 89 50, [email protected]

NE ZAMUDITE NAJBOLJ »ODŠTEKANE« NEDELJE V LETU IN SE NAM PRIDRUŽITE.

15

STIK/JSKD

LaškLaško, Berlin, o, Berlin, KKitajska in ZDitajska in ZDAA

Na prvi pogled kraji in dežele vnaslovu pričujočega prispevka nisomed seboj v nikakršni povezavi. Pavendar ni tako. Povezuje jihTransromanica.Triletni evropski projekt s tem imenom,vreden dva milijona evrov, se je pričelleta 2003. Vanj so se vključile pokrajinesedmih držav, v katerih so ohranjenienkratni kulturno-zgodovinskispomeniki iz časa med 9. in 13.stoletjem, ko se je na področjuumetnosti in arhitekture izoblikovalvečplasten, a enoten slog, poimenovanromanika. Partnerji v projektu so si zacilj zadali spodbujanje akcij, ki bodoprivedle do inovativnih vzorčnih rešitevza vzdrževanje, upravljanje inpredstavitev zanimivosti iz obdobjaromanike s pomočjo novih medijev teroblikovanje zavesti o romanskidediščini. Transromanica povezujeevropske regije romanske kulturnedediščine v enotno turistično pot, nakateri lahko obiskovalci občudujejoštiridesetih osrednjih veličastnihromanskih spomenikov, od katerihmnogi spadajo v Unescovo svetovnodediščino. Njim je priključenih šedobrih štiristo manjših, večinomasakralnih objektov iz tega umetnostno-

zgodovinskega obdobja. Slovenija se jeprojektu v začetku pridružila s petimiosrednjimi spomeniki: grad Podsreda,samostan Stična, katedrala Marijinegavnebovzetja v Kopru, cerkev sv.Martina v Laškem ter samostan incerkev sv. Mavricija v Jurkloštru.Pozneje se je tem pridružilo šedvaindvajset manjših spomenikov izrazličnih delov naše domovine. Ja, vnaši občini sta kar dva od petihnajpomembnejših romanskihspomenikov Slovenije. Se ju Laščanizavedamo? Ju dovolj spoštujemo?Znamo to lepoto in enkratnostizkoristiti za povečanje turističnegaobiska in s tem prihodka občine? Projekt Transromanica je bil pozaključku leta 2006 nadgrajen in senadaljuje s projektom Crosscultour,katerega glavna cilja sta prispevati kdodani vrednosti kulturne dediščine vsrednji Evropi in razvoj kulturnegaturizma. Projekt, ki bo zaključen konecletošnjega leta, je vreden 2,26 milijonaevrov. V Berlinu je v začetku februarjapotekala strokovna delavnica,namenjena postavitvi skupne strategijeprojekta Transromanica-Crosscultourza nastop na hitro rastočem kitajskemin vedno zanimivem ameriškemturističnem tržišču. Predstavniki državpartnerk v projektu so se najprejseznanili z zahtevami in posebnostmituristov, ki prihajajo iz teh dežel, nato

pa so v konstruktivni debati s pomočjosvetovnih strokovnjakov turističnihznanosti pripravili načrt enotneganastopanja na največjih svetovnihtržiščih. V Berlinu sta Laško zastopalaSTIK, Center za šport, turizem,informiranje in kulturo, ter Thermana.STIK je predstavil svoje splošneturistične programe in posebnokulturno ponudbo, ki se navezuje naprojektne naloge in ciljeTransromanice. Thermana pa jeizpostavila svojo ponudbozdraviliškega, wellness in kongresnegaturizma. Prikazani so bili naš pogled napomen in način predstavitve lokalnihznamenitosti iz obdobja romanike ternaše zamisli o vključitvi v skupnostrategijo Transromanice. Laškipredlogi, predstavljeni na strokovnemsrečanju v nemški prestolnici, so bilidobro sprejeti in upoštevani v sklepnihdogovorih. Naši romanski arhitekturniin umetnostni spomeniki ter celotnaturistična ponudba so tako dobilimožnost predstavitve na tržiščih, izkaterih v zadnjem času v Evropo prihajavedno več turistov. Narejen je bil prvikorak na nov trg, sedaj je treba le šepogumno in strokovno nadaljevati pozačrtani poti.

Tomaž MajcenSTIK Laško

Deset let ObmočneDeset let Območneizpostavizpostave JSKD Laške JSKD Laškoo

V četrtek, 13. januarja, je v RimskihToplicah potekal sestanek zapredsednike oziroma predstavnikekulturnih društev, ki delujejo v občinahLaško in Radeče. Sestanek je bil šeposebej svečan, saj v letu 2011 minevaže 10 let delovanja območne izpostaveLaško, hkrati pa je bil to sestanek, nakaterem so se srečali kulturniki iz obehobčin. Največjo težo sestanku je dalaprisotnost direktorja JSKD IgorjaTeršarja ter obeh županov FrancaZdolška in Matjaža Hana. Prisotni sobili tudi vodje oddelkov za družbenedejavnosti iz obeh občin ter člani svetaOI Laško, ki so še pred tem imelisestanek, na katerem so podrobnopregledali delovanje območneizpostave. Tako je bilo prisotnih 39predstavnikov društev. Najprej je vse pozdravil direktor JSKDgospod Igor Teršar, ki je v svojemnagovoru izpostavil novo sprejet zakon

o JSKD kot dobro podlago za nadaljnjedelovanje take oblike organiziranosti.Zakon so v parlamentu soglasnosprejeli vsi poslanci. Teršar je poudarilrast kakovosti v vseh zvrsteh ljubiteljskekulture, izpostavil literarno evropskonagrado prvenca Nebesa v robidah, kijo je v Bruslju prejelaNataša Kramberger, inmednarodna tekmovanja,ki se jih udeležujejo našadruštva. Na koncu se jeiskreno zahvalil vsempredstavnikom društev začas in energijo, ki junamenjajo ljubiteljskikulturi, in dobro ocenildelo območne izpostave.Besedo sta potem povzelatudi oba župana inobljubila podporokulturnim društvom tudi v prihodnje.V letu 2010 je bilo izvedenih 15območnih srečanj ter po eno regijsko ineno državno srečanje. To so samogrobe številke, podrobno poročilo jebilo predstavljeno članom sveta in kottakšno bo poslano na obravnavo obehobčinskih svetov in bo sestavni delletnega poročila JSKD. Vsa srečanja,revije, razstave so dokumentirani sfotografijami, zbranimi v albumu, inposnetki na DVD-jih in CD-jih, ki sospravljeni v knjižnici v Laškem.

Predstavnikom društev je bilo šeposebej predstavljeno mednarodnosodelovanje naših društev.Mednarodnega tekmovanja pihalnihorkestrov v Velenju se je udeležilaGodba slovenskih železnic iz ZidanegaMosta, mednarodnega pevskega

tekmovanja v Pragi pa mešani pevskizbor Koral Laško. Poročilo pa zajematudi nekaj izvedenih izobraževanj,namenjenih posameznim dejavnostim(likovni, gledališki, glasbeni, plesni). Karnekaj prireditev in dogodkov bo v temletu posvečeno 10. obletnici, že 4.marca bo v Muzeju Laško odprtafotografska razstava z naslovom Jaz,gledalec.

Ivan Medved, koordinator OI Laško

16

Knjižnica

Novi prNovi prostostorori knjižnice vi knjižnice vRimskih ToplicahRimskih Toplicah

Kot smo že v prejšnji številki biltenanapovedovali, bomo tokrat predstavilinajvečjo prostorsko pridobitev naknjižničnem področju v lanskem letu,pa tudi za nekaj let nazaj. Gre zaknjižnico v Rimskih Toplicah, ki jedobila svoje mesto na Aškerčevi ulici 6,v večnamenskem objektu, kateregaizgradnja je bila sofinancirana zevropskimi sredstvi. Knjižnica je vprvem nadstropju na 200 m˛, kar jetrikrat več, kot so bili njeni prejšnjiprostori. Seveda sta novi tudi oprema,računalniška oprema, po nekaj boljsušnih letih je bilo precej okrepljenotudi knjižnično gradivo, ki znaša sedajokrog 14.000 enot. Knjižnica jesodobno urejena. V njej so območja sstrokovnim in leposlovnim gradivom,kotički za otroke, mladostnike, delo z

računalniki in učenje. Najprijaznejše paje območje ob stekleni steni z lepimpogledom proti Šmiklavžu, ki jenamenjeno prebiranju časopisja indruženju.Knjižnica ima v Rimskih Toplicah dolgotradicijo in je edina knjižnica v občini,ki deluje nepretrgoma od drugesvetovne vojne dalje. V zadnjemdesetletju je bilo njeno delo zaradiprostorske stiske dokaj ohromljeno.

Upamo, da se bodo sedaj bistvenopovečali članstvo, pa tudi obisk inizposoja. Želimo si, da bi knjižnicasčasoma zaživela kot informacijsko

in kulturno središče, ki bipripomoglo k izboljšanju kakovostiživljenja v kraju. Za popestritev rednedejavnosti v novi knjižniciorganiziramo prireditve, tedensko zaotroke in v zimski sezoni enkratmesečno tudi za odrasle. Videti je, dabodo med Rimljani lepo sprejete. Takose je zadnje prireditve, ki je bilanamenjena spoznavanju Eskimov in jebila izvedena v dveh delih – popoldanza otroke, zvečer pa za odrasle,udeležilo kar 180 obiskovalcev. V petek, 18. februarja, ob 19. uri, pavabimo Rimljane na Večer slovenskepoezije po izboru bralcev iz kraja.Prireditev bo popestril Peter Napretz igranjem na violino.

OstanitOstanite člani našihe člani našihknjižnicknjižnic

S 1. marcem bomo brisali člane, kijih že več kot eno leto ni bilo vknjižnici. Vabimo vas, da nas vsi tistiobiskovalci, ki vas že dolgo ni bilopri nas, pa še želite uporabljatiknjižnico, obiščete do tega datuma.Varstvo osebnih podatkov je vsodobnem času vedno pomembnejšepodročje. Določila, ki naj bi

posameznika ščitila pred zlorabami, pavčasih, vsaj po našem mnenju, nisosmiselna. Zakonodaja tako splošneknjižnice zavezuje, da morajo člana, koeno leto ne pride v knjižnico, izbrisati izsvoje evidence, ob ponovnem obiskupa znova vpisati. To povzroča izgubočasa knjižničarjev in obiskovalcev,predvsem pa se zaradi tiskanjavedno novih izkaznic draži rednoposlovanje. O tem problemu smo žepisali in nas še vedno precej muči.Zakonodajo je kljub vsemu trebaspoštovati, saj so za kršitve določenetudi denarne kazni. Zaradi tega se šeenkrat obračamo na vas, naše člane intiste, ki boste to še postali. Dandanes knjižnica nudi svojimobiskovalcem poleg izposojeknjižničnega gradiva in svetovanja šeinformacijske storitve in izobraževanja,uporabo čitalnice in računalnikov,domoznansko dejavnost, projektespodbujanja branja, dejavnosti zaotroke, različne prireditve in še kaj.Večinoma ste naši člani redni in naspogosto obiskujete. Želimo si, da bi totudi ostali in da bi vsi svoje članstvo vknjižnici jemali z občutkompripadnosti. Z upoštevanjemraznovrstne dejavnosti knjižnice, kijo lahko koristite, in dejstva, da jestrošek članarine zgolj simboličen (8EUR za zaposlene, znižana vsota zadruge kategorije ter brezplačno zamlade do 18. leta in brezposelne),verjamemo, da boste vsi, ki ste našiuporabniki, in tudi tisti, ki prihajatesamo na prireditve, uredili svoječlanstvo in poravnali obveznosti. Stem nam boste omogočili, da seposvečamo predvsem strokovnemudelovanju knjižnice in prijaznimodnosom z uporabniki, ne pabirokratizmu. Seveda pa vabimotudi vse, ki še niste prestopili praganaših knjižnic ali pa je od tegaminilo že več let, da nas obiščete.

PrPririreditveditveni utreni utrip ip v Knjižnici Laškv Knjižnici Laškoo

S prvimi prireditvami v letu 2011 smo vKnjižnici Laško zelo zadovoljni. V torek,11. januarja, smo bili deležni koncertav organizaciji Glasbene mladineSlovenije, ki je v svoj redni programnajboljših slovenskih mladihglasbenikov za leto 2011 izbrala tudidomačinko, citrarko Janjo Brlec inkitarista Maria Kurtjaka, ki sta polegštevilnih domačih vrhunskih dosežkovvajena prvih nagrad tudi na evropskihodrih. Številno občinstvo sta navdušilas tehnično dovršeno in občutenoizvedbo raznovrstnih del, od klasičnih

do modernih. Kljub zahtevnemu indolgemu programu so ljudjeskoncentrirano in predano poslušali inuživali v glasbi na zelo visoki ravni. Še

več obiskovalcev, pravzaprav največ,kar dovoljuje naš prireditveni prostor,je bilo v četrtek, 27. januarja, na večeruz Robertom Friškovcem, zaporniškimduhovnikom, ki se je s svojo energijo,neposrednostjo in predanostjosvojemu poklicu dotaknil vsakega.Navdušil je tudi naš mlad arhitekt dr.Blaž Križnik, kideluje kot gostujočiprofesor v Seulu innam je s svojim zelokakovostnim pre-davanjem predstavilživljenjski utrip innačin bivanja v temmilijonskem mestu.V času tiskanja

17

Knjižnica/Kultura

biltena sta se zvrstili tudi predavanjeKarla Rustje o zgodovini železnic vnaši občini in večer, namenjenpredstavitvi knjige dr. Jožeta MačkaVrh nad Laškim skozi stoletja, ki sta jopredstavila avtor in dr. Tomo Korošec. Že v četrtek, 17. februarja, pa bomoob slovenskem kulturnem praznikugostili dr. Kajetana Gantarja,dobitnika Zoisove nagrade zaživljenjsko delo na znanstvenempodročju. S prevajalcem antičnih delin klasičnim filologom se bomopogovarjali o njegovem prevajalskemdelu, zanimivi življenjski poti, pa tudi onjegovem sodelovanju s prof. MilošemRybařem. Februar bomo zaključili spotopisnim predavanjem ZoranaFurmana o Pakistanu, predgregorjevim, ko se ptički ženijo, pa bopredavanje Dušana Klenovška o pticahin ptičjem oglašanju. Kot običajno, tudiletos v marcu pripravljamo psihološkoin vzgojno predavanje. Jana Lavtižar bopredavala o zakonskem in partnerskemodnosu v času recesije, Ksenija Ramovšpa o preprečevanju navajanja naalkohol pri mladih. (Točni datumi sonavedeni na zadnji strani.)

Med raznovrstnimi prireditvami bovsak našel kaj zase. Lepo vabljeni.

Metka Kovačič

DelovDelovanje Knjižniceanje KnjižniceLaškLaško v letu 2010 vo v letu 2010 v

štštevilkahevilkah

V tabeli nismo navedli podatka onakupu gradiva v letu 2010 (4.495enot).Sicer so številke točne, same po sebipa povedo malo. Še najbolj zgovorne

so primerjave s prejšnjimi leti inprimerljivimi knjižnicami. Za nas pa jespremljanje merljivih rezultatov zelopomembno, saj so eden od trdnihpokazateljev našega dela. S doseženimsmo zadovoljni, čeprav se zavedamo,da bi manjše knjižnice lahko bile šeboljše. Lahko pa zatrdimo, da smovložili veliko truda, ki ga našiobiskovalci – sodeč po odzivih obnašem vsakdanjem srečevanju vknjižnici, na prireditvah idr. – znateceniti.

Metka Kovačič in Matej Jazbinšek

Božiček v JurkloštrBožiček v Jurkloštruu

Praznično decembrsko dogajanje vJurkloštru vsako leto popestri prihodBožička. Tudi letos nas je obiskal v

sredini decembra. Naši najmlajši pa tudinekoliko manj mladi smo si lahko všolski telovadnici ogledali lutkovnopredstavo Mojca Pokrajculja v izvedbilutkarjev društva Zapik. Po predstavi paje več kot 80 otrok nestrpno čakalo,kdaj bo prišel Božiček in kaj bo prinesel.Pretirano jih ni motilo niti blato, ki jenamesto snega »krasilo« okolicokartuzije. Srečko Razboršek je za vsenavzoče raztegnil meh in spodbujalotroke, da so klicali in doklicali božička.Slavko Kozmus je s konjem in vozomposkrbel, da Božiček na dolgi poti niomagal in da je prišel obložen z darili. Tudi letos smo izvedli prireditev zobdarovanjem skupaj s krajevno

skupnostjo. Posebej zaslužna zaizvedbo pa je Božičkova pomočnicaDarja Horjak, ki je vestna posrednicamed otroki oziroma starši in Božičkom,saj vsako leto pridno zbira prijave in

pošilja pošto Božičku. Kottolikokrat do sedaj pa seje tudi tokrat izkazalo,kako nujno Jurklošterpotrebuje dvorano, saj jebilo sicer zelo kvalitetnolutkovno delo težkospremljati, ker se jenastopajoče slabo slišaloin še slabše videlo.Zahvala pa velja vsem, kise trudite, da se jeprireditev obdržala tolikolet in da vedno znovaomogočite, da naši otrocine ostanejo praznih rok.Že zdaj pa velja tolepisanje tudi Božičku, naj

nam naslednje leto končno »prinese«ustrezen prostor – dvorano.

NarNaročena zmešnjavočena zmešnjava a

Člani gledališke skupine smo seodločili, da v prazničnih dnehponovimo igro Naročena zmešnjava intako pripomoremo k prazničnemuutripu našega kraja. Na dansamostojnosti smo zaigrali v šolskitelovadnici. Kljub temu da se je naobisku poznalo, da so prazniki, smo biliz odzivom gledalcev zelo zadovoljni, sajso nas ves čas spodbujali in se že medsamo igro zelo pozitivno odzivali. Zopet pa nam jemlje voljo in energijodejstvo, da še vedno nimamoustreznega prostora za igro in da še nivideti nobenih premikov na tempodročju. Z igro poskušamo gostovatitudi na tujih odrih, da si takopridobivamo odrske izkušnje.Zavedamo se, da brez odra nobena igrane more izkazati takšne kvalitete, kot bijo lahko. Radi pa bi kdaj povabili tudikakšno skupino v goste, a kaj, ko jetelovadnica premalo akustična innamenjena drugim dejavnostim, takoda tudi improviziran oder ne sodi vanjo.

Upamo, dab o m ouspešni tudina gosto-vanjih in danam bouspelo nas-mejati našeobčinstvo.

MagdaStopinšek

18

LIKLIKOVNO DRUŠTVOVNO DRUŠTVO LO LAŠKAŠKOO

LikLikovniki smo tudi dobrovniki smo tudi dobrodelni odelni

Sedem likovnikov se je novembraudeležilo krvodajalske akcije. Občutek jebil nadvse prijeten, saj smo, upamo,pripomogli k zdravju vsaj komu, ki je biltega res potreben. Par utrinkov z akcijesmo tudi ovekovečili.

Občni zborObčni zbor

Enkrat letno, običajno konec januarja, jetreba potegniti črto pod preteklim letomin vso društvo seznaniti z dosežki,bilanco, načrti za naprej itd. Mi smo tostorili zadnji dan januarja po uspešni učniuri slikanja. Kar naenkrat so bila platnapospravljena, na mizi so se pojavilipecivo, nekaj pijače in seveda gora

papirjev. Naša predsednica Nevenka jepritegnila pozornost in že smo poslušali,kaj vse smo v prejšnjem letu dosegli, nakoliko razstavah smo sodelovali, nakaterih ex temporah in prireditvah vsesmo bili. Še sami smo bili presenečeni,kaj vse je možno v enem letu doseči. Najbolj smo seveda ponosni naprenovljen Črni most, ki smo gaprebarvali pod geslom Črni most –povezujmo se, ter na panjske končnice, kismo jih slikali v Sedražu in nad katerimiso bili obiskovalci navdušeni. Marsikateričebelar si je zaželel, da bi bil lastnik karnekaj končnic, s katerimi bi olepšal svojčebelnjak. Prav tako smo ponosni, dasmo lahko s svojim delom, svojimislikami, razveselili vse naše podpornike,ki znajo ceniti umetnost. Če naše slike, kiso razstavljene na raznih koncih,razveselijo vsaj kakšno pripadniško srce,smo zadovoljni in ponosni tudi mi,najbolj pa seveda tisti, ki lahko s prodajoslike ponovno nabavijo vsaj nekajmateriala. Tudi za letošnje leto imamo velikenačrte. Naj navedem vsaj nekatere:sodelovanje na pustnem karnevalu, vpovorki Pivo in cvetje, sodelovanje naprireditvah in risanje na teme, kot so:Pomladno cvetje, Od zrna do kruha,Planinsko cvetje ob zvokih citer ... Otekočih načrtih bomo obveščali vprihodnjih številkah biltena.

Slikajo te barve,duša je paleta,

v brezmejne črtebarvica opleta.

C. B.

Kultura/Literarni kotiček

VVrbrbaaVsak dan te opazujem,

kako spokojno tam stojiš ob rekiin zreš v lepoto svojo,

ki zrcali se v vodi.

Včasih veter ujamese med veje tvoje –in češe jih in boža,

kot mladenki kodre zlate.

Povej mi vrba,mar tebi drugače teče čas?

Nam vsako leto dodakakšno gubo na obraz.

A ti mladenka še ostajaš,vse bolj si vitka, še bolj si čila,

kot ob reki tam bila bi vila.

Pst! Tiho, tiho, vrba moja.Naj ne zmoti me odgovor tvoj,ko tu ob tebi blagor me obdaja.

Kot bi čas se tukaj ustavil, le spokoj in mir

in pesem ptic in vetra šum in vode žuborenje.

Je le začetek – konca ni, a vmes mladost le večna.

Hermina Palčnik

DežnikDežnikKakšen je dan?Sončen in šik?

iz kota se oglasi pisan dežnik.

Ja, sončen, nasmejan.Ah, kakšen dan!

Stojim tu v kotu, ves žalosten, sam,postajam zaspan.

Ko se zbudi, v njem upanje tli.Kakšen je dan?

Turoben, teman.

Oh, krasno,lahko bom šel ven,vsaj malo na zrak!

veselo zapoje dežnik si v mrak.

Cvetka Sibinčič

Jesenski gozdJesenski gozdPo mehkem listju stopam skozi gozd jesenski,med gostim zimzelenim resjem, ki me boža

po nogah,po blagem soncu v oktobru, ki ljubkuje me,

in redke jesenske drobne cvetke.

Vso prevzameš me, ti gozd jesenski,ko v čarobne barve si odet.Spet v pravljice verjamem,

v gozdne vile in v škratke in se v sanjepotopim.

Tišina vseokrog,da bi slišal mravlje stopicanje.

Le prijeten veter skoz vejevje golo, kdaj pa kdaj za hip jo zmoti.

Ej, ti gozd jesenski,polno naročje nam dobrot ponujaš:kostanj, lešnike pa gobe in robide

pa gotovo še in še, če bi le te, dobri gozddovolj poznali.

Zapuščam te, saj si dal mi več, kot sem siželela.

Napolnil si mi dušo, da bom v dneh, ko nanebo pripeta bo megla

in bo dež turoben padal,smehljaj sejala med ljudmi.

Hermina Palčnik

SkSkozi vozi večerečerGlej, sonce že barva nam zarjo večerno

in sapice vetra igrajo se z njo, spreletavajo ptice pod jasnim se nebom,preden trudne v počitku zaprejo se oči.

S prvo se zvezdo rojeva večerna tišina,iz čarobnega gozda,

ki skozi dan jim je bil kot mamin objem,pokukale srne so plahe.

Zafrfotal netopir je izpod vegaste strehe,v hišah prijaznih prižgejo se prve luči.

Noč se kot tat je prikradla na strehe domov –le še ave večerni in dan se poslavlja.

Pozabiš na zarjo,ko potopiš se med rjuhe satena,pristaviš uho na mehko blazino

in pokriješ se s spancem do jutranjih ur.

Hermina Palčnik

19

Zdravstvo

Za boljše sodelovanje med pacienti inzdravstvenimi delavci vam pred-stavljam zakon o pravicah pa tudidolžnostih pacienta. Zaradinerazumevanja in neznanja namrečničkolikokrat pride do kratkih stikov,ki bi se jim s pravo mero po-trpežljivosti in razumevanja lahkoizognili.

Pravica dostopa do zdravstveneoskrbe in zagotavljanja preventivnihstoritevObseg te pravice določa polegstrokovnih standardov in normativovpredvsem razvitost zdravstvenegasistema v Sloveniji oziroma njegovafinančna sposobnost. Pomembno pa jevedeti, da ima vsak pacient pravico donujne medicinske pomoči, za katero nimogoče predpisovati pogojev, še zlastine plačila ali napotnice.Pravica do enakopravnosti dostopa inobravnave pri zdravstveni oskrbiVsak pacient ima pravico do enakeobravnave, ne glede na osebneokoliščine (gmotni položaj, spol, verskoprepričanje, narodnost). Posebnaobravnava mora biti zagotovljena zaotroke in druge ogrožene skupine. Pravica do proste izbire zdravnika inizvajalca zdravstvenih storitevZdravnika oziroma drugega izvajalcazdravstvenih storitev si lahko izberete neglede na kraj svojega bivališča. Pravica do primerne, kakovostne invarne zdravstvene oskrbePrimerna zdravstvena oskrba je tista, kiupošteva tako pacientove potrebe kottudi zmožnosti zdravstvenega sistema.Kakovostna oskrba je tista, ki zagotavljatakšne rezultate zdravljenja, ki soprimerljivi s standardi in najboljšimipraksami ter upošteva temeljna načelakakovosti. Varna pa je oskrba, kipreprečuje, da bi bila pacientupovzročena škoda, zlasti glede zdravja.Pravica do spoštovanja pacientovegačasaPo novem bodo morali izvajalciomogočiti pacientom, da se bodo lahkonaročili za pregled tudi po telefonu alielektronski pošti, svoje delo paorganizirati tako, da pacienti ne bodočakali pred ordinacijo dlje, kot je topotrebno. Če boste na pregled prispecialistu čakali več kot 3 mesece, bostelahko pri zdravniku, ki vas je napotil na tapregled, zahtevali kontrolni pregled.Pravica do obveščenosti insodelovanjaZdravnik je tisti, ki mora pacientu vneposrednem stiku, pravočasno,popolnoma, razumljivo in v celotipojasniti njegovo zdravstveno stanje,predlagane posege in posledice. Za večjemedicinske posege pa mora pacientdobiti tudi pisna pojasnila.Pravica do samostojnega odločanja o

zdravljenjuZdravnik oziroma drug zdravstvenidelavec ne sme opraviti zdravstveneoskrbe (npr. rentgenskega slikanja,odvzema krvi, fizioterapije, operativnegaposega), ne da bi prej dobil pacientovosamostojno privolitev. Ta je pravilomaustna, za posege z večjim tveganjem pamora biti izražena pisno na posebnemobrazcu. Pacient lahko privolitevkadarkoli prekliče.Pravica do upoštevanja vnaprejizražene voljeZakon prinaša dve novosti: možnostdoločitve zdravstvenega pooblaščenca inpravico do vnaprejšnje zavrnitvezdravstvene oskrbe. Zdravstveni pooblaščenec je oseba, ki jipacient zaupa (npr. zakonec, partner,starši, ali katerakoli druga oseba, ki jizaupa) in bo odločala namesto njega, kone bo sposoben sam odločati o svojizdravstveni oskrbi (npr. o predlaganihpregledih, operacijah ipd.). Pacient določizdravstvenega pooblaščenca s pisnimpooblastilom, ki ga lahko kadarkoliprekliče. Zakon na novo vzpostavlja tudi pravicodo vnaprejšnje zavrnitve zdravstveneoskrbe, kar pomeni, da se lahko pacient,če so zagotovljeni nekateri pogoji,vnaprej (npr. ko je še zdrav) odloči, katerevrste zdravstvene oskrbe ne bo dovolil včasu, ko ne bi bil več sposoben dativeljavne privolitve k predlaganimmedicinskim posegom.Pravica do preprečevanja in lajšanjatrpljenjaVsak pacient ima pravico, da zdravstvenoosebje stori vse potrebno, da biodpravilo in čim bolj ublažilo bolečine intrpljenje, povezane s poškodbo aliboleznijo. Ta pravica je še posebejpomembna, ko gre za umirajočepaciente.Pravica do drugega mnenjaDrugo mnenje je ocena istegazdravstvenega stanja in postopkovzdravljenja, ki ga oblikuje zdravnikspecialist ali konzilij. Pravica do seznanitve z zdravstvenodokumentacijoVsak pacient ima pravico do vpogleda vsvojo zdravstveno dokumentacijo,prepisa ali kopiranja, izvajalec pa lahko zafotokopiranje zaračuna zgolj materialnestroške. Pravica do varstva zasebnosti invarstva osebnih podatkovPomembno je vedeti, da so pri posegulahko prisotne le osebe, ki ga opravljajo,ter osebe, za katere pacient to želi.Prisotnost oseb, ki so navzoče zgoljzaradi izobraževanja, pa mora pacientpredhodno dovoliti.Pravica do brezplačne pomoči priuresničevanju pacientovih pravicNovost v zakonu je tudi ta, da bodo ponovem pomoč pri uresničevanju pravic

zagotavljali zastopniki pacientovih pravic.Zastopnik pacientovih pravic lahko polegsvetovanja posreduje pacientu osnovneinformacije, zagotavlja strokovno pomočin daje konkretne usmeritve priuveljavljanju pravic s področjazdravstvenega varstva, zdravstvenegazavarovanja in izvajanja zdravstvenedejavnosti. Pravica do obravnave kršitevpacientovih pravicZakon na novo ureja tudi postopekobravnave kršitev pacientovih pravic.Pritožbeni postopek pride v poštevsamo, če so bile kršene t. i. univerzalnepravice pacientov, ne pa tiste, ki jih imapacient na podlagi sklenjenegaobveznega ali prostovoljnegazdravstvenega zavarovanja. Za te sopredvideni drugi pritožbeni postopki.

Dolžnosti pDolžnosti pacientacientovov

Zakon določa, da je pacient za doseganjekakovostne in varne zdravstvene oskrbedolžan:- dejavno sodelovati pri varovanju,

krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja;- v času bolezni ravnati v skladu s

prejetimi strokovnimi navodili innačrti zdravljenja, v katere je ustnooziroma pisno privolil;

- dati pristojnemu zdravniku in drugimpristojnim zdravstvenim delavcemoziroma zdravstvenim sodelavcemvse potrebne in resnične informacije osvojem zdravstvenem stanju, ki so muznane in so pomembne za nadaljnjozdravstveno oskrbo, zlasti podatke osvojih sedanjih in preteklihpoškodbah ter boleznih in njihovemzdravljenju, boleznih v rodbini,morebitnih alergijah in zdravilih, ki jihuživa;

- obvestiti zdravstvene delavce inzdravstvene sodelavce o nenadnihspremembah zdravstvenega stanja, kise pojavijo med zdravljenjem;

- biti obziren in spoštljiv do zasebnostiin drugih pravic drugih pacientov terzdravstvenih delavcev in zdravstvenihsodelavcev;

- spoštovati objavljene urnike, hišni redin predpisane organizacijskepostopke izvajalcev zdravstvenihstoritev;

- pravočasno obvestiti izvajalcazdravstvenih storitev o morebitnemizostanku na pregled ali zdravljenje.

Vsekakor pa je potrebno zaupanje vzdravstveno osebje, saj so strokovnoizobraženi in delajo v korist pacienta. Vsituaciji, ki bi lahko privedla donesoglasja, se morajo pacienti inzdravstveni delavci predvsempogovoriti, saj so za kratek stiknajvečkrat krivi nerazumevanje,nejasnosti in neznanje.

ZZ aa zz dd rr aa vv jj eeZZ aa zz dd rr aa vv jj eePrPravicavice in dolžnosti pe in dolžnosti pacientacientoovv PrPripripravlja: dipl. med. savlja: dipl. med. sestrestra Tomislava Tomislava Ka Korordišdiš

20

Humanitarna dejavnost

LLAŠKAŠKO JE ŽE TRINAO JE ŽE TRINAJSTIČJSTIČZDRUŽILZDRUŽILO DOBRE ŽELO DOBRE ŽELJEJE

Tudi tokratna, pa čeprav trinajstadobrodelna prireditev Laško združujedobre želje, ki je bila 19. decembra vKulturnem centru Laško in smo jo skupajpripravili Območno združenje Rdečegakriža Laško, Občina Laško, Stik – Kulturnicenter Laško in Društvo Sožitje občineLaško, je lepo uspela. Vsi nastopajoči,Vaška godba Vrh z dirigentom IvanomMedvedom, mažoretna skupina izŠentruperta pod vodstvom MajdeMarguč, harmonikarka in pevka SabrinaZavšek, učenci in marljive učiteljiceOsnovne šole Primoža Trubarja Laško sprilagojenim programom, član društva

Sožitje Aleš Rajh in čarodej Branko soskupaj s povezovalko Jožico Škorja inBožičkom dobro opravili svoje delo ternavdušili številno občinstvo. Z bogatimi darili, ki smo jih sestavili izdonacij kar 22 donatorjev, smo obdarili60 oseb iz Društva Sožitje in učenceOsnovne šole Primoža Trubarja Laško sprilagojenim programom. Prireditev soobogatili tudi župan Občine Laško spozdravom in voščilom, predsednicaZveze društev sožitje Slovenije dr. KatjaVadnal in direktorica Zveze SožitjeSlovenije Mateja De Reya. Prireditev, ki senas vedno znova dotakne, je doseglasvoj namen. Z njo želimo javnost opozoriti na osebe,ki živijo poleg nas in včasih skoraj nevemo zanje, ter večjo skrb in zavzetostzanje pri premagovanju njihovih težav. Znjo pa se želimo zahvaliti tudi staršem inskrbnikom, ki čez vso leto skrbijo ter zljubeznijo prenašajo stisko in bremenatistih, ki jih je življenje naredilo drugačno.Naš namen je tudi spodbuditi vse, ki se vobčini srečujejo s takšnimi in podobnimitežavami, da se pridružijo Društvu Sožitjein znotraj njega z aktivno vlogo iščejopomoč in skupne rešitve. Vsem skupaj paje bila prireditev namenjena za sprostitevin veselje v predprazničnih dneh. Iskrenahvala vsem soorganizatorjem,nastopajočim, donatorjem, tehničnemuosebju Kulturnega centra Laško, IvanuMedvedu in Nevenki Fantinatto, ki stevsak po svojih močeh naredili največzato, da nam je uspelo.

PRVI SKUPNI OBISK NAŠIHPRVI SKUPNI OBISK NAŠIHOBČANOV V LOBČANOV V LOKI OKI

Ko smo konec novembra zbirali podatkeo naših varovancih v 23 domovih porazličnih krajih Slovenije, smo ugotovili,da je bilo v njihovo varstvo zaupano tudi122 občanov Laškega. Od teh jih je bilokar 38 oziroma največ v Trubarjevemdomu v Loki. V tem domu pa je tudi 27občanov Radeč. Zato ni naključje, da smose na pobudo naših prostovoljcev in obrazumevanju tamkajšnjega vodstvadoma po več kakor tridesetih letih pravpri njih odločili za sočasno organiziranobisk vseh predstavnikov Rdečega križain obeh občin, pridružilo pa se nam je šeDruštvo upokojencev Rimske Toplice. Vsem omenjenim občanom smo sicervsako leto skupaj s trinajstimi krajevnimiorganizacijami Rdečega križa laške inradeške občine namenili pozornost in jihv predprazničnih dneh obiskali. ProjektLoka, kakor smo ga delovno poimenovalipri nas, smo izpeljali skupaj z občinama vpredprazničnih dneh. V dvorani domasmo za vse naše oskrbovance, ki so lahkoprišli, pripravili krajši kulturni program spevsko skupino Martini, glasbenimaskupinama Pit mi dej z Vrha in Stari časiiz Rimskih Toplic. Sledilo je voščiložupana Občine Laško Franca Zdolška inžupana Občine Radeče Matjaža Hana patudi direktorja doma Roberta Potočnika.Nato smo vsem zbranim, skupaj zžupanoma in predstavniki krajevnihorganizacij Rdečega križa ter društvaupokojencev, izročili darila pozornosti,jim segli v roke, v nadaljevanju pa posobah obiskali še vse tiste, ki so

priklenjeni na posteljo in niso mogliprisostvovati programu. Zagotovo smosvoj namen dosegli, zato smelo, skupaj zvsemi razmišljamo o ohranjanju ideje inpopravku manjših začetniških težav, dabo naslednje druženje še boljše. Prostovoljci Krajevnih organizacijRdečega križa laške in radeške občine paso sicer v tem času obiskali tudivarovance v drugih domovih, kjer sonameščeni njihovi krajani, prav tako patudi preko 600 starejših, bolnih inosamljenih, ki živijo doma, vse z dobrimnamenom, da jim voščijo, z njimi malopokramljajo in jim izročijo skromen paketpozornosti.

OBNOVILI IN PREUREDILIOBNOVILI IN PREUREDILISKLSKLADIŠČEADIŠČE

Potem ko sta nam leta 2009 občinipomagali s sredstvi pri zamenjavidotrajanih vrat na dveh manjšihskladiščih, smo v začetku septembra lani,k sreči še pred poplavami, po razdelitvivečjega dela materialne pomoči v tistemobdobju na sedežu RK zavihali rokave inpričeli urejati skladišča s hrano. V njemsmo doslej imeli tudi različne podarjenepredmete naših občanov: štedilnike, kosepohištva, stole, peči itd. Sočasno smopreurejali tudi drugo manjše skladišče skosovnim materialom. Obe skladišči smoprebelili, uredili električno napeljavo,neuporabno navlako s pomočjoKomunale Laško odstranili, v enega nanovo namestili police in tako fizično ločilihrano od drugih predmetov, ki dejanskone sodijo skupaj. S tem smo pridobili tudinekaj več prostora za hrano, kamor sedajnaenkrat lahko shranimo do 12 palethrane, znebili pa smo se tudineprijetnega občutka ob inšpekcijskihpregledih. Žal pa se še vedno soočamo sproblemom odlaganja podarjene beletehnike, akustike, pohištva in drugeopreme, ki nam jo želijo podariti občani,pa zanjo nimamo prostora. Zatomoramo ponujeno pomoč prepogostoodkloniti, če v tistem trenutku nimamoevidentiranega upravičenca za ponujenopomoč. Za ureditev skladišča smonamenili 1.800 EUR lastnih sredstev.

NADNADALALJEJEVVALI SMO ZALI SMO ZRARAZDELZDELJEJEVVANJEM POMOČIANJEM POMOČI

V tem obdobju smo nadaljevali spomočjo občanom, ki so jim poplava inplazovi povzročili veliko škode. Sposebno pozornostjo smo sredi januarja

pomoč namenili tudi vsem prebivalcemnaselja Obrežje pri Zidanem Mostu oz.Majlanda, ki so nam do določenegadatuma vrnili izpolnjene vprašalnike.

Območno zdrObmočno združenje Ruženje Rdečega krdečega križa Liža Laškaškoo

Dobri mož je tudi tokrat razdelil bogata darila naših donatorjev.

Zadovoljstvo oskrbovancev v Loki je bilo izjemno.

Če ne gre drugače, je pomoč dobrodošla tudi iz koša.

21

Humanitarna dejavnost

Materialna in finančna pomoč v oblikinaročilnic je skupaj znašala 7.260 EUR, žeprej pa so od občine in Petrola ter drugihdonatorjev prejeli tudi kurilno olje indrva. Pomoč so sprejeli z velikohvaležnostjo in v upanju, da se jim boproblematika, povezana s plazom čimprej uredila.

TUDI LETUDI LETTOS Z DESEOS Z DESETIMITIMIKRVKRVODODAAJJALSKIMI AKALSKIMI AKCIJCIJAMIAMI

Pri Območnem združenju Rdečega križaLaško bomo skupaj s krajevnimiorganizacijami RK in v sodelovanju zZavodom Republike Slovenije zatransfuzijsko medicino Ljubljana terTransfuzijskim centrom Splošnebolnišnice Celje tudi letos pripravili desetterenskih akcij na področju laške inradeške občine.

V minulem letu smo znova doseglirekord, če se izrazimo po športno, saj jekri darovalo doslej največje številokrvodajalcev – 1.108 oziroma 18 večkakor leto poprej. Vsem, ki stepripomogli k tako dobremu rezultatu,izrekamo iskreno zahvalo, prav tako pavam izražamo iskreno hvaležnost vimenu vseh, ki jim je bila z vašo krvjonudena pomoč. Hvala tudi delodajalcem,ki krvodajalcem omogočate sodelovatina akcijah. Pričakujemo, da bo tudi letosvaš odziv vsaj takšen, kot je bil lani.Prve tri akcije bodo že kmalu, in sicer: vponedeljek, 28. februarja, v Radečah, včetrtek, 17. marca, v Osnovni šoliAntona Aškerca Rimske Toplice in 24.marca v Pivovarni Laško. Slednji bostapotekali za potrebe bolnišnice Celje,vsakič od 7. do 10. ure.

S PODS PODARARJENIMI SLIKAMI ZAJENIMI SLIKAMI ZAPOMOČ DRUŽINIPOMOČ DRUŽINI

Konec januarja so člani likovne skupinePro tempore, ki jo povezuje devetslikarjev iz Celja in okolice, predstavilisvoja dela v razstavišču Kulturnegacentra Laško. Ob tej priložnosti so nampodarili devet svojih slik. Izkupiček odprodaje bomo po predhodnem predlogunamenili za pomoč družini priodpravljanju posledic naravne nesreče.Likovna dela so razstavljena in na prodajv Kulturnem centru Laško, zato vasvabimo, da si razstavo ogledate inmorebiti katero od podarjenih slik tudikupite. Podarjene slike bodo na prodajdo maja, ko bomo izkupiček skupaj zlikovniki izročili družini. Vsem likovnim

ustvarjalcem, Kulturnemu centru Laško inpobudniku Božidarju Ščureku seObmočno združenje Rdečega križa Laškoiskreno zahvaljuje za njihovo dobroto.Vabljeni k nakupu!

OBLOBLAAČILČILAA, KI JIH POD, KI JIH PODARARJJAATE,TE,NANAJ BODO UREJ BODO UREJENAJENA

V zadnjem času smo od številnihobčanov prejeli precejšnjo količinorabljenih oblačil, kar nam je povzročilonemalo dela v skladišču z oblačili. Žal paje bilo med njimi znova kar prevečoblačil, ki jih nismo mogli nameniti vuporabo. Tako so nam nekateri s tempovzročili veliko dodatnega dela, saj smomorali oblačila sortirati in izločati vsetisto, kar je namenjeno samo še zaodpad. Ker je tudi sicer trenutna potrebapo oblačilih manjša od zalog, vse občanenaprošamo, da nam resnično oddajajosamo takšna oblačila, ki so še primerna. Stem nam boste olajšali delo, ki ga tudizaradi izpada dveh moči preko programajavnih del ne moremo oziroma težkoopravljamo. Hvaležni vam bomo za vašerazumevanje. Sicer pa upravičenci dotovrstne pomoči najbolj sprašujejo zabunde, vetrovke, večje številke kavbojk,trenirke, copate ...

LELETTOVOVANJE OANJE OTRTROKOK

V petih različnih terminih je lani zasedem dni na Debelem Rtiču skupajbrezplačno letovalo 39 otrok laške inradeške občine. Sredstva zanje so bilazbrana tudi z vašimi prispevki v okviruvseslovenske akcije Rdečega križaSlovenije Peljimo jih na morje in spridobljeni sredstvi ob uspešni prijavi najavni razpis FIHO. Poleg otrok so letovalitudi trije starejši občani. Z letovanjinadaljujemo tudi letos. 2. januarja se je izletovanja vrnilo osem otrok, ki so nampovedali, da so se imeli zelo lepo. Medzimskimi počitnicami bo na letovanjeodšlo deset osnovnošolskih otrok, kibodo ob bogatem animacijskemprogramu preživeli nekaj prijetnihtrenutkov v družbi svojih vrstnikov iz večkrajev Slovenije.

PRI NAŠIH SLPRI NAŠIH SLAAVLVLJENCIHJENCIH

Prestopili smo prag novega leta, mi pa seželimo za nekaj trenutkov ustaviti še priprazničnem decembru. Takrat stanamreč praznovala še zadnja dva našaslavljenca, 90-letnika lanskega leta odskupaj dvajsetih, in sicer Fanika Alauf terFranc Pajk.

Fanika Alauf iz Hude Jame. Le kdo je nepozna. Simpatične, prijazne, nasmejaneFanike, ki zadnjih 60 let preživlja vstanovanju rudniške kolonije, ki sta joskupaj s sedaj žal že pokojnim, prej panadvse aktivnim možem Avgustom tudipomagala graditi. Spomini na dogodkeso še živi, kot bi bilo včeraj. Odpirajo sekot učbenik zgodovine. Misli preskočijona gradnjo sindikalnega doma pa

rudarsko, politično in družbeno življenjenekaj desetletij nazaj, zlasti v Rečici. Zatoni slučaj, da smo s Faniko, ki sedaj živiskupaj z vnukinjo, ob obisku pokramljalio tem in onem. Fanika se za svoja leta šezares dobro drži. Dozdeva se nam, da šejamrati nima časa, saj jo misli in skrb zadelo naslednjega dne preveč zaposlujejo.Čas pa ji krajšajo tudi vsi njeni domači.

Franc Pajk iz Breznega je prav takotesno povezan z rudarjenjem. Kako ne bibil, saj je doma iz rudarskih krajev. Obnjegovem jubileju smo ga obiskali, ko jedružno s svojimi najdražjimi praznovalsvoj 90. rojstni dan pri sinu Ladu vSedražu. Najprej je bil čevljar, potem paše rudar. »Šuštarsko« znanje mu je, kotsam pravi, zelo prav prišlo tudi med II.svetovno vojno. Sedaj že 40 let uživa svojzasluženi pokoj. Sicer pa Francijapoznamo tudi kot aktivnega,

dolgoletnega in neutrudnegaprostovoljca v različnih društvih inorganizacijah. Sam je rekel, da ko so kdajrazmišljali, koga bi imeli ob sebi, kdo bijim lahko pomagal, so se spomnili nanj.Na priložnostni slovesnosti smo vsiprisotni z velikim zanimanjem prisluhnilinjegovi življenjski zgodbi, v kateri nepozabi omeniti, da sta z ženo Bertoporočena že polnih 64 let. Zakon jima jemed drugim prinesel dvoje otrok, nakatera sta zelo ponosna, prav tako kot navnuke in pravnuke. Vesel in hvaležen paje bil tudi vsem nam, ki smo mu zatrenutek zmotili družinsko praznovanje.

Letošnje leto pa se je nadvse slovesnopričelo že kar s prvim januarjem, saj jetega dne praznovala svoj 90. rojstni dantudi Slavica Drev, ki jesen svojegaživljenja že nekaj let preživlja vTrubarjevem domu upokojencev v Lokipri Zidanem Mostu. Slavica je bila sicerrojena v številni družini Ocvirkovih vJurkloštru, a je že kot mlado dekle odšlapo svetu. Velik del svojega življenja je

Martina Lokošek je prejela priznanje že za 50-krat darovano kri.

22

Humanitarna dejavnost in sociala

preživela v Franciji, del pa tudi v Ljubljani,kjer je bila aktivna zlasti na glasbenempodročju. Med drugim je bilaustanoviteljica orkestra Mandolina. A na

rodni dom ni pozabila. Tudi po zaslugidomačinov, ki so jo tjakaj zvabili, da ževrsto let vodi glasbeno skupino Utrinek inuči mlade prvih glasbenih korakov.Nekateri člani skupine so sedaj že odraslimožje in žene. Slavica je zelo prijetnasogovornica. Pohvalila je oskrbo v domu,kjer se dobro počuti, sicer pa svoj časzapolni z risanjem, pisanjem inskladanjem. Ob obisku je prijateljem izFrancije, ki se je še vedno spominjajo,odgovarjala na prejeto pismo, vfrancoščini, kakopak, in tudi nam je obslovesu voščila na našo željo v francoskemjeziku. Jurkloštrčani so ponosni nanjo, jospoštujejo in cenijo njen prispevek.

Druga letošnja slavljenka med 24-imi,kolikor jih v Občini Laško letos slavi svoj90. rojstni dan, pa je bila vedra,nasmejana in vedoželjna Marija Požlepiz Tevč pri Laškem. Rodila se je na Reki(Podvin), kot dekla služila marsikje,nazadnje tudi pri Slunijevih v Tevčah, leta1950 se je omožila k hiši, kjer je ovdovelimož ostal sam s šestimi otroci. Žena mu

je namreč umrla na porodu šestegaotroka. 28 let je bila z njim poročena,pridno delala, skrbela za dom in velikodružino, hodila v »tavrh«. Težko življenjeje sprejela kot izziv. Ko je ostala sama, si jek hiši uredila še prizidek. Njeno dobroto jije s hvaležnostjo vračala narava in tudisosedje, ki jo imajo zelo radi. Ko je ostalasama, je zelo rada šla po širni Sloveniji nakakšen izlet, sicer pa jo zanima šemarsikaj. Rada bere, obuja spomine,speče dobro smetanovo potico. Le kdo birekel, da pišemo o zgodbah naših 90-letnikov.

Vlado Marot

Za vsakega otroka je nedvomnonajvečja sreča in najboljši začetek, čese rodi in odrašča v ljubečemdružinskem okolju, s starši, ki zanjskrbijo vse dotlej, dokler ne odraste.Otroci, ki zaradi najrazličnejšihrazlogov prihajajo v rejniško družino,te sreče nimajo. Ne morejo živeti vsvoji matični družini, zato v rejniškidružini kot nadomestni zadovoljujejosvoje osnovne potrebe. V rejniškidružini otrok odrašča v družinskemokolju, v skupnosti, kjer lahko razvijadobre stike, odnose z rejniškimi starši.V »okviru možnega« tak otrok ohranjastike in identiteto z biološko, matičnodružino. V »okviru možnega« se v skrbza otroka vključujejo tudi starši.Rejniška družina kot nadomestnadružina zagotavlja otroku pomoč inpodporo na poti v odraslost.

Otrok v rejništvu odrašča torej meddvema družinama. Tisto, v kateri je, intisto, iz katere izhaja. V dobro otrokamorajo biti tako njemu, rejnikom, kototrokovim staršem ves čas na voljostrokovne, svetovalne službe,specializirane za pomoč družini.Strokovni delavci centrov za socialnodelo moramo nuditi konstantno inkonkretno pomoč ter podpororejniškim družinam. To na našemcentru ponujamo tudi v okviruprojekta Rejništvo za danes in jutri.Nosilec programa je Center zasocialno delo Laško. Program vodivasocialni delavki Centra za socialno deloLaško Marjeta Ferlež in KarmenKoprivc Grajžl. Zunanji člani delovnegatima so predavatelji v odvisnosti odpotreb predvidenega srečanja.

Uporabniki programa so izvajalcirejniške dejavnosti in njihovi partnerji(rejnice in rejniki), za katere je krajevnopristojen Center za socialno deloLaško. V skupino so vključene tudidruge rejnice z dovoljenjem zaizvajanje rejniške dejavnosti in njihovipartnerji, za katere so krajevnopristojni drugi centri za socialno deloin so pri njih nameščeni otroci iz našekrajevne pristojnosti. Trenutno je vskupino vključenih 17 izvajalk rejniškedejavnosti. V rejniške družine je naobmočju naše krajevne pristojnostioddanih 20 otrok.

Neposredni cilji projekta so:ustvarjanje ugodnih družinskih klim, vkatere se vključujejo otroci rejenci,pridobivanje teoretičnih in praktičnih

izkušenj za reševanje vzgojnih inrazvojnih težav otrok, ki živijo vrejniških družinah, pridobivanje novihsocialnih veščin, razvijanje vrednot vdružinah in okolju, negovanje sožitja vdružinah in generacijah, izobraževanjein razreševanje dilem in osebnih stisk,strokovna in čustvena opora rejnikomin rejnicam, sprotno seznanjanje rejnicin rejnikov s spremembamizakonodaje na področju rejništva ter ovseh novostih in literaturi na tempodročju, druženje – ustvarjanjeprijateljskih vezi, izmenjava izkušenj.Posredni cilji projekta pa so: dosečivečjo samozavest rejniških družin,izboljšati odnose med rejniškimidružinami in matičnimi družinami vkorist otroka, pridobivanje ugleda incenjenosti rejništva kot dejavnosti,zvišanje kakovosti pri izvajanjurejništva.

Projekt je razdeljen ne redna mesečnasrečanja od septembra do junijatekočega šolskega leta. Decembraobdarimo otroke, ki živijo v rejniškihdružinah. Projekt zaključimo junija zizletom rejniških družin. Tudi leto 2010smo zaključili s prireditvijo inobdarovanjem otrok, ki živijo vrejniških družinah. Ob tej priložnosti bise želeli zahvaliti vsem donatorjem, kiso s svojim prispevkom omogočili, dasmo otroke lahko obdarili: ge. Tušek izModeteksa, d. o. o., Laško, g. Teršku izPivovarne Laško, Montingu, d. o. o.,Laško, Otmarju Kobliču, s. p., Laško, g.Francu Camlohu, g. Romanu Matku izZdravilišča Laško, vodji trgovine Tuš, d.d., Laško, ge. Jasni Tomc iz Mladinskeknjige, Knjigarne in papirnice Celje, terMedobčinskemu društvu prijateljevmladine Celje. Iskrena hvala tudi vsemnastopajočim in vsem ostalim, ki stena svoj način pomagali in s tempripomogli k izvedbi kulturneprireditve.

Ministrstvo za delo, družino insocialne zadeve vsako leto v skladu zZakonom o izvajanju rejniškedejavnosti podeli priznanja zadolgoletno in uspešno izvajanjerejniške dejavnosti. Priznanje je v letu2008 prejela ga. Nada Rabuzin, v letu2010 pa so priznanje podelili ge.Frančiški Videc. Zelo smo ponosni inveseli, da je bilo njuno dobro delo vrejništvu opaženo!

Marjeta Ferlež in Karmen Koprivc Grajžl

CC entent er za ser za s oci lno delo Loci lno delo L aškašk ooRRejništvejništvo za danes in jutro za danes in jutrii

23

Upokojenci/Vzgoja in izobraževanje

Donacija TrDonacija Trububarjevarjevemu emu domu upokdomu upokoojencev jencev

Loka prLoka pri Zi Zidanem Mostuidanem Mostu

SKRB IN LSKRB IN LJUBEZEN JUBEZEN SEŽESEŽETTA DLA DLJE OD ZVEZD JE OD ZVEZD

Akcija NLB Dobra zvezda, ki je lanipodprla otroške oddelke vsehslovenskih Splošnih bolnišnic, je tokratusmerjena na starejše občane. DonacijaTrubarjevemu domu upokojencev Loka

pri Zidanem Mostu je tako ena oddvanajstih, ki se bodo v sklopunovoletne akcije NLB Skupine zvrstileod novembra 2010 do februarja 2011ter pripomogle k izboljšanju kakovostibivanja v domovih starejših oseb povsej Sloveniji.Direktor Trubarjevega domaupokojencev Loka pri Zidanem MostuRobert Potočnik je ob svečani predajičeka poudaril, da donirana sredstva zadom pomenijo pomemben prispevek

k prijetnejšemu bivanju inzdravstveni varnosti stanovalcev,hkrati pa izrazil zadovoljstvo, da sostanovalce njihovega doma v sklopuakcije obiskali Rdeči noski, ki vtokratni akciji prvič nastopajo zastarejšo publiko. »Skrb in ljubezen sežeta dlje odzvezd« je sporočilo letošnje akcijeNLB Dobra zvezda, v kateri bodoNLB in članice NLB Skupine - NLBVita, NLB Propria in NLB Skladi

skupaj darovale 52.000 evrov. Namestopošiljanja klasičnih novoletnih voščilnicin obdaritve poslovnih partnerjev sotako sredstva namenili v humanitarnenamene – dvanajstim domovom zaostarele v Sloveniji. Predaje donacijspremljajo obiski Rdečih noskov –Društva za pomoč trpečim in bolnim. Ssvojimi obiski bodo poskrbeli zarazvedrilo in dobro voljo.

Pravljična bitja v vrPravljična bitja v vr ttcucu

Kadar želimo pri otrocih spodbuditirazvoj domišljije in domišljijskega sveta,si vzgojiteljice velikokrat pomagamo zlutko. Tako otroci gradijo prav posebnozaupanje ter odnos otrok - lutka innemalokrat se zgodi, da lutki lažjezaupajo nekatere »skrivnosti« kotvzgojiteljici.Pri nas je ta lutka mali škrat Plenicetat.Nekega dne je čisto tiho na vrataigralnice skupine Račke, v kateri sootroci, stari od dve do tri leta, potrkalškrat Plenicetat. Otroci so gapresenečeno pozdravili in toplo sprejeli,saj so ga poznali že iz pravljice. Pokazaljim je, kako ga lahko pokličejo, naučil

jih je, kako se pravilno usedejo nakahlico oz. straniščno školjko, zapel jimje novo pesmico, skupaj so izdelaličarobne kamenčke in čarobno palico, izkoščkov blaga so na risalni list nalepiliškrata in še bi lahko naštevala. Sedajotroci že znajo čarati, saj jih je tegavendar naučil škrat. Poznajo čarobnebesede: »Zim, zala, bam – plenicavstran!«, s katerimi so pri uporabikahlice vsak dan uspešnejši. Škrat Plenicetat pa žal ne more biti vesčas prisoten v igralnici, saj pride le naobisk. Zato si je za svojega pomočnikaizbral dečka, ki je že ob prihodu v vrtecpridno uporabljal straniščno školjko inni potreboval plenic. Njegova naloga je,da otroke spodbuja pri navajanju nakahlico in jim kot nagrado podeli tudikakšno štampiljko. Škrat Plenicetat paje prav temu dečku zaupal tudiodlikovanje škrata Plenicetata inmedaljo, ki jo bo v njegovem imenupodelil vsem otrokom.

Otroci iz skupine Račke z Ano in Petro

Kaj pKaj pa ptički?a ptički?

Zima je. Mraz pritiska z vseh strani.Skrijemo se na toplo, srkamo topel čajin že nam je prijetno. Kaj pa ptički? Kamgredo vsi prezebli? In kje poiščejohrano, ko je vendar vse pomrznjeno?

Na takšna vprašanja skušamo v našemoddelku odgovoriti v teh zimskih dneh.Otroci spoznavajo življenje ptic, se učijoskrbeti za njih. Naučili so se pesem indeklamacijo o ptičkih. Iz odpadnegamateriala smo izdelali ptičjo hišico,ptička in risali ptičke s svinčnikom. Nasprehodih smo ugotavljali, da ježivljenje ptic odvisno tudi od nas, ljudi.Odločili smo se, da ptičkom pripravimoposebno pojedino. Mamice so namposodile modelčke za piškote, primesarju smo dobili loj in pri našemhišniku, ki tudi skrbi za ptice, semenasončnic. Loj so nam kuharice raztopile vkuhinji. Nato smo vanj umešali semena.Z maso smo napolnili modelčke in vvsak »piškot« še z zobotrebcem naredililuknjico. Ptičje piškotke smo za dva dnipostavili na hladno. Ko so se strdili, smojih odnesli na igrišče, kjer smo jih zvrvico obesili na drevo in grm. Tamsedaj vabijo ptičke iz okolice vrtca naslastno ptičjo pojedino ali kot jepripomnil eden od otrok: »Uh, to pa bozabava za ptičke!«. Sedaj vsak danponosni opazujemo in preštevamoptice pred našim vrtcem. Misel, da smotudi sami poskrbeli za ptičke, pa namgreje naša srca.

Otroci oddelka Ježki, Katja in Bea

24

Vzgoja in izobraževanje

LovLovec na obiskuec na obisku

Zima je čas, ko narava počiva, ne patudi živali. Nekatere zimo prespijo, zaveliko živali pa skrbijo lovci. Kaj jenjihova naloga, je učencem 1. a in 1. brazreda osnovne šole Laško predstavilPeter Cestnik iz Lovske družine Dol priHrastniku. Gospod Peter zadnje časeveliko obiskuje šole, kjer učencempredstavlja delo in življenje lovcev, živaliin gozda.

Na naše povabilo se je z veseljemodzval in s sabo prinesel polnopresenečenj. Učencem je na zanimivnačin povedal veliko o živalih in gozdu,oni pa so ga poslušali z velikimzanimanjem in aktivno sodelovali vpogovoru. Vse skupaj je popestril šeslikovno in zvočno. Pokazal nam jelovski inštrument rog, iz katerega nibilo enostavno privabiti zvoka, nakoncu pa smo si ogledali še nekaj trofej.Skupaj smo preživeli poučne, zanimive

in razburljive urice. Učenci so bilinavdušeni in veliko so se naučili. Da pa ne bi ostalo le pri besedah, smose odločili, da tudi mi poskrbimo zaživali. Oče enega od učencev nam jenaredil veliko pogačo, ki smo jorazrezali in obesili na drevesa v parkuZdravilišča Laško. Seveda pa tudi domavsak pridno nastavlja semena, saj zimeše ni konec.

V imenu učencev 1. a in 1. b MŠ teručiteljic napisala Petra Velikonja

Igralci, pevIgralci, pevci in folklorci in folkloristi isti v Hiši generacijv Hiši generacij

Prazničnemu vzdušju smo se pridružilitudi učenci iz gledališkega krožka podvodstvom Ane Cestnik, pevcimladinskega pevskega zbora podvodstvom Mateje Škorja in folkloristipod vodstvom Brigite Mulej. Tokratsmo si izbrali igrico, ravno pravšnjo obtem času, in sicer Urarna Tiktak. Skoziigro prepoznamo različne vrste ur,

njihovo oglašanje in ples. Ure v en glasodštevajo čas pričakovanja novega leta

in nam želijo vse dobro. Upamo, dasmo z našim programom vsaj malopopestrili december tudi našimstarejšim krajanom. Vsem mlajšim inmladim, ki so nam ga pomagali izvesti,pa želimo, da nam s svojo voljo doigranja, petja in plesa popestrijo tudi šekakšno popoldne v letu 2011. Prav takose zahvaljujemo Petri Šuster za skrbnopripravljena darilca, ki smo jih prejeli obzaključku nastopa.

Ana Cestnik

Božiček prBožiček prispel na Vispel na Vrrhh

Prišel je med otroke v telovadnicopodružnične šole na Vrhu. Pričakali soga predšolski otroci, šolarji in njihovistarši. V praznično okrašeni telovadniciso se sprostili in uživali ob petju, plesu,glasbi in igri. Zanimiv in pester kulturniprogram so pripravili šolarji skupaj ssvojimi učiteljicami. Otroci so zveseljem spremljali prireditev, čepravsta se jim videla nestrpnost inpričakovanje. S smehom in rdečico naobrazu so v mračnem večeru zagledaliBožička z veliko vrečo daril, ki so bilanamenjena njim.Ob odhodu smo se mu zahvalili, muzaželeli sreče, obilo zdravja v upanju, dase naslednje leto zopet vidimo. Čisto nakoncu so si starši v učilnicah ogledalirazstave, dobili darila in voščila ter seposladkali s sveže pečenimi pujsi, ki sojih oblikovali spretni prsti našihnajmlajših, in domačim pecivom.

Marija Kotar

SSttoojj ii uu~~iillnnaa zziiddaannaa .. .. ..SSttoojj ii uu~~iillnnaa zziiddaannaa .. .. ..

OŠ PrOŠ Primoža Trimoža Trububarja Laškarja Laškooskskozi časozi čas

6. del

Med šolskim letom 1955/1956 in 2008/2009

(notranje doživljajski utrinek)

Lepega februarskega dne je bilzdraviliški park prijetno obložen ssnegom, zvoki prometa udušeni, zrakčist, na beli planjavi razposajeni otroci,ustvarjajoč snežene može, sredi njih paučiteljica, ki je prav tako uživala. Zeloredek, razveseljujoč prizor. Popolnkontrast Eroziji (akad. kip. J. J.Szekely,2000), ki kot zlovešči napovednikbodočnosti stoji nedaleč vstran.Ob tem sem se spomnil na našolikovno uro, ko smo na drugi straniSavinje, ob poti v Jagoče, vadili 3D-risanje z opazovanjem kostanjev skoreninami, ki smo jih s svinčnikiposkušali prenesti na papir (JožeMajcen) ali pa na prijetno urico na vrtuhiše (sedaj sedež obrtne zbornice), kjerje stanoval mlad učitelj (Tomo Korošec)

in nas po zadnji učni uri predodhodom k vojakom povabil na takratzelo dragoceno pijačo, malinovec, kiga je v velikem loncu pripravilanjegova mama. Živeli smo v zavetjučudovitih mater, gospodinj.Poleg teh in podobnih prijetnihdogodkov pa se je v meni zasidralazame pretresljiva izjava starejšeučiteljice ob zaključku 4. razreda,potem ko so ji pridne učenke izročileprotokolarni šopek rož: »Kaj mi nositete rože, ko me boste pozabili že, koboste odšli skozi vrata.« Takrat sem sezavezal, da je ne bom nikoli pozabil.Saj res. Kdo pa so učitelji, učiteljice?Berem, da so Japonci pravkar ustvarilirobota učiteljico. Vsak od šolarjev, učiteljev in učiteljicima svojo zgodbo. Povzel bom svojo. Sneženomožna skupina »na odprtisceni« opravlja eno od natančnodoločenih šolskih ur učnega programaza šolsko leto 2008/2009 v sistemuobveznega javnega šolstva, uvedenegav naših krajih leta 1774. V športnemjeziku lahko rečemo, da pred mojimi

očmi poteka 234. prijetni »večni derbi«med učitelji in učenci, ki sicer niso takona očeh javnosti. To so otroci, rojenileta 2000, 2001, prva šolska generacija3. tisočletja, o katerem je bilo obprehodu iz leta 1999 v leto 2000 tolikogovora, ob sedanji krizi ni nič večvznesenih besed ljudi, ki so zadolženiza ustvarjanje vzdušja nenehnevzhičenosti, terorja sodobnega sveta.Prav zanima me, kako jih bodopoimenovali medijski sociologi. Nas,letnik 1948, so poimenovali “babyboom” generacija. Bo to generacijaY2K po znamenitem milenijskemračunalniškem črvu (Y2K-milleniumbug2), s katerim so nas strašilielektronsko tehnični guruji ob prelomutisočletij? Šola1 ima večtisočletne korenine vrazličnih civilizacijah, ki so se vednoznova, vsaka na svoj način, ukvarjale zistim problemom kot danes – znaraščajem, bitji, ki leto za letom(hvala bogu) prihajajo na ta svet, kotso pred nami in bodo tudi za nami, čejih ne bodo začeli prodajati v genetsko

25


reprodukcijskih “city centrih”, od koderjih bodo odvažale mamice spločevinastimi maternicami, ki kotskarabeji iz potrošniške piramiderinejo in lezejo vsepovsod, na vsekonce in kraje ter meter za metromvztrajno požirajo najlepše kotičke vnaših krajih, najraje pod senčnatimidrevesi – dokler onečaščena ne padejopod nujo »napredka«. Okoliščine v času, ko smo miprikockali3 na svet, so bile povsemdrugačne, kot so danes. Bilo je Laško, kiga ni več. Skoraj v celoti je bilo takšnokot ob razglasitvi za mesto leta 1927.Kilometer asfaltirane glavne ulicepreko kovičenega kovinskega mostu,povezane s cesto Celje–Zidani Most.Ponos sta bila mestni vodovod inelektrika, saj so naši predhodniki obgradnji južne železnice ustvarili eneganajbolj tehnično opremljenih krajev vJV Evropi. Zelo sem si zapomnilzačetek asfaltirane poti pri mizarstvuHrastelj in njihovo kapelico, ker sem obpogledu nanjo po triurni hoji izŠentruperta ali Trobnega Dola, domastaršev, olajšano ugotovil, da smo prišliže skoraj domov. Arhitekturno sta izvsega tega, poleg cerkve sv. Martina,izstopali dve častitljivi zgradbi, šolski:ena iz leta 1891 (1.–4. razred), druga(5.–8. razred) iz leta 1896. V prvo smovstopili 6. septembra 1955, v drugi pazaključili osnovno obvezno šolanje 15.junija 1963. Sam sem mesto doživljal spoštljivo, zvrhunsko ponujenimi storitvamiprekajevalnice pri Topoletu (sedajpekarna), kamor sem, malo strahoma,v tiste temne prostore nosil prekajevatmeso iz našega prehrambenegazaledja ali pa pekarne (sedaj Wit boy),v katero smo v pletenih peharjih nosilidoma zmeseni in vzhajani kruh izmoke, ki so jo prodajali kmetje izVojvodine. Na testu je bil listek zimenom, kruh pa nas je nato čez nekajur ali naslednji dan lepo opečen čakalna polici. Ob začetku vsakega šolskegaleta pa smo šli po jabolka,“škrebljavke”, k Bencetovim. Super“slowfood”. Brez vzhodnjaških gurujevsmo bili skoraj vegetarijanci. Fižol(seveda z ocvirki), zelje, repa, krompir,žganci, čaj, kruh, mast, česen, čebula,bela kava, mleko, ki ga nisem maral, sobile stalnica. Prav tako nedeljskagoveja juha, pražen krompir in solata.Vsakih štirinajst dni pa šenepogrešljiva nogometna tekma natravniku, na katerem smo tudi samibrcali žogo in tekli kros. To je bil čas, koso pivo še razvažali s konji, ko smo sekopali v Savinji pri zdravilišču,“hernbadu” ali “anakapeli”, nabiralizvončke na farovškem travniku, priHumu pa čakali, kdaj bo mimopripeljal kakšen avto, ali pa hodiliposlušati žabe v Debro, točno naprostor, kjer me je zaenkrat zavezalaigra življenja. Mestno mladostno pasmo se počutili v hotelu Savinja z

nepogrešljivim “jukeboxom” Wurlitzer,kamor smo med odmori tekali poslušatPerryja Coma. Čeprav smo v šoli pisaliin risali Laško, ki je bilo, Laško sedaj inLaško, ki bo (največkrat smo seskoncentrirali na sedanji Aškerčev inOrožnov trg), mi takrat niti na krajpameti ni padlo, da bo na farovškizemlji in obali našega naravnegakopališča z »evropskim denarjem«nastal ekskluzivni ribiški parking, ki sosi ta predel potiho in »nedolžno«(kvartopirci bi rekli na »fonhintn«)prisvojili. Šolanje smo pričeli v starinskoopremljenih razredih: klopi so biledobesedno v enem kosu, z luknjami začrnilnike s črnilom, v katere smonamakali peresa, ki smo jih prinesli sseboj v ličnih lesenih škatlah. Prednami črna tabla, ob nas peč. Roke smomorali večkrat držati na hrbtu, včasihpa se je kdo znašel tudi »v kotu«. Nekajčasa smo nosili tudi črne delovne haljein jedli fluorove tablete. Patina starostiopreme je bila zame prijetna,neizumetničena. Edini tujek v tej scenije bil, vsaj zame, strupeno odvratnioranžni »unrin« 8 sir, od katerega je bilkoristen samo ovojni papir, iz kateregasmo z drgnjenjem izdelovali nekakšenžvečilni gumi. Osnovno šolo sem od prvega dne dokonca jemal kot zelo resno delovnoobveznost, saj je v mojem ožjemokolju, sedaj Mestni ulici, igra življenjapotekala zelo intenzivno, skromno in zneprekinjenim delom. Šola je bila moja»služba«. Nisem bil vseskozi odličnjak,ker sem si postavil svoj kriterij vlaganjatruda, saj je bila šola zame samo delmojega odraščanja. Učitelje semdoživljal kot nalogodajalce alinaročnike, ki jih moram, tako kot oče –krojač svoje stranke, zadovoljiti ssvojimi izdelki. Učiteljem in učiteljicam, vsem brezizjeme moram izreči zahvalnopriznanje, so me v osmih letihobveznega šolanja zelo kvalitetnoopremili z vsemi osnovnimi znanji inspoznanji, potrebnimi za nemotenonadaljnje šolanje, saj sem uspešnoopravil sprejemni izpit na srednjitehnični šoli za strojništvo, vendar semse zaradi osnovnošolskih prijateljevvpisal na Gimnazijo Celje, kjer nisemimel nobenih težav s prehodom (vstrokovni literaturi so raziskavepokazale zelo nizko napovednovrednost osnovnošolskih ocen zapoznejši šolski uspeh) in sem jouspešno zaključil. Moja nadaljnja potpa je povsem posebna zgodba. Res je, lepopisja še danes povsem neobvladam. To je bilo mesto neponovljivih Laščanov,tudi nas, otrok iz »šajspoha«, sedajMestne ulice. Pred tem je bila topovezovalna cesta med mestom (iz 200metrov oddaljenih domov smo govorili,da gremo »umejst«) z območij okoliŽikovškega brda, Ojstrim in Gabernim.

Bila je polna zanimivih ljudi indejavnosti najrazličnejših obrti, poklicevin usod. Za pravo predstavo o tehosebah bi morali poleg vsegadomoznanskega gradiva v knjižnicispoznati Ljudi iz Dublina4, Dobregavojaka Švejka5, junake iz Polentarskepolice6 ali pa akterje v knjigi Smrt vbunkerju.7V času, ki nam je ostal kot prost, smoimeli še »lastno šolo in poligone«navzgor po dolini, takrat še čiste inodprte Žikovce, na “punklčku” (sedajvrtec), travnikih in v gozdu okoli hotelakozolec Komes, Kobivjeku (sedajKidričeva ulica) ter vzhodni strani podstarim gradom (sedaj obora), privodnem zbiralniku prvega mestnegavodovoda (iz leta 1928), ki je oskrbovaltudi pivovarno, ter gozdičku ob vznožjuHuma nad peskolomom, (sedaj lovskidom). Ali pa smo po cestah okoli našihdomov tekali (samoiniciativni treningi),igrali nogomet, med dvema ognjema,karte, šah ali nogomet s frcanjemžogice z majhnimi plastičnimi igralci navzmeteh na vogalu hiše (sedaj Mestnaulica 20), kjer je s staro mamo stanovalnaš zelo priljubljeni sošolec Raša (†).Včasih smo se zatekli na vrh drvarnicena njihovem dvorišču, iz vsega skupajpa je nastal znameniti klub TSC (TopStory's Club) s sedežem na podstrešju tehiše. Zame je bilo zagotovo enonajvečjih doživetij, da smo bili medprvimi, ki smo lahko poslušali prveplošče vzhajajočih Beatlov. To je bilomoje ogrevanje za poznejše leto 1968 vLjubljani. A to so že čisto druge zgodbe. Le kaj bodo ugotavljali ti, v mobiračunalniško asfaltno avtomobilskeokoliščine rojeni otroci, tam nekje leta2060? Tako, tovarišica učiteljica Marija Pader.Izpolnil sem svojo osebno zavezo.Nisem vas pozabil, a imeli ste prav. Učimo se tudi igro življenja!

Marjan Zavšek, univ. dipl. psih.

1- Šola (Veliki slovar tujk, Cankarjevazaložba, 2002)

2- Wikipedija3- Igra življenja, Teja Medved, 7. B, šolski

časopis OŠ Primoža Trubarja Laško,Čvek

4- James Joyce, Dubliners,1914, prevodHerbert Grün, 1955, z. izdaja 2005)

5- Jaroslav Hašek, Dobrý voják Švejk ajiné polivné historký, 1912, z. prevodZupančič Jože,2004

6- John Steinbeck, Tortilla Flat, 1935,prevod Ciril Kosmač,1953, z. izdaja2005

7- Martin Pollack, Der Tote im Bunker -Bericht über meinen Vater, 2004,prevod Amalija Maček, 2005

8- UNRRA (Veliki slovar tujk, Cankarjevazaložba, 2002)

Nadaljevanje prihodnjič ...

Pripravila: Petra Velikonja

26


KKONCERONCERT BIVT BIVŠIH UČENCEŠIH UČENCEVVGLGLASBENE ŠOLE LASBENE ŠOLE LAŠKAŠKO -O -

RADEČERADEČE

Piko na i bogati in raznoliki ponudbi vprazničnem božično-novoletnem časuso v organizaciji Glasbene šole Laško -Radeče s svojim koncertom dodali trijebivši učenci te šole, ki svoje glasbenoizobraževanje uspešno nadaljujejo naakademijah v tujini. V dvoraniKulturnega centra v Laškem so svojeznanje in nadarjenost s čudovito glasbodelili poslušalcem violončelistkaKatarina Majcen, citrarka Janja Brlecin harmonikar Dejan Kušer.

Katarina, ki je prve korake v svet glasbenaredila v Glasbeni šoli Laško - Radečein svoje glasbeno izobraževanjenadaljevala na srednji glasbeni inbaletni šoli v Ljubljani, je lansko letozaključila diplomski študij violončela priprofesorici Caroline Bosanquet naUniverzi Anglia Ruskin v Cambridgeu(Velika Britanija) in podiplomski študijnadaljuje na Royal Scottish Academy ofMusic and Drama v Glasgowu priprofesorju Rudiju de Grooteju. Nadecembrskem koncertu je poslušalcenavdušila s prefinjeno izvedboŠostakovičevega koncerta za violončelošt. 1 v ES-duru.Janjo je po prvem spoznavanju citer naGlasbeni šoli Laško - Radeče pot vodilaprek umetniške gimnazije v Celju navisoko šolo za glasbo in gledališče vMünchen, kjer je študirala pri prof.Georgu Glaslu. Janja nastopa solističnoin v raznih zasedbah po Sloveniji in vtujini ter se redno izpopolnjuje naseminarjih pri priznanih profesorjih.Dobitnica številnih prvih nagrad nadržavnih in mednarodnih citrarskihtekmovanjih je za slavnostni koncertsvoje nekdanje šole izbrala ter očarljivoin čuteče izvedla SchneiderjevoBruegheliano in Preludij e Saltarello,Weissovo Sonato št. 5 v G-duru inslovensko ljudsko Zrejlo je žito.Dejan se je po začetnem spoznavanjuskrivnosti glasbe na Glasbeni šoli Laško- Radeče iz čiste radovednosti odločil,

da se poleg diatonične preizkusi še vigranju klavirske harmonike.Virtuoznost ga je popeljala najprej naSrednjo glasbeno in baletno šoloLjubljana, od tam pa na študij v Graz kprofesorju Janne Rättyu in naljubljansko akademijo k profesorjuPrimožu Parovelu. S ScarlattijevoSonato v fis-molu in Haydnovo Sonatov G-duru je na kromatični harmonikibravurozno in lahkotno zaključilkoncert, ki bo zahtevnejšim ljubiteljemglasbene umetnosti zagotovo dolgoostal v prijetnem spominu.Glasbena šola Laško - Radeče je v svojibogati zgodovini odkrila in na glasbenopot usmerila ter pospremila mnogelaške in radeške mlade glasbenike, kidanes koncertirajo na številnihpomembnih evropskih odrih. S svojimširokim znanjem, prizadevnim delom inizrednim talentom so ponesli ime šole vsvet, v zahvalo svojim nekdanjimprofesorjem in vodstvu šole pa se vdomači kraj radi vračajo in z veseljemnastopajo za svojo domačo publiko.

Tomaž Majcen

KKONCERONCERT ORKESTRT ORKESTROVOVGLGLASBENE ŠOLE LASBENE ŠOLE LAŠKAŠKO -O -RADEČE Z DOBRRADEČE Z DOBRODELNOODELNO

NONOTTO ZA MIOO ZA MIO

V soboto, 22. januarja, smo v športnidvorani v Radečah pripravili Koncertorkestrov, ki je imel tudi dobrodelnonoto. Za slepo deklico Mio izZidanega Mosta so učenci, učitelji instarši od septembra pridno zbiraliplastične zamaške, ki so bili tudisimbolična vstopnina. Zaigrali so šolski orkestri, godalni ssolistko Val Jelenski, učenko 2. razredavioline – njena učiteljica in hkratidirigentka je Maja Glavač – v njihovemprogramu pa so sodelovali tudi učencimladinskega pevskega zbora OŠRadeče pod mentorstvom učiteljiceJane Mole.Pihalni orkester pod vodstvomdirigentov Marka Razborška, ki jih jetokrat tudi vodil, in Boštjana Župevcaso zaigrali skladbo, v kateri se jim jepridružila gostja večera pevka NušaDerenda. S svojimglasom je občinstvonavdušila takosolistično kot obklavirski spremljaviDejana Jakšiča inspremljavi kitarskegaorkestra Tempera-menta, ki ga vodi IztokGrahek. Z njimi pa jezapela tudi učiteljicaNeva Marn, ki jenastopila še v vlogipovezovalke pro-grama in kotmentorica učenkpetja. S plesnima

koreografijama učiteljic Barbare Kanc inGabrijele Zupan so navdušili tudi učencisodobnega plesa. Organizacijakoncerta je bila v rokah pomočnika

ravnateljice Borisa Razborška, ki jedirigiral tudi harmonikarskemuorkestru. V središču pozornosti pa jebila Mia. V tem šolskem letu je začelaspoznavati klavir in violino. Skupaj s

svojima učiteljema Majo Glavač inDejanom Jakšičem je zaigrala nekajskladbic in spodbudno prejela velikaplavz vseh nastopajočih terposlušalcev. Koncerta se je udeležilatudi predstavnica Lions kluba iz CeljaSimona Brglez, ki je Mii podarila knjigov Braillovi pisavi.

Ravnateljica Rosana Jakšič jeMii in njenim staršemsimbolično izročila zbranezamaške in vsej družinizaželela veliko sreče na njihovipoti do Miine operacije v tujiniin pri nadaljnjem zbiranjuzamaškov. Zahvalila se je vsemučencem, njihovim učiteljemin pevki Nuši Derenda začudovit koncert, ki nam bo šedolgo ostal v spominu.

Glasbena šola Laško-RadečeFoto:

Foto atelje Jolanda Sojč, s.p.

27

Mladi

NOVNOVOLEOLETNITNINOVI SADNOVI SAD

Letošnja novoletnadogodivščina se jeodvijala v NovemSadu, drugemnajvečjem mestu

Srbije, kamor se nas je za tri nepozabnedni odpravilo 25 korenjakov iz Laškega. Vzadnjih letih si je Novi Sad prislužil slovesžurerskega središča, kar je opravičevaltudi na našem izletu. Vzdušje in zabavana vsakem koraku, roštilj, kajmak intrubači, ničesar ni manjkalo. Prvi dan smo

si ogledali trdnjavo Petrovaradin in staromestno jedro in ugotovili, da je Novi Sadprav lepo mesto. Po tradicionalni srbskivečerji je sledila tudi tradicionalna srbskazabava do jutranjih ur. Drugi dan sonekateri odšli na vinski izlet v SremskeKarlovice, drugi pa so samostojnoraziskovali mesto in njegove zaklade. Vsiskupaj smo ugotovili, da se prazničnovzdušje ne začne šele zvečer, ampak žezgodaj popoldne, kajti glasba, smeh in

petje so se po mestu razlegali ves dan.Novo leto smo dočakali na trgu med40.000-glavo množico in ob veličastnemognjemetu, nato pa smo plesali še dolgov noč v enem od mnogih lokalov. Izlet jebil fantastičen, družba odlična, vzdušjeveselo, destinacija pa zadetek v polno.

Urša Sojč

TURNIR V BOWLINGUTURNIR V BOWLINGU

Turnir v bowlingu, ki ga LAK ponavadiorganizira v prvi mesecih novega leta, žepostaja stalnica pri projektih društva.Letošnjega turnirja, ki je potekal vsoboto, 29. januarja, se je udeležilo 34članov in simpatizerjev društva. Dve uripodiranja kegljev sta minili v znamenjustrikov, sparov ter predvsem zabave,smeha in aktivnega preživljanja prostegačasa. Najboljša posameznika sta bila obkoncu tekmovanja nagrajena tudi spokaloma. Letos je najboljša kegljačicapostala Zvonka Špec, drugo mesto jezasedla Nuša Štarkl, tretjega pa ŠpelaGobec. V moški kategoriji je mestonajboljšega pripadlo Klemnu Dermoti,za njim se je uvrstil Matic Košak, tretji paje bil Gašper Kačič.Po besedah organizatorja turnirjaZorana Špeca v klubu ugotavljajo, da jebil letošnji turnir v bowlingu eden boljših.»Udeležilo se ga je rekordno številočlanov in simpatizerjev, kar nam dajedodatno spodbudo in motivacijo za

nadaljne projekte. Sedaj lahko dokončnorečemo, da gre za tradicionalni dogodek,ki ga bomo v prihodnje s še večjimveseljem organizirali,« zaključuje.

Nika Košak

PRPROOJEKJEKTI V PRIHODNJIHTI V PRIHODNJIHMESECIHMESECIH

Po koncu izpitnega obdobja v LAK-u spetnačrtujemo nekaj projektov. Najprejbomo 23. februarja v Ljubljani organiziraližur za vse laške študente in simpatizerje.12. marca bo sledilo še druženještudentov in druge mladine v Laškem. Vzačetku aprila, natančneje 8. aprila, pabomo v Muzeju Laško otvorili že 7.fotografsko razstavo kLAK. Vljudnovabljeni!Nadaljne informacije bomo objavili nanaši spletni strani www.drustvo-lak.si inna našem profilu na Facebooku. Zainformacije pa nas lahko pokličete tudi natelefonsko številko 051 384 005.

Razpis za 7. fotRazpis za 7. fotografskiografskinatnatečaj KLečaj KLAKAK

Laški akademski klub razpisujetradicionalni fotografski natečajKLAK, letos na temo strast. Strast je močno čustvo, naj gre zaljubezen ali sovraštvo. Je želja, občutek,ki nam da zagon. Izrazi se v oblikivznemirjenosti in navdušenja – ne samodo osebe, ampak tudi do interesov, idej,življenja na sploh. Zato vabljeni, da vfotografski objektiv ujamete »strast«.RAZPISNI POGOJI:• Natečaja se lahko udeležijo vsi

fotografi, ki bodo do zaključkapredpisanega roka in v skladu zrazpisnimi pogoji poslali svoja dela;

• avtor lahko predloži eno fotografijoali opus z največ tremi fotografijami;isti avtor lahko predloži maksimalnodva smiselno zaokrožena avtorska

prispevka, nagrajeno pa je lahko leeno delo istega avtorja;

• avtorji lahko pošiljajo le fotografije, kiše niso bile razstavljene in nisosodelovale v kakšnem drugemfotonatečaju;

• fotografije so lahko črno-bele alibarvne, poslane v digitalni alianalogni obliki. Priporočena velikostza analogne fotografije je med 18 x24 cm in 30 x 40 cm, digitalnefotografije morajo imeti minimalnoresolucijo 1600 x 1200 pikslov (prirazmerju slike 4 : 3) ali 1600 x 1050pikslov (pri razmerju 3 : 2);

• fotografije, po želji opremljene znaslovi, pošljite na naslov:[email protected] aliLAŠKI AKADEMSKI KLUB, Trubarjevaul. 3, 3270 Laško, s pripisom »ZaKLAK«, najpozneje do 11. 3. 2011.

• Dela bo šifriral neodvisni člandruštva LAK.

OCENJEVANJE DEL:• Žirija ne bo obravnavala prispelih del,

ki ne bodo ustrezala razpisnimpogojem. Vse odločitve žirije sodokončne in nepreklicne. Fotografijne vračamo.

• Vsa prispela dela bo pregledala inocenjevala žirija v sestavi: AndrejaAnžin (sociologinja), Silvo Privšek(ljubiteljski fotograf), Simona Škorja(akad. rest.), Nika Damjanovič(absolventka umetnostne zgodovinein primerjalne književnosti) in ŽigaGričnik (fotograf, AFIAP, KMF FZS).

• Žirija bo ocenjevala posamezno slikooz. opus kot celoto, upoštevala boustvarjalno in kritično stališče,tehnično dovršenost, izpovednost inoriginalnost del ter estetska merila.

RAZSTAVA IN PODELITEV NAGRAD:Avtorji se s sodelovanjem na javnemrazpisu strinjajo s tem, da se njihova delaobjavijo na razstavi in v promocijskenamene natečaja. Žirija bo objavilarezultate razpisa in podelila nagrade obotvoritvi razstave v petek, 8. 4. 2011,ob 20. uri, v prostorih Muzeja Laško.Vsi podatki bodo objavljeni tudi naspletni strani društva, udeleženci pabodo obvestila prejeli tudi po elektronskipošti, zato pošiljatelje prosimo, dapriložijo svoje kontakte.Več o temi, pogojih in ocenjevanju delsi lahko preberete na spletni stranihttp://www.drustvo-lak.si alihttp://klak.webs.com/.

28

Potopis

I r a nI r a n

P e r z i j s k a p r a v l j i c aP e r z i j s k a p r a v l j i c aŽe od nekdaj so me zanimaleneobičajne stvari in tako je vedno bilotudi pri potovanjih. V najstniških letihso bile moje prve potovalne destinacijebolj običajne in sevedazahodnoevropske. Nato pa sem želelaodkriti še kaj novega, drugačnega odnašega zahodnega sveta. Orientalskedežele so me zaradi svoje drugačnekulture začele zanimati ob branjurazličnih knjig, še posebej romanovOrhana Pamuka.Tako sem branje pretvorila v prakso inlani sva se z Andrejem podala napotepanje po Turčiji in Siriji. Že kmaluzatem pa je padla ideja, da bi naslednjeleto odšla v Iran. Ko sva za svoje načrtepovedala tudi drugim, sva naletela naveliko začudenje. Spraševali so naju, kajpa sploh lahko tam zanimivega vidita,tam je nevarno, ali si ne moreta enkratizbrati normalne destinacije … Resničneizkušnje pa so pokazale ravno obratnosliko od tiste, ki vlada v stereotipihokoli nas. Izkazalo se je, da Iran kot enavečjih držav sveta ponuja ogromno resfascinantnih zanimivosti, v Iranu sepopotnik počuti resnično varnega, pa šeljudje so neskončno prijazni in so tipripravljeni pomagati na vsakemkoraku, država je dobro razvita inpopolnoma ustreza evropskimstandardom udobja.Naša pot se je preko Ljubljane in Istanbulazačela v Tabrizu, starem mestu na severuIrana, skozi katerega je nekoč vodila Svilnacesta. Mesto je bilo svoj čas tudiprestolnica Perzije. Tam je bila zame prvanaloga obisk velikega trgovskega centra,saj sem si morala kupiti oblačila, kiustrezajo pravilom muslimanskegaoblačenja – ta so v Iranu kot islamskirepubliki obvezna tudi za tujce. Mojaobvezna garderoba so tako postaliohlapna tunika z dolgimi rokavi, ki se jekončala malo nad koleni, ohlapne hlače inruta. Za moške so obvezne dolge hlače.Nositi vso to obleko ob temperaturah, kiše zdaleč niso dovolj nizke za nošnjodolgih rokavov, se je najprej zdelo precejnevzdržno, a se je na koncu izkazalo zadokaj zmerno in uporabno, saj s temnisem vzbujala prevelike pozornostidomačinov.Iz Tabriza nas je pot vodila še bolj na severdržave, kjer smo si sredi gora, ki mejijo naAzerbajdžan, ogledali starodavnoarmensko cerkev sv. Štefana. Prva cerkev jebila v teh odročnih krajih postavljena že vdrugem stoletju, današnja oblika pa je iz14. stoletja. Naša pot nas je vodila naprejpo goratem in precej odročnem delusevernega Irana, v katerem živijo

predvsem Kurdi. Ti se precej razlikujejo odIrancev, saj govorijo svoj jezik in imajosvojo kulturo, ki slovi po svojitemperamentnosti. Že od daleč jih lahkoprepoznamo po njihovih pisanih oblačilihin značilnih širokih hlačah, ki jih nosi moškidel Kurdov. Kurdi so bili pred časom šenomadsko ljudstvo, danes pa živijo v vasehiz opeke in blata ter se ukvarjajo predvsemz živinorejo in skromnim poljedelstvom.Tudi mi smo se ustavili v eni od kurdskihvasic in podoživeli vaški utrip življenja.Najprej so nas radovedno opazovali leotroci, nato pa so prišli prišleke pogledattudi drugi. Ob takih srečanjih se človekunajbolj vtisne v spomin to, da si tudi ti kotpopotnik domačinom ravno tako zanimiv,kot so oni tebi. Pokrajino, kjer živijo Kurdi,zaznamuje močno vulkansko delovanje,zato lahko ob poti vidiš številne ugaslekraterje, najbolj zanimivo pa je starodavnosvetišče zaratustrijancev Takht-e Suleimanob ugaslem kraterju, znotraj katerega jejezero, iz njega pa uhaja vonj po žveplu. Po nekajdnevnem vijuganju po gorskihcestah smo se počasi približevaliKaspijskemu jezeru. Naša zadnja postajapred spustom v dolino je bil grad Alamut,

o katerem je slovenski pisatelj VladimirBartol napisal svoj najbolj znaniistoimenski roman. Grad leži v zelo goratipokrajini ob vasici z imenom Gazorkhan,daleč stran od civilizacije. Zelene dolineokoli gradu krasijo nasadi češenj in majhnariževa polja. Iz gora, ki merijo v višino tudipo tri tisoč metrov nadmorske višine, smose spustili na obalo Kaspijskega jezera, kileži 28 metrov pod morsko gladino.Narava okoli njega je popolno nasprotjedrugim predelom Irana, saj je tu velikopadavin, ki omogočajo bujno vegetacijo.Obala Kaspijskega jezera je glavnapočitniška destinacija za Irance, saj je lenekaj ur vožnje oddaljena od Teherana.Sama sem se ob pogledu na gozdove inživo zelene travnike počutila precejdomače, saj me je vse skupaj spominjalona rodno zeleno Slovenijo. ObalaKaspijskega jezera je najbolj rodoviten deldržave, tukaj gojijo predvsem veliko riža,svojevrstna zanimivost pa so tudi nasadi

čajevca. Celotna obala je posejana zmajhnimi počitniškimi hišicami, vendar seljudje bolj sprehajajo ob obali, kot pakopajo. To še posebej velja za ženske, sajse v tej deželi tudi kopajo zakrite. A kotkaže, je tudi takšen način kopanja izgubilsvoj čar in ga Iranke le redko prakticirajo.Zato sem, predvsem iz praktičnih razlogov,tudi sama v Kaspijskem jezeru okopala lesvoja stopala. V teh krajih se mi je vspomin najbolj vtisnila vasica z imenomMasuleh, ki slovi po svoji tradicionalni

stopničasti gradnji hiš, tako da ulicapredstavlja strehe hiš, ki stojijo na ulici podnjo. V eni od takšnih, na videz precej starihhišk smo tudi prespali, v svoji notranjostipa je ponujala precej udobno prenočišče.Le nekaj ur vožnje od Kaspijskega jezera jevelemestni in precej mondeni Teheran. To

ogromno mesto leži ob vznožju gorovjaElbrus in se deli na revnejši spodnji in zelomondeni zgornji del mesta, višinska razlikamed njima pa meri celih 900 metrov. Medvožnjo po strmih ulicah bogatega predelamesta se kar nismo mogli načuditirazkošnosti stavb, kakršne redko vidiš vEvropi. Tukaj ob vznožju gora sta imelasvojo rezidenco nekdanja iranska šahaReza Pahlavi in Mohamed Reza Pahlavi.Celoten kompleks kraljeve rezidence jedanes na ogled turistom in domačinom,da vidijo, v kakšnem razkošju je živeladinastija Pahlavi. Sicer pa v Teheranuskoraj ni mogoče videti starih zgradb, sajje to območje zelo potresno aktivno in senobena od njih ni ohranila do danes.Teheran je s svojo modernostjo enonajbolj odprtih mest v Iranu. V iranskihvelemestih je zunanji videz ljudi izrednopomemben, na ulici skorajda ni moč videtineurejenih ljudi, kar še posebej velja zaženske. Za njih je uporaba ličil skorajda

29

Potopis

obvezna, oblačijo se v zahodna oblačila,ruta pa ponavadi pokriva le manjši del las.Pomembnost zunanjega videza pa potrjujetudi uspešnost lepotne kirurgije, ki tukajvelja za zelo cvetoč posel. Nobenaposebnost namreč ni, da na ulici srečašmladega človeka z obližem na nosu, karkaže na to, da si je dal pred kratkimoperirati nos.Naše potovanje smo še naprej nadaljevaliv velemestnem duhu, saj je bil našnaslednji cilj najlepše mesto v IranuEsfahan. Mesto je bilo prestolnica države,ko je v 17. stoletju Perziji vladal Šah Abas.Ta je dal mestu njegovo znamenitopodobo. Dal je zgraditi eno najlepšihmošej v Iranu, Petkovo mošejo, ogromenmost čez reko, ki teče skozi mesto, inenega največjih trgov na svetu, ki nosi tudi

njegovo ime. Trg Šaha Abasa človekuresnično vzame dih in ga popolnomaprevzame, saj njegov osrednji delpredstavlja ogromen park z vodometi,okoli njega pa se razprostirajo majhnetrgovinice, Šahova palača, dve mošeji inveličasten vhod na bazar. Tukaj je šemogoče najti različne tradicionalne izdelkeiranskih obrtnikov, od ročno tiskanih prtovdo miniatur in perzijskih preprog. Obsedenju na klopci sredi trga se nama jedogodil tudi prisrčen pripetljaj. Opazilasva, da se okoli naju sprehajajo tri majhnedeklice in naju igrivo opazujejo, čez nekajčasa pa se je ena od njih vendarleopogumila in mi pomolila svoj mobilnik,na katerem je v angleščini pisalo, da bi serada z menoj fotografirala. Ko sem jipritrdila, je prišla njena mati in nas vseskupaj fotografirala. Kot zahodnjaka svabila po vsem Iranu domačinom zelozanimiva, saj le redko vidijo kakšnegaturista, zato se ti velikokrat zgodi, da tudioni potegnejo na plan fotoaparat in te znavdušenjem fotografirajo. Na naši potismo poleg Esfahana obiskali tudi preostalidve velemesti Širaz in Yazd. Zanimivo je,

da prvo slovi po istoimenskem vinu inznamenitih pesnikih, drugo pa jepuščavsko mesto, znano predvsem kot

eno najbolj konzervativnih v državi, zato jetukaj moč videti skoraj največ žensk,oblečenih v čador. Nošenje čadorja semimela možnost preizkusiti tudi sama, saj jeobvezen za ženske ob vstopu v mošeje indruga šiitska svetišča. Čador jetradicionalno žensko oblačilo, sestavljenoiz enega kosa blaga, ki si ga ženskeoblečejo čez druga oblačila, tako da taprekriva njihovo glavo in celotno telo.Yazd je prežet s puščavskim vzdušjem in

arhitekturo, saj je stari del mesta zgrajen izblata in posušene trave. Svojstven videz padajejo mestu veliki stolpi, ki jih imenujejotudi lovilci vetra, saj služijo kot nekakšne

klimatske naprave za hlajenje vode. Yazdpredstavlja največje središčezaratustrijancev v Iranu. Obiskali smo tudiše delujoče svetišče zaratustrijancev, ki soznani predvsem po tem, da častijo štiri zanjih glavne elemente, to so ogenj, voda,zemlja in zrak. Zaratustrijanstvo je bilopred prihodom islama najbolj razširjenareligija v državi. V Yazdu sva si privoščila »puščavsko«kosilo, katerega glavna jed je bil kameljigolaž, in moram reči, da je bil prav okusen.Na splošno pa je iranska kuhinja, vsaj karse restavracij tiče, precej kratek pojem, sajjedilnik pogosto ponuja le nekaj jedi, ki seponovijo v vsaki restavraciji, ki jo obiščeš.Glavna sestavina vsakega obroka je riž,zraven katerega lahko dobiš še piščančji aliovčji kebab (po naših merilih je to piščančjiražnjič in nekakšen ovčji čevapčič).Najpogostejša ali pa kar edina začimba, ki

jo uporabljajo, je žafran. Hrana nama jebila prve tri dni še zanimiva, a je začetnonavdušenje kmalu izpuhtelo, saj sva kotpovprečna Slovenca bolj vajena jestikrompir kot riž in tudi nezačinjeno mesonaju ni preveč zanimalo. Zato sva si, če jebilo možno, izbrala alternativo, ki jo jepredstavljala iranska »hitra« hrana. Ta pa jebila za naše razmere še vedno »počasna«,saj si na hamburger v tovrstni restavracijimoral čakati tudi 15 minut.Naše potovanje smo zaključili z dolgovožnjo skozi puščavo, kjer smo imeli tosrečo, da smo videli čredo kamel, ki se jepasla ob cesti, in preživeli noč v vasici sredi

puščave. Nato pa smo se vrnili nazaj vTeheran, od koder smo leteli nazaj domov.Po dveh tednih, ki sva jih preživela v Iranu,se je izkazalo, da je to izredno gostoljubnadržava prijaznih ljudi, v kateri se človekpočuti dobrodošlega in predvsemvarnega. Res pa je, da je v državi, kot jeIran, treba do neke mere upoštevatinjihova pravila, to se pravi, da mora bitičlovek primerno oblečen, prav tako se nespodobi z domačini razpravljati o politiki,saj v državi ni svobode govora in lahko stakšnim pogovorom ogroziš tako svojegasogovornika kot tudi sebe. Na splošno paso bili najini vtisi izredno lepi in mogočenaju kdaj v prihodnosti pot še zanese v tekraje.

Alenka HrenFoto: Alenka Hren, Andrej Medved

30

Sport in rekreacija

Za deskarja Roka Marguča se jeletošnje leto začelo fenomenalno. Nazačetku januarja je na svetovnempokalu v Bad Gasteinu v paralelnemslalomu osvojil četrto mesto, le slabadva tedna pozneje pa je nasvetovnem prvenstu v španski LaMolini zasedel drugo in tretje mesto.Zato le malokdo v zadnjem mesecuni slišal za slovenskega deskarja nasnegu, saj se je o njem pisalo ingovorilo po skoraj vseh medijih.Zakaj le ne, saj je Sloveniji priboriloziroma prideskal dve kolajni nasvetovnem prvestvu, kar je do danesuspelo le Dejanu Koširju in RokuFlandru.

Prvenstvo v La Molini se je za deskarjena snegu začelo 19. januarja, ko je bilna sporedu paralelni veleslalom. Dobroformo je Rok potrdil že v kvalifikacijah,kjer je z najboljšim časom zasedel prvomesto, kar je že kar malo napovedovalodobro uvrstitev v finalnem delutekmovanja. Preko treh sotekmovalcevse je prebil vse do velikega finala, kjerga je zaustavil Avstrijec Benjamin Karl,ki ga je že pred leti premagal namladinskem svetovnem prvenstvu.Kljub vsemu se je naš tekmovalecveselil drugega mesta in nazivasvetovnega podprvaka. Po osvojitvisrebrne medalje je Rok v Španijo prejelveliko klicev. »Od vseh telefonov in izjavnovinarjem sem bil že precej izčrpan,saj sem si moral spočiti glavo zanaslednjo tekmo. Tako mi je prišel pravveter, ki je petkovo tekmo "odpihnil" nasoboto.« In tri dni pozneje je uspehukariere dodal še enega, in sicer vparalelnem slalomu, ko je postal tretjinajboljši deskar v omenjeni disciplini.Čestitke so kar deževale, od čestitk naFacebooku do čestitk najvišjih državnihorganov.

SprSprejem v Laškejem v Laškemem

V domovino se je tako vrnil s kolajnamasrebrnega in bronastega leska, ki ju jeponosno pokazal tudi v ponedeljek, 24.januarja, na sprejemu v Laškem. Naobčinskem dvorišču ga je ob zvokihLaške pihalne godbe, Vaške godbe Vrhin mažoret pričakalo številno občinstvo,ki mu je želelo čestitati in z njimproslaviti izjemen uspeh. »S sprejemomsem zelo zadovoljen, saj se ga jeudeležila velika množica ljudi. Ob temse opravičujem vsem tistim, ki mi nisouspeli čestitati. Upam, da se bomo vprihodnosti še velikokrat srečali obtakšnih dogodkih,« svoje vtise ssprejema strni Rok. Poleg županaFranca Zdolška, ki mu je ob tejpriložnosti podaril zlato podkev, so mu

ob bučnem aplavzu čestitali tudipredstavnik Ministrstva za notranjezadeve Tomas Globočnik, predstavnikUnior Turizma Vojko Kovačič in direktorThermane Roman Matek.

Za svoje uspehe se je Rok med drugimzahvalil svojemu očetu Metodu, ki jetudi njegov trener in s katerim, kotpravi, imata posebno vez in je v velikimeri zaslužen za njegove uspehe.Zahvalil se je tudi kondicijskemutrenerju Draganu Bosniču, Acu Sitarju,ki skrbi za njegovo opremo, inpsihologu Zdravku Strniši, saj, kot praviRok, je sama psihološka pripravabistvenega pomena, saj se ne smešozirati na nasprotnika. »Koncentrirati seje treba samo nase in ko ti uspe to, sisotekmovalca takorekoč že premagal.«Seveda pri zahvalah ni pozabil nababico, ki ga je vozila na Roglo, ko še niimel izpita za avto, in mamo Majdo, kimu je, kot je v šali povedal, pripravljalasendviče, ki jih je odnesel s seboj na

treninge. Po uradnem delu sprejema jeRoka čakalo kar nekaj televizijskihkamer, novinarjev in navijačev, za kateresi je z veseljem vzel čas, z njiminazdravil uspehu ter spregovoril osvojih izkušnjah in občutkih sprvenstva.

Zaradi vseh obveznosti do sponzorjevin medijev, ki jih je imel v zadnjihdnevih in tednih, medalj, kot pravi, še niimel časa spodobno proslaviti.»Zaenkrat nisem še nič kaj velikoproslavljal, edino na sprejemu vLaškem, zato mi je bil še posebej všeč.Mislim, da bo do bolj konkretnegaproslavljanja prišlo po končani sezoni,ko bom zaključil s treningi in tekmami,«pojasnjuje.

MedijiMediji

Kot že omenjeno, so o dogajanju v LaMolini in Roku mediji napisali inspregovorili marsikatero besedo.Vendar deskar pravi, da bi bil, če biosvojil medaljo na svetovnem prvenstukdo od smučarjev, odziv medijevzagotovo večji in bolj pompozen. »Zdise mi, da kljub temu ni večje pozornostiza deskanje, sem pa imel po vrnitvi izŠpanije veliko intervjujev na radiih,televiziji in za časopise,« še dodaja.Glede medijev in njihove pozornostimeni, da po tekmi novinarji sicernapišejo prispevek, kjer pa je večjepozornosti deležen tisti Slovenec, ki jebil na tekmi najboljši. »Ne pričakujem,da se bo po tej tekmi kaj bistvenospremenilo,« svoja opažanja gledemedijske pozornosti razlaga Rok.Čeprav so mediji več pozornostinamenjali prav njemu, pa ni pozabil napreostale reprezentančne kolege. Naeni od novinarskih konferenc jeizpostavil tudi reprezentančni uspeh,saj so se med najboljših 16 vparalelnem slalomu (poleg Roka)uvrstili še trije slovenski tekmovalci, vparalelnem veleslalomu pa dva. Meni,da je prav, da se omenijo tudi dosežkidrugih in ne samo tistih, ki osvajajokolajne.

RR O K M A RO K M A R G U ČG U ČŠ a m p i o n s s rŠ a m p i o n s s r e b re b r n i m i n b rn i m i n b r o n a s t i m l e s ko n a s t i m l e s k o mo m

31

Šport in rekreacija

SStatus šampionatatus šampiona

Med mnogimi čestitkami in priznanjiima verjetno eno še posebno težo, insicer status šampiona, ki mu ga jeobljubil direktor Smučarske zvezeSlovenije Matija Vojsk. »Statusšampiona dobi vsak, ki osvoji medaljona velikem tekmovanju, kot stasvetovno prvenstvo ali olimpijske igre.To pomeni, da si deležen več denarja,sam pa ga bom porabil za strošketreningov in potovanj,« o statusu innjegovih prednostih pravi Rok.Vendar sezone še ni konec, saj deskarječaka še nekaj tekem za svetovni pokal.Upa, da mu bo v nadaljevanju šlo takodobro kot v prvem delu sezone, če neše bolje. Njegova želja je uvrstitev vpeterico najboljših v skupnem seštevku

slaloma in veleslaloma. »Dosegel bi radčim več dobrih uvrstitev, in če bom lezdrav, bom zelo nevaren za vsesotekmovalce,« meni. Trenutno nalestvici zaseda 10. mesto (pred tekmamiv Južni Koreji, ki so bile v začetkufebruarja), ven-dar glede na trenutnoformo, ki jo jepokazal nazadnjih tek-mahza svetovnipokal in nasvetovnem pr-venstvu, prvapeterica nidaleč. In želimomu, da ga vbližnji prihod-nosti v hrbet nebo gledal samo

Benjamin Karl, ampak prav vsisotekmovalci.

9. 2. je Rok na tekmi v Južni Koreji vparalelnem slalomu dosegel 11. mesto.

Nika Košak

»Tudi če ne bom več mogel vozitiavtomobila, ko bi le lahko še hodil vhribe,« si je po izgubi noge predštirimi leti želel Vili Venko s Strmce. Zmočno voljo, potrpežljivostjo,vztrajnostjo in ob nepogrešljivipodpori žene Jožice mu je uspelo.Skupaj pa ne osvajata le vrhovKamniško-Savinjskih Alp – avgusta

lani sta se povzpela tudi na najvišjomed slovenskimi gorami – Triglav.»Na vozičku pa že ne bom,« si jeodločno rekel Vili, se oprl na bergli inzačel: z enim korakom, dvemakorakoma, sprehodom okoli hiše,pohodom na bližnji hrib, na Hum …»Zdaj grem vsak dan na Terškov hrib, vKuretno in na Šmihel pa včasih celodvakrat na dan,« pripoveduje Vili. »Bolj,kot je navkreber, bolj mu je všeč,«pripomni žena Jožica, ki mu je vse odoperacije trdno stala ob strani in gaspodbujala. Ni bilo lahko, a bilo jevredno – samo lani sta osvojila osemdvatisočakov. Ko ga vprašam, kaj mu jev gorah najtežje, mi gladko odgovori:»Nič.« »Kaj pa tam, kjer so oprimki inžičnata vrv?« me še zanima. »Včasih mižena prime obe bergli. Včasih pa enoobdržim, se nanjo oprem, s prosto roko

pa oprimem za oprimek alivrv.« In gre. »Melišča so patako in tako nevarna zavse. Tem se je pač trebačim bolj izogniti. Drugačese pa že znajdem.« Daroke le preveč ne trpijo,nosi kolesarske rokavice.Ko so prepotene, jih

zamenja. »Po tri, štiripare na turo. Odvisno,kako dolga je pot.« Vilije po poklicue l e k t r o m e h a n i k ,njegova tehnična žilicapa pride na dan tudipri izpopolnjevanjubergel. Po vzorcu tistih, ki jih jenaročil iz Kanade, a se v gorah nisonajbolje izkazale, si je zamislilblažilce, za hojo po snegu si jeizdelal posebne krplje, da se bergline ugrezata, kadar so tla spolzka,pa v natike bergel vstavi igle, da mu

ne drsi. »V nekaterih trenutkih je celostabilnejši od mene,« prizna ženaJožica.

Vztrajnost, zanesenost in neizmernaljubezen do gora, ki kar sije v Vilijevihočeh, so zgled tudi drugim. »Nekaplaninka je na Malem Triglavu žeskorajda obupala. Pa sem jo spodbujalin ji rekel 'Če lahko jaz, boste lahko tudivi.' Na vrhu Triglava se mi je skorajdaklanjala od hvaležnosti.« Tudi sicer jevečina planincev navdušenih, ko Vilijasrečajo na gorskih poteh, pa tudiuvidevni so veliko bolj kot v dolini, »vkakšnem trgovskem centru, kjer splohne gledajo okrog sebe in se ne brigajozate.« In če za koga, rek »Kjer je volja,tam je pot« vsekakor velja za VilijaVenka. »Če si sam ne bi pomagal, bi bilše danes na vozičku,« je prepričan. Aker se ni vdal v usodo, kar je včasihnajbolj enostavno, lahko – kljub temu,da ima le eno nogo – še naprej skupaj zženo uživa v čudovitih razgledih zvršacev gora, kjer jima vedno pogostejedružbo delata tudi vnuk in vnukinja. Inne gre dvomiti, da se bosta tudi onadvakmalu vpisala med tiste, ki so osvojilisimbol slovenstva, Triglav.

Jasmina ŠtormanFoto: osebni arhiv

VV i l i Vi l i V e n ke n k ooS T R D N O VS T R D N O V O LO L J O O S VJ O O S V AA JJ A V R H OA V R H O V EV E

32


N o g o m e t n i k l u b LN o g o m e t n i k l u b L a š ka š k oo

NK Laško ima več kot 75-letno tradicijo.Ves čas je bil aktivno vključen v raznaligaška tekmovanja, kjer je v 90. letihprejšnjega stoletja dosegal tudi nekajzavidljivih rezultatov. Danes dajemo vklubu poudarek predvsem delu zmladimi. Pod okriljem kluba delujeotroška nogometna šola, v kateriimamo tri selekcije mlajših ekip (U-8:mlajši cicibani; U-10: starejši cicibani; U-12: mlajši dečki). Skupaj je včlanjenihpribližno 60 otrok. Mlajše selekcijetreninge obiskujejo dvakrat tedensko.Pozimi so treningi v telovadnici šole vDebru, spomladi, poleti in jeseni pa natravnatem igrišču v Hudi Jami v Rečici.Prvi del ligaškega tekmovanja potekajeseni, drugi del pa spomladi. Vseselekcije tekmujejo pod okriljem MNZCelje. Selekciji U-8 in U-10 zaradipridobivanja izkušenj in privajanja natekmovanja nimata svoje lestvice, saj seotroci šele učijo prvih nogometnihkorakov in spoznavajo načintekmovanja. Selekcija U-12 pa že resnotekmuje v 3. ligi MNZ Celje in je poprvem delu tekmovanja 2010/2011 navrhu lestvice – točkovno si deli prvomesto z Rudarjem iz Velenja. NK Laškoima tudi svojo člansko ekipo, ki je pojesenskem delu tekmovanja na dobri,četrti poziciji na lestvici MNZ Celje. Pozimi se udeležujemo raznihdvoranskih turnirjev. 16. januarja letosje NK Laško organiziral turnir v malem

nogometu v dvorani Tri lilije v Laškem.Zbralo se je 16 ekip iz vse Slovenije.Ekipa starejših cicibanov NK Laško jeosvojila končno 6.mesto (1. NK Krško,2. NK Žalec, 3. NKKovinar Tezno),ekipa mlajših dečkovNK Laško pa 2.mesto (1. NK KondorPolet, 3. NK Krško).Naj vratar turnirja jepostal AndražKamerički, najigralec turnirja paAleks Rutar. Turnirje uspel tako rezultatsko kotorganizacijsko ob podpori sponzorjev,trenerjev in staršev. 22. in 23. januarjaletos smo se s selekcijo U-12 udeležilitudi mednarodnega turnirja v BanjaLuki v BiH. Sodelovalo je 16 vrhunskihekip iz Srbije, Hrvaške, BiH in Slovenije.Odigrali smo tekme proti FK Vojvodina,FK Zenica, FK, Prijedor in domačim FkSport-team iz Banja Luke. Po dvehzmagah in dveh porazih smo se uvrstiliv četrtfinale. V Laško smo se vrnilisamozavestnejši, z mednarodnoizkušnjo, zadovoljni s prikazano igro inrezultatom. Na turnirju je sodelovalatudi ekipa FK Partizan Beograd, ki jeprikazala najboljši nogomet, a kljubtemu zapustila tekmovanje včetrtfinalu.

NK Laško ima z vsemi člani, nogometnošolo, trenerji in funkcionarji okoli stočlanov, kar je lepo število v primerjavi zdrugimi športnimi klubi in sekcijami vobčini Laško. Predsednik kluba jeDamjan Kovač, sekretarja sta IvanKlepej in Denis Motoh. Selekciji U-8 inU-10 trenira Slavko Djurić, selekcijo U-12 pa Stanislav Grbić. Trener članskeekipe je Slavko Djurić, trener C IvanKlepej, Denis Motoh pa trenerpripravnik. Blagajnik kluba je RajkoŠanca. Ker se je število mladihnogometašev v klubu povečalo, siželimo predvsem ureditve in obnovitveprostorov, igrišča in zaščitne ograje vHudi Jami, v prihodnje pa realizacijo

načrtovanega športnega stadiona vDebru. Oddaljenost igrišča od središčamesta je namreč pogosto velika oviraza otroke in starše, saj je treba otrokevoziti na treninge v Hudo Jamo.Prepričani smo, da bi z igriščem vDebru povečali število članov,zanimanje za nogomet in kakovost igre.Zelo pomembno je namreč, da otrociaktivno preživljajo svoj prosti čas, podstrokovnim vodstvom razvijajomotorične sposobnosti in pridobivajoobčutek za ekipno delo – kar jimpozneje v življenju vsekakor koristi.

Predsednik NK LaškoKovač Damjan

7. nov7. novoletni pohod na Liscooletni pohod na Lisco

Že sedmi, lahko bi rekli kar tradicionalni pohod na Lisco, jebil v nedeljo, 2. januarja. Zbirno mesto je bilo pred gasilskimdomom Vrh nad Laškim, kjer soprvi pohodniki odrinili nekajminut čez osmo uro zjutraj.Pridružili smo se jim še Žigolani innekaj zadnjih še na Brodnicah. Potnas je peljala čez Poreber, Paneče,Polano, Sel in nazadnje do našekončne postaje Lisce, ki je visoka948 metrov in spada med najvišjevrhove Posavskega hribovja. Zvmesnimi postanki za osvežitev inokrepčilo je pot trajala kar štiriure. Ustavili smo se še pri cerkvicisv. Jošta in se kaj kmalu povzpelido Tončkovega doma, kjer je sledilo »tradicionalno«

fotografiranje vseh 34 pohodnikov. Sledilo je bogato kosilo,kjer so bili na voljo kar štirje različni meniji. Ob dobri jedačiin veselem vzdušju je čas hitro minil, zato smo se moralitisti, ki smo nameravali celo pot nazaj prehoditi, kmalu

odpraviti. Takšnih nas je bilo12, od tega kar osemŽigolanov. Pohod nam je vsem ostal včudovitem spominu, predvsemzaradi lepega zimskegavremena, prešernega vzdušja inodločitve, da smo malopretegnili mišice po napornihbožično-novoletnih praznikih.Seveda z mislijo, da senaslednje leto udeležimo 8.pohoda na Lisco v čim večjemštevilu.

Alenka Lapornik

33


MednarMednarodni turodni turnir nir v karatv karateju preju pr vič v Laškvič v Laškemem

Karate zveza Slovenije bo 11. in 12. marca skupaj stehničnima organizatorjema, domačim klubom KKICHI-BAN Laško in KK Polzela, ter s pomočjo ThermaneLaško organizirala 11. mednarodni turnir v karatejuThermana – odprto prvenstvo Slovenije 2011. Potekalbo v dvorani Tri lilije in bo prvi takšen turnir v LaškemOrganizatorji pričakujejo okoli 700 karateistov iz 12 držav,ki se bodo pomerili v katah in borbah. V soboto, 11. marca,bodo tekmovali karateisti in karateistke, stari do 18 let. Ob9. uri se bo pričelo tekmovanje v katah, ob 15. uri pa šetekmovanje v borbah. Nedelja je rezervirana za člansketekmovalce (nad 18 let). Tekmovanje se bo pričelo ob 10.uri, ob 14.30 pa bodo prikazani finalni boji. Vstop zagledalce bo prost, zato vabljeni k ogledu.

DrDruženje ruženje r ibičev sibičev skrajanikrajani

Novoletna rajanja in veseljačenja sože zgodovina, a marsikateremuudeležencu ribje pojedine okus pohrustljavo zapečenih ribah, ki so sejih lahko do sitega najedli naštefanovo, ko so člani Ribiškedružine Laško ribe pekli, še vednoostaja. Zajetne porcije pa sosokrajanom in vsem, ki so prišli

mimo in bili voljni ribe poskusiti,podarjali. Zdaj že lansko druženjeribičev s krajani je bilo že tretje letozapovrstjo. Pri kulturnem centru, obSavinji je dišalo po ribah, in naključnimimoidoči ali pa tisti, ki so napojedino prišli namenoma, so selahko najedli rib. Ribiči so napekli

dobre četrt tone rib, ki so jih naloviliob lovnih dnevih in tako pripravili800 porcij, v katerih so bile platnica,podust, klen, som in krap; šestnajbolj pridnih pa je poprej dva dnipred veliko peko nalovljene ribeskoraj ves dan čistilo.Sporočilo tega dogodka je, da ribiči nejemljejo iz vode zgolj in samo za svojepotrebe, ampak da so svoj ulovpripravljeni deliti tudi z drugimi. Načigavem zeljniku je zrasla ta ideja, nipovsem znano, zagotovo pa ima prste

vmes zdajšnji podpredse-dnik laške ribiške družineTone Bačič, ki je nasosednjem Hrvaškem žepred leti pekel ribenekajkrat v Koprivnici,teden dni pred tokratnimlaškim dogodkom pa vhrvaškem Ludbregu. Kotzatrjujejo laški ribiči, je todruženje v Sloveniji zazdaj še unikatno, ničnarobe pa ne bi bilo, če bi

dobilo posnemovalce.Datum na god zavetnika prijaznegaravnanja s konji in živalmi nasploh,svetega Štefana ni bil izbran naključno.Laščani pa na ta datum tudi pripravijožegnanje konj, ki morda res ni takomnožično kot tisto v Šentjerneju, a je žetradicionalno, ob tej priložnosti pa

poteka tudi Štefanov sejem. Prazničnidnevi ob izteku leta so tudi priložnost,da si ljudje drug za drugega vzamemokakšno uro več kot med letom. Ribe pav hladnem vremenu – tokrat so bile naštefanovo kar prave zimsketemperature – tudi bolje zdržijo. Poletije seveda veliko težje, saj ribe hitro»spustijo rebra«, kot je slikovitopovedal vodja čuvajske službe v Ribiškidružini Laško Maks Stopar. Laški ribiči se zahvaljujejo vsemdobrotnikom, ki so jim pomagaliizpeljati ta lep dogodek: županuFrancu Zdolšku, direktorici StikaAndreji Križnikovi, ki je odstopilaprostor, pekarni Toni pek, ki je prispevalkruh, vsem kolegom, ki so ribe naloviliin jih očistili, predvsem pa srčnimribičem, ki so jih tako lepo spekli insvojih receptur ne bi izdali za nič nasvetu … da teh le ne bi pozabili.

BH

34

Društva/Vojska

Laški markacistiLaški markacistiMarkacijska dejavnost v planinskiorganizaciji obstaja vse od ustanovitveSlovenskega planinskega društva leta1893. Najzaslužnejši za enotnooznačene poti pa je Alojz Knafelc

(1859–1937), planinec in kartograf, ki jevečino svojega prostega časa nameniloznačevanju planinskih poti. Vodil jetočen seznam kažipotnih tablic zzaporednimi številkami, ki se je leta 1936končal s številko 466. Barvnoorientacijsko znamenje, ki označujesmer poti, zlasti planinskih – rdeč

kolobar okoli belega polja – se imenujeKnafelčeva markacija. Planinsko društvo Laško, kateregakorenine segajo v leto 1922, je naobčnem zboru članov 6. novembra 1936uradno izvolilo markacista Stanka Kačičain Draga Zadravca. Planinci so se

zavedali pomena označene poti,takrat samo iz Debra na Šmohor,pozneje še iz drugih strani.Markacijsko delo so še opravljaliDrago Preskar, Tone Rems(zbornik Zgodovinaorganiziranega planinstva vLaškem, 2007) in mnogi, ki sopozneje opravili tečaj zamarkaciste. V Odseku zaplaninske poti PD Laško je biloleta 2010 14 markacistov in dvapripravnika, načelnik pa JožeKrašek, ki je hkrati tudi namestnikvodje Odbora v meddruštvenem

odboru PD Zasavje. Vsak član PZS oziroma PD seprostovoljno moralno zavezuje, da se boravnal po določilih Častnega kodeksaslovenskih planincev, markacist pa imaše dodatne dolžnosti in pravice, ki mupripadajo s tem nazivom. Za markacistase odločijo člani, ki jih to delo veseli in ki

čutijo nekakšno dolžnost, da s svojoprostovoljno dejavnostjo pripomorejo kvarnemu gibanju ljudi po planinskihpoteh. Planinec, ki izpolnjuje vse pogojein na tečaju za markaciste uspešnoopravi preizkus znanja, dobi potrdilo oopravljenem tečaju in si pridobi naziv»pripravnik markacist PZS«. Po dvehletih aktivnega dela (pripravništva) napodročju vzdrževanja planinskih potidobi naziv markacist PZS ter prejmeznačko in izkaznico. Vsaka štiri letaopravlja licenčno izpopolnjevanje. Markacist je upravičen do častnihpriznanj ali pohval za svoje prostovoljnodelo, ki jih podeljuje Planinska zvezaSlovenije ali Komisija za pota. Komisijaza planinske poti podeljuje Knafelčevopriznanje in Knafelčevo diplomo zapomembne dosežke in delo na področjuplaninskih poti. Na letošnjem zborumarkacistov MDO PD Zasavja 16.januarja na Lisci sta Jože Videc inFanika Wiegele prejela Knafelčevopriznanje PZS. Srebrni častni znakMDO PD Zasavja pa sta prejela FranciKamenšek in Stojan Strehar.

Fanika Wiegele

Zbora markacistov so se iz Laškega udeležili (z leve): Karli Wiegele, CvetoBrod, Tone Košir, Jože Krašek, Zvone Busar, Stojan Strehar, Fanika Wiegele,Marko Žohar, Franc Češnovar, Jože Videc, Franc Kamenšek in MarjanKlemenčič, manjkala sta Jure Videc in Vojko Kamenšek.

Te zanimaTe zanimasodelovsodelovanje sanje s

SlovSlovenskensko vo voojskjsko?o?Poklic vojaka je zelo zahteven inspecifičen, zato je treba najti praveljudi z ustreznimi znanji inpsihofizičnimi lastnostmi. Svojepoklicne ambicije pripadnikiSlovenske vojske uresničujejo priopravljanju zahtevnih nalog domaali kot pripadniki enote na mirovnioperaciji ali misiji v tujini.

In katere so možne oblike sodelovanjas Slovensko vojsko?

Seveda so na prvem mestu poklicnipripadniki Slovenske vojske.Kandidati za zaposlitev v SV morajozadostiti vsem zahtevanim pogojem,od ustrezne starosti in izobrazbe dopsihofizičnih sposobnosti in uspešnoopravljenega testa gibalnihsposobnosti. Tisti, ki jim to uspe,podpišejo petletno ali desetletnopogodbo o zaposlitvi z možnostjopodaljšanja. Sledijo številna vojaškaurjenja in specialistična usposabljanja,najbolj uspešni ustrezno napredujejopo vojaški hierarhiji in si gradijo svojokariero kot poklicni pripadnikiSlovenske vojske. Pridobljeno znanjein izkušnje jim omogočajo tudisodelovanje v mednarodnih

operacijah in misijah ter ravnanje inupravljanje s sodobno vojaškoopremo in tehniko. V Slovenski vojskiso zaposlene tudi pripadnicenežnejšega spola, ki opravljajo vsazahtevna dela in naloge na enak načinin odgovorno kot njihovi moškisodelavci. Za vse tiste, ki so stari od 18 do 27 letin bi prav tako želeli spoznati življenjein delo vojaka, je prav gotovozanimivo prostovoljno služenjevojaškega roka. Služenje traja trimesece, za čas služenja paprostovoljci prejmejo tudi plačilo.Poleg drugih bonitet, ki jihprostovoljno služenje prinaša, jepomembno tudi to, da se jim čassluženja všteva v pokojninsko dobo,vojaki prostovoljci pa imajo tudiprednost pri zaposlitvi v Slovenskovojsko.Zanimivo je tudi sodelovanje vpogodbeni rezervi, ki je namenjenopredvsem vsem tistim, ki želijo polegrednega opravljanja poklica svojvsakdan popestriti z novimi izzivi,dinamiko in dodatnimizpopolnjevanjem. Pogodbenirezervist je za svoje sodelovanje tudiustrezno nagrajen, seveda pa se morausposabljati in uriti do 30 dni čez vseleto. Pogodbeni rezervisti lahkopomagajo tudi ob naravnih in drugihnesrečah, od leta 2009 pa sodelujejoskupaj s poklicnimi vojaki Slovenske

vojske na mirovni misiji na Kosovu.Mladim, ki želijo svojo kariero graditi vvojski, so namenjene štipendije, ki jihrazpisuje Slovenska vojska. Prejemnikištipendij morajo redno opravljatisvoje šolske oziroma študijskeobveznosti, po končanem šolanju paministrstvo s štipendistom sklenedelovno razmerje za delo v Slovenskivojski oziroma pogodbo o opravljanjuvojaške službe v rezervni sestaviSlovenske vojske.Vse, ki vas zanima katera odpredstavljenih oblik sodelovanja sSlovensko vojsko, pa tudi tiste, kiželite izvedeti več o življenju in deluvojaka ter o orožju in opremi, ki jouporablja, vabimo, da obiščetespletne strani www.postanivojak.si,kjer boste zagotovo dobili odgovorena vaša vprašanja in druge informacijeter podatke o Slovenski vojski, ki vaszanimajo.

35

Društva/Zanimivo

DvDve novi knjigie novi knjigiAstrAstronomskonomskoo

naravnaravoslovnega droslovnega društvuštva a Graščina ŠirjeGraščina Širje

Letos je pri Tehniški založbi Slovenije žetretje leto zapored izšla knjiga Glej jih,zvezde! najlepši prizori na nebu,priročnik za opazovanje. Prvič jo jeleta 2008 ob podpori Francoskegakulturnega centra Charles Nodier vLjubljani izdalo kar Astronomskonaravoslovno društvo Graščina Širje izZidanega Mosta samo, potem pa jenjeno izdajanje prevzela omenjenapriznana založba. Društvo s to knjigozapolnjuje vrzel v slovenskiastronomski literaturi, kjer doslej nismoimeli priročnika, ki bi ljubiteljem nebanapovedoval, kdaj se bo v prihodnjemletu na nebu dogajalo kaj posebnega.Knjiga je torej namenjena vsemljubiteljem neba, tudi tistim (tem šeposebej!), ki nimajo astronomskihdaljnogledov, ampak bi radi spoznavalilepote neba samo s prostim očesom alikvečjemu z navadnim lovskimdaljnogledom. Končno je človeštvo večtisočletij opazovalo nebo s prostimočesom in šele zadnja štiri stoletja zdaljnogledi in drugimi umetniminapravami. Delo je prevod iz francoščine inopremljeno s čudovitimi fotografijamineba, opisi in razlago astronomskihpojavov brez strokovne latovščine. Znjeno pomočjo bomo hitro spoznaliposamezna ozvezdja in zvezde, razločiliplanete in spremljali njihova aktualnagibanja ter se seznanili, kaj se dogaja zumetnimi sateliti, sondami itd. Več stoSlovencev potem, ko so knjigo mordaže pred leti dobili v roke, zdaj vsakoleto znova pričakuje, kaj jim bo prineslaza naslednje leto. Knjiga Glej jih, zvezde! je dragocenpriročnik za družine, ko lahko otroci

skupaj s starši tekoče spremljajo, kaj sedogaja na nebu in tako poglabljajosvoje sožitje z naravo in še posebej zvesoljem. Naslednja knjiga, ki so jo prevedli(tokrat iz nemščine) v tem prizadevnemdruštvu in je tudi izšla pri Tehniškizaložbi Slovenije, pa nosi naslovAstronomija – preproste razlage.Knjiga (90 strani) je v celoti bogatoilustrirana, tako da vsak pojem tudislikovno razlaga, saj besedilo pogostopoteka kar čez slike, ki služijo za ozadje.Kot pove naslov, na preprost načinobravnava vse, kar danes pojmujemopod astronomijo, tako nebesne pojavekot navodila za opazovanje vse dorazvoja vesolja oziroma kozmologije.Prav ta celovitost je neprecenljivaprednost te po obsegu skromne knjige,saj omogoči bralcu, da z razmeromaneobsežnim delom pridobi pogled vznanost, ki jo sicer obravnavajo debeleknjige. Pisana je tako, da je privlačna zaodrasle in – prav zaradi preprostihrazlag – tudi za mladino in otroke vosnovnošolski dobi. To med drugimpomeni, da je lahko vodnik učiteljempri njihovem delu v razredu ali krožkupa tudi ozaveščenim staršem priuvajanju podmladka v skrivnostivesoljne narave.

Anton Martin Slomšek je za vsakoletnozbirko Mohorjevih knjig rad uporabilizraz "knjižji dar". Tak čudovit knjižnidar nam je brez dvoma s tema dvemaknjigama letos pripravilo Astronomskonaravoslovno društvo Graščina Širje, kiželi, da bi razveselil in z lepotami nebaobogatil čim več naših domov. Knjige jemogoče kupiti pri Tehniški založbiSlovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, alinaročiti pri TA NORICUM, tel.: 03 564 9700, kjer odobrimo tudi društvenipopust.

Ludvik Jevšenak

Lašče in LaškLašče in Laško: novo: novaanaselitvnaselitvena tena teoreorijaija

Vse kaže, da so naši imenoslovcinehote postavili povsem novonaselitveno teorijo: stari Slovenci sose skoraj po pravilu naseljevali tako,da so naravne danosti ustrezalenjihovemu imenu, pri tem pa sonekateri predvideli celo dogodke vprihodnosti! Že omenjeni Bok' se je"usedel" ravno na boč (gl. Bočna), vsitrije Miši, po katerih se od leta 2009uradno imenujejo naši Mišji doli indolina (gl.), pa so uganili, katere (kotmišja luknja majhne) dole bodo čezstoletja dobili v last menihi!Tudi Lahi so se deloma naseljevali vskladu s to teorijo. Tiste skupine, pokaterih se zdaj uradno imenujejo vseLašče ter kraj in zaselka z imenomLaško, so si namreč vse po vrstizaželele življenja v lazih sredi gozdovin hribov, in prav nobeni ni prišlo namisel, da bi lahko bilo življenje vkakšni rodovitni nižini ali ob morjulažje. Tam, kjer ni lazov, bomonamreč zaman iskali "njihove" na Lašzačenjajoče se imenske ostaline!Oba zaselka Laško sta več kot očitnozrasla v lazu sredi gozda, kar potrjujetudi krajevno ime Hudi Laz tikLaškega v Selški dolini. Imepivovarskega kraja Laško, kjer je sicerstala rimska naselbina, bi prav takolahko bilo povezano z (okoliškimi)lazi, skoraj zagotovo pa ime Laškavas, saj so v obeh tako poimenovanihhribovskih naseljih našli samostaroslovenske(!) grobove. Da so vasiokoli Laškega res zrasle v lazih,pričata imeni Laziše in Lažišezahodno in vzhodno od Laške vasi.Strokovno pravilno(?) podkovanimznanstvenikom torej na vsakemzemljevidu preverljiva dejstva nepomenijo nič: kjer ne vidijo Miši,Bok'ov in Radoslavov, vidijo pa Lahe!Zato jim imeni Lasis in Lasisse, ki stanajstarejši znani potujčeni imeniVelikih Lašč, ne zvenita kot laziš(č)e,kakor se imenujejo vsaj tri naselja prinas, marveč kot, Bog se jih usmili,»Lašiče, kar je izvorno tožilnikmnožine patronimika Lašič ..., kispada k Lah«! Naselja z imenomLašče je torej po znanstveni razlagiustanovil Lah, imenujejo se pa ponjegovih potomcih Lašičih.Zemljepisec Roman Savnik, ki je vsvojem Krajevnem leksikonuSlovenije kot pronicljiv opisovaleczemeljskega površja napisal, da imeLašče pomeni »kraj na lazih«, se obtem gotovo obrača v grobu ...

Simon Lenarčič

P. S.To je del članka Neverjetno se jim zdiverjetno, verjetno pa neverjetno, ki jebil objavljen v Delu 19. 1. 2011.

36

Napovednik

F E B R UF E B R U A RA R

Sreda, 16. februaro Kulturni center Laško: Komedija Čas za spremembe (ob 19.30)o Center starejših – Hiša generacij: Pustne maske (ustvarjalna delavnica) – Anka

Levičar (med 9. in 11. uro)

Četrtek, 17. februaro Knjižnica Laško: Večer s prevajalcem, akademikom in strokovnjakom klasične

filologije dr. Kajetanom Gantarjem (ob 19. uri)o Center starejših – Hiša generacij: Oblikovanje fimo mase (ustvarjalna delavnica –

Terezija Dernač) in Kvačkane ogrlice (ustvarjalna delavnica – Marija Kamenšek)(med 9. in 11. uro)

o Center starejših – Hiša generacij: Klepet v dobri družbi (ob 16. uri)o Center starejših – Hiša generacij: Prireditev ob kulturnem prazniku – učenci OŠ

Jurklošter (ob 17. uri)

Petek, 18. februaro Večnamenski dom Rimske Toplice (knjižnica): Večer najlepših pesmi slovenskih

pesnikov po izboru obiskovalcev Knjižnice Rimske Toplice (ob 19. uri)o Dvorana Tri lilije: Jubilejni koncert Ansambla Braneta Klavžarja z gosti (ob 19. uri)o Center starejših – Hiša generacij: Druženje s kamero – Boža in Bojan Herek (ob

13. uri)

Sobota, 19. februaro Center starejših – Hiša generacij: Druženje ob petju (ob 17. uri)

Ponedeljek, 21. februaro Knjižnica Laško: Delavnica za otroke (peka) ob uporabi poučnega gradiva (ob 10.

uri)o Center starejših – Hiša generacij: Rože iz nogavic (ustvarjalna delavnica – Marija

Kamenšek) (med 9. in 11. uro)

Torek, 22. februaro Center starejših – Hiša generacij: Papirni filigran-quilling (ustvarjalna delavnica –

Nina Šašek in Marjeta Dremel) (med 9. in 11. uro)

Sreda, 23. februaro Knjižnica Laško: Delavnica za otroke (peka) in predstavitev mladinskih leposlovnih

novosti (ob 10. uri)o Center starejših – Hiša generacij: Rože iz krep papirja (ustvarjalna delavnica

–Marica Lesjak) (med 9. in 11. uro)

Četrtek, 24. februaro Center starejših – Hiša generacij: Poslikava svile (ustvarjalna delavnica – Jožica

Cajhen in Barvanje mask (ustvarjalna delavnica – Marjeta Knez) (med 9. in 11. uro)o Center starejših – Hiša generacij: Rejništvo za danes in jutri (delavnice za rejence –

Karmen Grajžl Koprivc in Marjeta Ferlež) (med 11. in 13. uro)o Knjižnica Laško: Zoran Furman: Pakistan – potopisno predavanje (ob 19.uri)

Petek, 25. februaro Center starejših –Hiša generacij: Literarni krožek (Zlata Strel) (ob 10. uri)o Center starejših – Hiša generacij: Mini delavnica tehnike EFT na temo telesna teža

(vodi Pika Rajnar, prispevek vsakega udeleženca je 15 EUR) (med 19. in 21. uro)

Ponedeljek, 28. februaro Center starejših – Hiša generacij: Druženje mladih mamic z malčki

M A R E CM A R E CTorek, 1. mareco Center starejših – Hiša generacij: Skupina za starše (Polona Teršek) (ob 19.30)

Sreda, 2. mareco Kulturni center Laško: Območno srečanje otroških folklornih skupin (ob 17. uri)

Petek, 4. mareco Center starejših – Hiša generacij: Vrtec na obisku (medgeneracijsko druženje) (ob

10. uri)

Sobota, 5. mareco Center starejših – Hiša generacij: Druženje ob petju (ob 17. uri)o Hotel Hum: Pustovanje (ob 20. uri)

Nedelja, 6. mareco po ulicah Laškega: 13. pustni karneval (ob 15. uri)

Ponedeljek, 7. mareco Center starejših – Hiša generacij: Druženje ob nitki (pletenje, kvačkanje, vezenje,

šivanje …) (Anka Levičar) (med 9. in 11. uro)

Sreda, 9. mareco Center starejših – Hiša generacij: Rože iz krep papirja (ustvarjalna delavnica

–Marica Lesjak) (med 9. in 11. uro)

Petek, 11. mareco Knjižnica Laško: Dušan Klenovšek: Prepoznavanje ptic in ptičjega petja –

predavanje ornitologa (ob 19. uri)

Sobota, 12. mareco Kulturni center Laško: Gledališki dan

Ponedeljek, 14. mareco Center starejših – Hiša generacij: Otvoritev klekljarske razstave Slovenija v čipki –

5 let klekljarske skupine Centra starejših – Hiše generacij Kitice (ob 18. uri);razstava bo na ogled vsak dan do 20. marca med 9. in 16. uro

Torek, 15. mareco Center starejših – Hiša generacij: Gibljivi klovni (ustvarjalna delavnica) – Ana Tošić

(med 9. in 11. uro)o Center starejših – Hiša generacij: Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost

Laško (ob 15.30)

Sreda, 16. mareco Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov, Ansambel Saša Avsenika in Mladi

Dolenjci (ob 19.30)

o Center starejših – Hiša generacij: Predavanje nadžupnika v Laškem in predsednikaškofijske Karitas Celje Roka Metličarja: Visoka umetnost staranja (dodajati radost,zdravje in kakovost letom življenja) (ob 16. uri)

Četrtek, 17. mareco Center starejših – Hiša generacij: Punčke iz nogavice (ustvarjalna delavnica) –

Marjeta Dremel (med 9. in 11. uro) o Center starejših – Hiša generacij: Klepet v dobri družbi (ob 16. uri)

Petek, 18. mareco Center starejših – Hiša generacij: Druženje s kamero – Boža in Bojan Herek (ob

13. uri) o Večnamenski dom Rimske Toplice (knjižnica): Majda Anžin: Z zavedanjem in

vadbo do pokončnosti (zdravstveno predavanje o pravilni drži) (ob 18. uri)

Sobota, 19. mareco Center starejših – Hiša generacij: Druženje ob petju (ob 17. uri)

Torek, 22. mareco Center starejših – Hiša generacij: Servietna tehnika (ustvarjalna delavnica) –Ana

Tošić (med 9. in 11. uro)

Sreda, 23. mareco Center starejših – Hiša generacij: Kulturna prireditev: Mama, hvala ti za vse (ob 16. uri) o Kulturni center Laško: Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov

Pozdrav pomladi (ob 17. uri, ob 19. uri)

Četrtek, 24. mareco Center starejših – Hiša generacij: Kvačkane ogrlice (ustvarjalna delavnica) – Marija

Kamenšek (med 9. in 11. uro) o Knjižnica Laško: Jana Lavtižar: Mož in žena v času recesije – psihološko predavanje

(ob 19. uri)

Petek, 25. mareco Hotel Wellness Park Laško: Plesno kulinarični dogodek ples Ona in On

Ponedeljek, 28. mareco Center starejših – Hiša generacij: Druženje mladih mamic z malčki (vabimo vse

mamice in tiste, ki to še bodo, da se nam pridružijo pri druženju mamic z malčki,kjer vam bo na morebitna vprašanja in zagate pomagala srednja medicinskasestra ga. Romana Vasiljević) (ob 10. uri)

Torek, 29. mareco Center starejših – Hiša generacij: Rože iz nogavic (ustvarjalna delavnica) –Marija

Kamenšek (med 9. in 11. uro)o Muzej Laško: Predstavitev filma prikaza Košnja pod starim gradom (ob 18. uri)

Četrtek, 31. mareco Kulturni center Laško: ABC abonmajček, Muzikali (dopoldne)o Center starejših – Hiša generacij: Nakit iz fimo mase (ustvarjalna delavnica) –

Terezija Dernač (med 9. in 11. uro)o Center starejših – Hiša generacij: Rejništvo za danes in jutri – Karmen Grajžl

Koprivc in Marjeta Ferlež (ob 16. uri)o Knjižnica Laško: Ksenija Ramovš: Preprečevanje navajanja na alkohol pri mladih –

vzgojno predavanje (ob 19. uri)

Od 4. marca do 1. aprilao Muzej Laško: Razstava ob 10. obletnici JSKD OI Laško

A P R I LA P R I LPetek, 1. aprilo Center starejših – Hiša generacij: Vrtec na obisku (medgeneracijsko druženje) (ob 10. uri)o Center starejših – Hiša generacij: Mini delavnica tehnike EFT na temo strah pred …

– vodi Pika Rajnar, prispevek vsakega udeleženca je 15 EUR (med 19. in 21. uro)o Kulturni center Laško: Letni koncert Ženskega pevskega zbora Laško (ob 19.30)

Sobota, 2. aprilo Center starejših – Hiša generacij: Druženje ob petju (ob 17. uri)

Nedelja, 3. aprilo Kulturni center Laško: Državno tekmovanje tamburašev

Torek, 5. aprilo Center starejših – Hiša generacij: Skupina za starše – Polona Teršek (ob 19.30)

Sreda, 6. aprilo Kulturni center Laško: Območno srečanje otroških plesnih skupin Zavrtimo se (ob

17. uri)

Petek, 8. aprilo Kulturni center Laško: Koncert vokalne skupine Vodomke ob 10. obletnici

delovanja (ob 19.30)

Sobota, 9. aprilo Parkirišče pri gradu Tabor: 4. Stikov pohod na Hum (ob 9. uri)

Torek, 12. aprilo Knjižnica Laško: Tomaž Majcen: Geološke značilnosti naših krajev s poudarkom na

plazovih (ob 19. uri)

Sreda, 13. aprilo Center starejših – Hiša generacij: Otvoritev slikarske razstave Janeza Medveška s

poezijo in glasbo (ob 16. uri); razstava bo na ogled do 13. maja, od ponedeljkado petka med 8. in 16. uro

Četrtek, 14. aprilo Kulturni center Laško: ABC abonmajček, Vila malina, predstava (dopoldne)

Petek, 15. aprilo Center starejših – Hiša generacij: Pletenje butaric (ustvarjalna delavnica) – Petra

Šuster (med 9. in 11. uro)

Od 8. do 29. aprilao Muzej Laško: 7. Klak fotografska razstava

Do 10. majao Razstavišče Kulturnega centra: Razstava Likovne skupine Pro tempore

N A P ON A P O V E D N I K P R I R E D I T EV E D N I K P R I R E D I T E VV

37

Oglasi

222 mojdom 16 17. februar 2010

Cene energije rastejo, pavšalno plačevanje toplote je nepravično in neekonomično

Zakaj meriti porabo toplote?Ogrevanje stanovanja je ponavadi največji med tekočimi stanovanjskimi stroški. Nesprejemljivo je, da ga plačujemo po kvadraturi oziroma neodvisno od svoje porabe. Ljudje imamo namreč različne življenjske navade. Nekdo ima v stanovanju vroče, drugi odpira okna, tretji varčuje. Prav je, da vsak plača svojo porabo.

Po uvedbi plačevanja v skladu s porabo stanovalci zapirajo okna, jih dodatno zatesnijo, znižajo temperaturo v prostoru (za 1 0C nižja temperatura v prostoru pomeni 6 odstotkov prihranka pri energiji), priprejo radiatorje ob odhodu na dopust ... skratka, začnejo se obnašati bolj varčno, prenehajo se prepiri med sosedi, medsebojni odnosi se izboljšajo. Samo finančni prihranek spodbudi ljudi k varčevanju.

Zato ne preseneča, da plačevanje toplote po kvadraturi v tujini zavračajo kot zastarel in nepravičen način. Številnim državam, v katerih je merjenje porabe toplote po stanovanjih že obvezno, se je pridružila tudi Slovenija. Ukrep bo obvezen tudi v Sloveniji od 1. oktobra 2011 dalje.

PRAVIČNEJŠE PLAČEVANJE OGREVANJA V STOLPNICAH IN BLOKIH - obvezno od 1. oktobra 2011 dalje

Za ogrevanje porabimo prevečKolikšni so prihranki?V praksi največkrat dosegamo od 20- do 30-odstotne prihranke toplote. Prihranki so odvisni od načina ogrevanja, vrste stavbe ipd. Starejše stavbe kot največje potrošnice toplote imajo ponavadi največje prihranke. Povprečno stanovanje v Sloveniji ima od štiri do pet radiatorjev. Če predpostavimo, da za ogrevanje porabi 500 evrov na leto, lahko računamo s prihranki okoli 100 evrov na leto.

Strošek vgradnje delilnika toplote je okoli 20–35 evrov na radiator, investicija pa se tako povrne v letu do dveh, kar je veliko prej kot pri izolaciji zgradbe, zamenjavi oken ali kateremkoli drugem ukrepu.

Kako potekata odčitavanje in obračun?Odčitavanje ponavadi poteka enkrat letno, podobno kot pri elektriki, vodi in plinu. Podatki se odčitajo po končani kurilni sezoni, in sicer na dva načina:

(1) z vstopom v stanovanje pri cenejših, elektronskih delilnikih ali

(2) na daljavo pri dražjih, radijskih delilnikih.

Pri obračunu se upoštevajo fiksni stroški (cca 30 odstotkov: cevi, skupni prostori ipd.), deljivi stroški (cca 70 odstotkov: odčitani iz delilnikov) in redukcije porabe toplote za vremensko izpostavljene lege stanovanj (vogalna stanovanja, pritličje ...). Največkrat se poračun izravna v prvih treh položnicah naslednje kurilne sezone.

Ali so možne goljufije?Ne. Delilniki so na radiator ponavadi točkovno privarjeni ali privijačeni tako, da jih ni mogoče sneti. Poleg tega v spominu hranijo točne podatke o porabi toplote za več let nazaj, iz česar lahko razberemo morebitno nenavadno obnašanje. Delilniki Brunata merijo že temperaturno razliko

Po 10 letih delilnik ostane isti, menja se le baterija!

0,1 °C in so zato primerni tudi za radiatorje s termostatskimi ventili in sodobne nizkotemperaturne sisteme. Patentirano merijo tudi toploto, ki jo radiator prejme iz prostora, in jo odštejejo od porabljene. Točnost je zagotovljena, možnost goljufanja izničena. Več kot 90-letne danske izkušnje so zagotovilo za to, da boste plačali le toliko, kolikor boste porabili.

Kakšno okolje bomo zapustili svojim otrokom, je odvisno izključno od nas.

38

Oglasi

V hotetel HUM na malico in kokosilo!

Informacije: 03 734 88 00 | www.thermana.si | [email protected]

Po predhodnem naročilu kosila nad 10 oseb Vam namesto sladice lahko pripravimo celo torto, ka-tere okus in obliko si izberete sami.

V mesecu februarju in marcu Vam ob naročilu sobotnega ali nedeljskega kosila podarimo KAVO po vaši izbiri.

Vsak prvi in tretji petek v mesecu Vas vabimo, da se zavrtite ob živi glasbi na naših že tradicional-nih plesnih večerih.

Pustovanje v hotel Hum - 5.3.2011

Za Vas pripravljamo sobotna, nedeljska in praznična kosila, ki so sestavljena iz:

Hladne predjedi§

Juhe postrežene v jušniku§

Glavne jedi(dve vrsti mesa, dve prilogi in solata)

§Sladica

Cena malice 4,80 €

Cena kosila 9 € Cena maliceabonenti

4,30 €

39

Documents

Odgovorna urednica: Spoštovane bralke, spoštovani bralci!