Drage bralke, dragi bralci,pred vami je druga {tevilka revije Osvoboditev `ivali, ki jo izdaja Dru{tvo za

osvoboditev `ivali in njihove pravice. @e v prvi, brezpla~ni {tevilki (~e je

niste prejeli, si lahko njeno vsebino preberete na www.osvoboditev-

zivali.org) smo objavili kar nekaj ~lankov, katerih namen je bil informirati

javnost o nevzdr`nem polo`aju `ivali v dana{njem svetu, {kodljivosti mesne

prehrane, mno`i~ne `ivinoreje, lova, ribolova in poskusov na `ivalih.

Prispevki so ogledalo dana{nje dru`be, za katero bi bilo nujno potrebno, da

razmisli, kam nas vodijo napa~ni posegi v naravo ter brutalno ravnanje z

`ivalmi. Odlo~itev, ali boste razmislili o tem ali ne, prepu{~amo seveda vam,

drage bralke in bralci. Pomembno pri tem se nam zdi le opozoriti, da so `ivali

del enosti vesolja in zato niso nikogar{nja last. Tako po zakonu vesolja, ki

glasi: "kar sejemo, to `anjemo", sledi, da bomo vsako, pri ubijanju

povzro~eno bole~ino in izkori{~anje `ivali morali sami ob~utiti in pretrpeti

kot posamezniki in kot dru`ba.

Ob vseh teh katastrofah, ki jih `e do`ivljamo, in ni~ kaj lepih napovedih za

naslednja leta je vsekakor vzpodbudno to, kar se `e ve~ let dogaja na malem

del~ku Nem~ije v okolici Würzburga. Predstavljamo vam Gabrielin sklad, ki

si je za glavno nalogo zadal postaviti temelje za `ivljenje v miru z `ivalmi in

naravo (str. 4). V novi {tevilki objavljamo tudi ekskluzivni intervju z dr. med.

Petrom Papugo, ki kot strokovnjak – zdravnik odkrito spregovori o napa~nem

stali{~u uradne medicinske stroke, ki {e vedno podpira u`ivanje mesa (str. 8).

^eprav se odnos, ki ga ima ~love{tvo do `ivali, najve~krat opravi~uje s sklice-

vanjem na tradicije, pa `elimo pojasniti, kje so korenine katastrofalnega

odnosa z `ivalmi (str. 20). Znani slovenski kantavtor in velik prijatelj `ivali,

Adi Smolar, v svojem prispevku nakazuje preprosto re{itev za izbolj{anje

polo`aja `ivali (str. 11). Cerkev odreka `ivalim du{o, mnogi otopeli ljudje pa

ne verjamejo niti v obstoj ~ustev pri na{ih `ivalskih bratih in sestrah. [tuden-

tka veterine vabi tiste, ki dvomijo, da `ivali ob~utijo tudi strah, grozo in

`alost, v poslednje koncentracijsko tabori{~e nekaterih `ivali (str. 14).

Skratka sku{ali smo se tematiki `ivali pribli`ati z ve~ vidikov in vsi se ver-

jetno bolj ali manj razlikujejo od tistih splo{no poznanih na~inov gledanja na

`ivali. Tega pa ne po~nemo zato, da bi vas, drage bralke in bralci, zasuli z

"novim", "{okantnim" ali celo "{kandaloznim", temve~ zato, da bi v vas pre-

budili tisti aspekt va{e du{e, ki mu pravimo usmiljenje ter del va{e osebnosti,

ki se imenuje zdrav razum. Kajti, kako naj druga~e {e re{ujemo svoje dosto-

janstvo, kot tako, da se zavemo, da smo kot ~love{tvo globoko za{li s tem, da

smo se brez zadr`kov in sramu podlo znesli nad nedol`nimi bitji? In da nas

iskreno usmiljenje do trpe~ih sostvaritev pravzaprav lahko povede iz

mo~virja, imenovanega samouni~evalna agonija ~love{tva...

Damjan Likar, odgovorni urednik

OSVOBODITEV @IVALI, revija za prijatelje `ivaliLetnik I, {t. 2, sept. 2004

IZDAJA:Dru{tvo za osvoboditev `ivali in njihove praviceOstro`no pri Ponikvi 26, 3232 PonikvaTel.: 03/5763-303, 031/499-756Internet: www.osvoboditev-zivali.orgEmail: infoÆosvoboditev-zivali.orgPredsednik: Stanko Valpati~

UREDNI[TVOOdgovorni urednik: Damjan Likar

e-po{ta: damjan.likarÆsiol.net

tel.: 041/356 093

Naslednja {tevilka revije Osvoboditev `ivali izide 10. januarja!

Oblikovanje: Polona Kregar, Adriana Ger{ak

Uredni{ki odbor: Andreja Gabrovec, Gretta Miku` Fegic, Magda Vetrih, Alja

Divjak, Stanko Valpati~, Vlado Began, Silvo Metelko

Fotografija naslovnice: Leon Hard

Posamezni izvod stane 550 SIT

Letna naro~nina stane 1600 SIT (PTT stro{ki so vklju~eni)

Tisk: Kolortisk s.p., Kr{ko

Ulica Milke Kerinove 11

8270 Kr{ko, september 2004, natisnjeno v 3000 izvodih

Prostovoljne prispevke za Dru{tvo za osvoboditev `ivali in njihove pravice lahko naka`ete na transakcijski ra~un {t.:02011-0253228311.Donatorji Dru{tva za osvoboditev `ivali in njihove pravice:Kbm invest d.o.o, Studio scriptus, Interteks d.o.o., Trideja in`eniring, trgovinain storitve Fürst Bogdan s.p. Celotna imena ostalih donatorjev niso bila razvidna iz ban~nega izpiska, vendarse tudi njim iskreno zahvaljujemo za finan~no pomo~, s katero lahko izvajamorazli~ne akcije v dobrobit `ivali.

VSEBINA:

V Nem~iji so postavljenitemelji za mir na Zemlji 4

Dr. med. Petar Papuga o{kodljivosti u`ivanja mesne prehrane 8

Prej vas bo zadela strela, kot pa napadel medved 10

Adi Smolar: Mu~enje in ubijanje `ivali je trebazakonsko prepovedati 11

Ali lahko resno jemljemo celoten Zakon o za{~iti `ivali? 12

[tudentka veterine v klavnici:Sedaj sem sama do`ivela, da tudi krave jo~ejo 14

Posmrtna slava zaznanstvenika, ki je delalposkuse na `ivalih 16

Novice iz Dru{tva za osvoboditev `ivali in njihove pravice 18

Anketa: Kaj menite o no{enjukrzna in drugih `ivalskih ko`? 19

Moris Hoblaj: Teologi smoprekinili odnos med Bogom,~lovekom in `ivalmi 20

Pismo bralke: V~eraj semdo`ivela nekaj `alostnega 22

Kako je sploh pri{lo do ideje omiroljubni zemlji - Gabrielinemskladu?Za~etki miroljubnega poljedelstva

segajo `e skoraj tri tiso~ let v zgodovi-

no. Takrat je prerok Izaija rekel, da bo

na Zemlji nastalo Kraljestvo miru, da

bodo ljudje iz me~ev naredili pluge, da

bodo `ivali `ivele v so`itju in otrok jih

bo pasel. Jezus iz Nazareta je prav tako

napovedal Kraljestvo miru. Ljudje so

sicer mislili, da bo cerkveno kr{~anstvo

tudi prineslo kraljestvo miru, toda

zgodilo se je ravno nasprotno.

Zgodovinsko je nesporno, da je ravno

cerkveno kr{~anstvo s svojo doktrino o

pravi~ni vojni v zadnjih dveh tiso~le-

tjih direktno ali indirektno odgovorno

za nasilje in smrt milijonov ljudi,

posebno v kri`arskih vojnah in v ~asu

inkvizicije. Ljudje mislijo, da bo

Kraljestvo miru nastalo samo od sebe,

toda Jezus je `elel, da naj vsak ~lovek

najprej razvije kraljestvo miru v sebi z

izpolnjevanjem desetih Bo`jih zapove-

di in njegovih naukov iz Govora na

gori. Ker se to v dva tiso~ letih ni

zgodilo, je Bog ponovno na Zemljo

poslal preroka. Sedaj je pri{el ~as, da se

tisto, kar je bilo zapisano, tudi uresni~i.

To se je `e za~elo dogajati z

ustanovitvijo Gabrielinega sklada.

Zakaj se miroljubna zemlja imenujeGabrielin sklad?Miroljubno poljedelstvo je nastalo na

pobudo Duha preko visoko duhovno

ozave{~ene `enske in prerokinje za

dana{nji ~as, z imenom Gabriele. Iz

njenega Bo`jega prero{kega dela se je

razvila tudi zavest o enosti med

~lovekom, `ivalmi in naravo, kar je

osnova za miroljubno poljedelstvo.

Gabriele pravi, da Bo`ji duh pre`ema

vse, kar nas obdaja. Vsako rastlino,

mineral, `ival in ~loveka. Harmonija z

naravo pa je mogo~a le, ~e ~lovek

najprej `ivi v miru s samim seboj in v

harmoniji s svojimi bli`njimi. Mir je

zato zanjo nedeljiv. Bolj, ko postaja

~lovek umirjen v sebi, bolj senzibilen

postaja tudi za komunikacijo z naravo

in naravnimi elementi. V eni od objav

Bo`jega Duha preko Gabriele je

zapisano: "Bodite povezani z vsako

stvaritvijo in z vsem kamenjem in

rastlinami in za{~itite `ivali, ki so vam

bile zaupane. Nikdar ne zakoljite `ivali

za va{o lastno potrebo. Vidite, narava

je poskrbela za vas. Plodovi polja,

vrtovi in gozdovi vam nudijo hrano za

va{e telo."

Kaj so osnovne zna~ilnosti mirolju-bne zemlje?Miroljubna zemlja si prizadeva za mir z

vsemi `ivljenjskimi oblikami. Kmetje

se u~ijo `iveti v miru tudi z `ivalmi,

zato jih nimajo za ustvarjanje dobi~ka,

za zakol in hrano ljudi. Pri njih ni ubi-

janja `ivih bitij, tki. mikroorganizmov

v tleh z uporabo kemije, gnoja ali gnoj-

nice, s ciljem izvle~i iz tal ~im ve~ji

pridelek. V zemljo ne vna{ajo nobenih

snovi, ki uni~ujejo `ivljenje in obre-

menjujejo okolje ter jih nato zau`ijemo

s hrano. Tudi genske manipulacije ne

uporabljajo. Dve leti zemljo obdelujejo

in pobirajo pridelek, nato jo pustijo eno

leto v prahi - to imenujemo triletno

kolobarjenje. V ~asu po~itka dopustijo,

da rastejo na poljih razli~ne rastline,

kot na primer detelja in kamilica, ki z

visoko vsebnostjo du{ika v koreninah

naravno obnavljata tla. Za regeneracijo

pa skrbijo tudi milijarde najmanj{ih

`ivih bitij v zemlji - mikroorganizmi.

Pri naravnem ravnanju z njivami ni

izkori{~anja - je dajanje in sprejemanje

v medsebojnem spo{tovanju. Ti kmetje

zemljo vidijo kot `ivo bitje, ki si `eli

iskrene komunikacije. Miroljubni

kmetje zase pravijo, da so prijatelji na-

rave in vseh `ivali. Tudi `ivali, ki `ivijo

v naravi, ne preganjajo in ne ubijajo.

Zavedajo se, da je ~lovek vzel `ivalim

njihov `ivljenjski prostor, ter da so zato

prisiljene narediti {kodo na njivah, ~e

sploh temu lahko re~emo {koda, saj si

4

V Nem~iji so postavljeni temelji za resni~ni mir na Zemlji

Pokrajina v bli`ini mesta Würzburg na severnem Bavarskem je na prvi pogled povsem enakakot vsa druga kmetijska podro~ja, travniki in gozdovi. Toda, ko iz avtomobila stopi{ natamkaj{njo zemljo, za~uti{ v zraku globok mir, ki se kaj kmalu naseli tudi v vsako celico

tvojega bitja. Razlog za tak{no visoko duhovno atmosfero je miroljubna zemlja. Miroljubnazemlja se hkrati imenuje Gabrielin sklad, ki je bil ustanovljen spomladi leta 2001 na relativno

majhnem ko{~ku zemlje, s ciljem `ivalim in rastlinam vrniti `ivljenjski prostor. Na tejmiroljubni zemlji obstaja tudi kmetijstvo, kjer kmetje pridelujejo hrano po zakonih narave,

ki ima tako ~udovit in naraven okus, da se ji enostavno ne more{ upreti. Vendar njihovomiroljubno poljedelstvo dale~ presega okvire zdrave hrane, ki verjetno nima primerjave nikjerv svetu. Iz zgoraj navedenega lahko re~emo, da se na tem obmo~ju vzpostavlja in {iri resni~ni

mir na Zemlji, kar pomeni so`itje med ~lovekom, `ivalmi in naravo. O Gabrielinem skladu smose pogovorili z vodjem Martin-om Hennel-om.

Ra~ka v svojem luksuznem zaveti{~u sredi biotopa za vodne `ivali

`ivali vzamejo samo tisto, kar jim je

mati Zemlja podarila. Izku{nje ka`ejo,

da ~e jim zavestno zasejejo del njive, jo

pustijo nepo`eto, na drugih njivah sko-

rajda ne naredijo {kode.

Kaj pa so glavni cilji Gabrielinegasklada?Ena od glavnih nalog Gabrielinega

sklada je, da `ivalim ponovno ustvari-

mo varen `ivljenjski prostor in tak{ne

pogoje bivanja, kot so primerni za nji-

hovo vrsto, da `ivali ponovno dobijo

nazaj svoj ko{~ek zemlje, ki jim pripa-

da, da se bo ~lovek z njimi nau~il deli-

ti hrano, ki nam jo podarja mati narava.

^lovek je doslej o~itno mislil, da `ivali

`ivijo od zraka, zato jim je v zadnjih

stoletjih mo~no skr~il njihov `ivljenj-

ski prostor. Skratka, eden od osnovnih

ciljev Gabrielinega sklada je, da se

popravi vsa {koda, ki je bila zaradi

~love{kega egoizma storjena `ivalim in

materi Zemlji in to je eden od prvih

korakov do resni~nega svetovnega

miru.

Kako pa skrbite za bolj kvalitetnobivanje divjih `ivali na tem obmo-~ju?@ivalim smo ustvarili razli~ne vrste

biotopov, ki so primerni za njihov na~in

`ivljenja. S tem `elimo dose~i, da bo

narava ponovno funkcionirala tako, kot

si jo je Stvarnik zamislil in da bodo vse

`ivalske vrste imele svoj prostor, tako,

da ne bodo posegale v okolje drugih

`ivalskih vrst. Naredili smo pti~ji

biotop z gnezdi in vodo, kajti doslej so

ptice zaradi pomanjkanja vode na tem

obmo~ju morale leteti zelo dale~ po

vodo in veliko jih je na tej poti pogini-

lo. Poskrbeli smo tudi za naraven `iv-

ljenjski prostor ku{~arjev in ka~ in z

veseljem ugotavljamo, da je v razpokah

teh skal na{lo svoj novi dom `e kar pre-

cej plazilcev. Napravili smo tudi vodne

biotope, kjer so se `e naselile prve

ra~ke, vedno ve~ pa opa`amo tudi

ka~jih pastirjev. Na{e podro~je omejuje

`iva meja, ki je zgrajena iz starih, od-

mrlih vej, pod katerimi se razvije pestra

flora, hkrati pa nudi tudi bivali{~e in

skrivali{~e mnogim `ivalim kot so

zajci, lisice, pti~i. Ob `ivih mejah smo

posadili tudi drevesa, ki bodo zemljo

varovala pred mo~nimi vetrovi in bodo

hkrati s svojimi plodovi izvir hrane za

`ivali. ^e ni mo~nih sunkov zra~nih

gmot, je tudi temperatura bolj kon-

stantna, kar pomeni bolj{o rast

pridelkov. Drevesa ob `ivih mejah

bodo tudi zadr`evala vodo, da ne bo

odtekla s tega podro~ja.

Ali so divje `ivali na tem obmo~jukaj bolj zaupljive do ljudi?Vsaka `ival `eli biti v prijateljskih

odnosih s ~lovekom, vendar se mora

najprej ob njem po~utiti varno. O~itno

`ivali dobro ~utijo, da je to podro~je

varno za `ivljenje, da jih ne bodo pre-

ganjali lovci, zato so vedno bolj zau-

pljive tako do ljudi kot tudi do drugih

`ivalskih vrst. Opa`amo namre~, da so

se razli~ne vrste `ivali za~ele dru`iti

med seboj. Videli smo `e srne skupaj s

kravami in ovcami ter zajce, ki so pri{li

na kmetijo obiskati koko{i. Skratka,

po~asi se `e uresni~uje tisto, kar je

napovedal Jezus, namre~ da bo pri{lo

Kraljestvo miru na Zemljo, ko bodo

vse `ivali `ivele v so`itju in miru, ko se

bo lev pasel z jagnjetom. Ker na tem

podro~ju ni lovcev, so `ivali tudi veliko

bolj spro{~ene in igrive. Nedavno smo

videli na travniku zajce, kako so

skakali eden ~ez drugega in pri tem

u`ivali kot majhni otroci. Opazili smo

tudi, da so se na to obmo~je ponovno

naselile nekatere `ivalske vrste, ki so

o~itno prav tako za~utile, da je tukaj

najbolj miroljuben `ivljenjski prostor.

Kako pa za{~itite poljske `ivali v~asu `etve?Kmetje iz miroljubnega poljedelstva se

zavedajo, da je mo`no komunicirati z

vsemi `ivimi bitji, tudi z rastlinami in

`ivalmi. ^as `etve predstavlja za

poljske `ivali velik {ok, saj nekatere

izmed njih izgubijo svojo rojstno hi{o,

torej `ivljenjski prostor. Vendar preko

komunikacije ali molitve poljski zajci,

ptice, srne, gliste in mikroorganizmi

dobijo informacijo o `etvi, zato se

vedno pravo~asno umaknejo, da jih ne

po{koduje kombajn. Gliste in mikroor-

ganizmi se takrat bolj globoko

pogreznejo v zemljo, ostale poljske

`ivali pa dobijo novo naravno zato~i{~e

Poljska zajca se zavedata, da jih tukaj ne bodo preganjali lovci, zato se lahko spro{~eno igrata.

Ganljiv prizor materinskega izra`anja ljubezni. Tukaj{nje dru`insko `ivljenje krav, kitraja celo `ivljenje, je nekaj povsem drugega kot na klasi~nih kmetijah, kjer ~lovekzaradi pohlepa po dobi~ku lo~i mater od teleta `e po nekaj dnevih.

6

in hrano, pas ob robu njive, ki so ga

kmetje zanje pustili nepo`etega, ali pa

v gozdu, kjer ni lovcev. To je klasi~en

primer, kako lahko deluje vzajemnost

med ~lovekom, `ivalmi in naravo, ker

vemo, da vse pre`ema isti Bo`ji Duh.

Ali imajo na miroljubnem poljedel-stvu tudi hlevske `ivali druga~ne`ivljenjske razmere?Kmetje vse doma~e `ivali obravnavajo

kot del svoje dru`ine, zato so temu

primerno poskrbeli za njihovo dobro

po~utje. Trenutno imamo 25 krav treh

razli~nih pasem, ki smo jih kupili od

kmetov pred prodajo v klavnico in jih

tako re{ili krute smrti. Ena od njih ima

{e posebej zanimiv `ivljenjepis. Na

poti v klavnico, na ju`nem Bavarskem,

je sko~ila s tovornjaka in se skrila v

neki vasi. Ko smo izvedeli zanjo, smo

prosili lastnika, da nam jo proda. Tukaj

za `ivali res dobro skrbimo, saj imajo

na voljo prostorne hleve, kjer se lahko

svobodno gibljejo, pa{nike in tudi

gozd, saj so krave v osnovi gozdne

`ivali.

Na kmetiji imamo tudi biotop za ovce,

ki smo jih odkupili od nekega kmeta,

pri katerem so bile sredi zime brez

hrane in vode, v snegu do kolen, pri

temperaturi okoli -20o C. Tudi tem

`ivalim smo vrnili dostojanstvo z

izgradnjo udobnega hleva, na pa{nikih

pa smo jim postavili tudi nekak{en

paviljon, kamor se lahko zate~ejo v

primeru hude vro~ine ali de`ja. Ko je

vnuk prej{njega lastnika teh ovac videl,

kako kvalitetno `ivijo sedaj te `ivali, je

starega o~eta prosil, naj preneha s kla-

njem `ivali.

Prej ste omenili, da je eden od pro-blemov na tem zemlji{~u pomanj-kanje vode. Kako re{ujete to te`avopri skrbi za `ivali?Pred nami so z industrializacijo kmetij-

stva izsu{ili veliko naravnih biotopov

in posledica je manj vode v naravi za

`ivali. Poleg tega je bila lani na tem

obmo~ju izjemna su{a, ko vode ni bilo

nikjer. To pomanjkanje vode so najbolj

ob~utile `ivali, zato smo jim morali

priskrbeli vodo v ci-sternah. Vendar je

na{e poljedelstvo kljub neizmerni su{i

utrpelo malo {kode.

Kako je to mogo~e?Zemlja je bila lani zaradi pomanjkanja

padavin zelo globoko – tudi do 40 cm,

povsem izsu{ena. Korenine rastlin, ki

rastejo na tradicionalno obdelani

zemlji, na kateri skoraj ni mikroorga-

nizmov in je zemlja mrtva ter zelo

zbita, ne morejo pognati ve~ kot do 30

cm globoko. Zato je imelo lani konven-

cionalno poljedelstvo v tej pokrajini

kar do 40% manj pridelkov zaradi su{e.

Korenine v miroljubnem poljedelstvu,

kjer je zemlja zaradi mikroorganizmov

in glist `iva, rahla in vla`na, se`ejo do

80 cm globoko, kjer je zemlja {e vedno

vla`na. Iz tega razloga smo mi lani utr-

peli malo {kode zaradi su{e, nasprotno

imeli smo celo 20% bolj{o letino.

Ali obstaja {e kak{en razlog za bolj{oletino, kljub neugodnim vremenskimrazmeram?Na vsakem polju vedno posejemo seme

iste rastline, kajti ugotovili smo, da se

na ta na~in dolgoro~no zgradi nekak{na

komunikacija med prstjo in tistim

semenom. Zato je tudi pridelek bolj

kakovosten in `etev bolj obilna. Poleg

tega orjemo zelo plitko, kajti s tem

ohranimo v svojem naravnem okolju

mikroorganizme, ki imajo izredno

pomembno vlogo pri rahljanju prsti.

Skratka, zavedamo se, da je zemlja `iv

organizem in ~e z njo ravnamo spo{tlji-

vo, potem nam bo lahko naklonila tudi

bolj zdrave in kakovostne pridelke.

Potrebno pa je povedati, da je pred

nami konvencionalno poljedelstvo

naredilo tej zemlji ogromno {kode, ki

se je seveda ne more popraviti ~ez no~.

O`ivitev prsti traja od sedem do deset

let. V tem ~asu se ponovno razmno-

`ujejo mikroorganizmi in gliste, ki

rahljajo prst in predelajo tiste snovi, ki

jih rastlina potrebuje za rast, ljudje in

`ivali pa za telesno hrano.

Kako pa uni~ujete plevel?Plevel ima v miroljubnem poljedelstvu

pozitivno vlogo, kajti po`ene vedno

takrat, ko prsti manjka dolo~enih snovi,

ki jih plevel vsebuje. Zato ga seveda ne

uni~ujemo. Plevel je torej indikator

stanja zemlje.

Ali potem tudi na travnikih po`enejotiste rastline, ki vsebujejo snovi zaobnovo zemlje?Tako je. V ta namen smo {tiri prostrane

livade pustili, da se razvijajo povsem

brez ~lovekovega poseganja. Na teh

travnikih so zato za~ele rasti ~udovite

cvetlice, ki jih nikjer drugje ve~ ne

zasledimo. To so rastline, ki jih ta

zemlja potrebuje za obnovo prsti, ki jo

je ~lovek prej s {kropljenjem in gnoje-

njem skoraj povsem uni~il. Prav tako

so na teh livadah pognale tudi tiste kul-

ture, ki jih `ivali potrebujejo za hrano.

Videli smo `e zajce, ki se pasejo na teh

travnikih in u`ivajo zdravilne bilke.

Kak{ne ukrepe pa ste uvedli proti{kodljivcem?Tradicionalni kmetje {kropijo rastline,

da jih zavarujejo pred ~rvi in drugimi

{kodljivci. Vendar, ~e bi kulture rastle

na povsem zdravih tleh, jih ne bi

napadli nobeni {kodljivci, saj je znano,

da {kodljivci ne napadajo povsem

zdrave rastline ali ploda. ^rvi se

namre~ zaredijo samo v bolnih in ra-

zpadajo~ih tkivih. To je osnovni prin-

cip narave: Vse, kar ni sposobno za

`ivljenje, je potrebno odstraniti. Ker je

miroljubno obdelana zemlja na poti k

Eden od vodij Gabrielinega sklada, MartinHaennel, pri biotopu za plazilce.

Gabrielin sklad obdaja `iva meja iz posu{enih vej, v katerih so svoje novo bivali{~e na{le mnoge`ivalske vrste.

7

ozdravitvi, postajajo tudi sade`i bolj

vitalni in zdravi, zato jih bolj redko

napadejo ~rvi. Razlog, da so na{e kul-

ture odpornej{e na {kodljivce, je tudi v

tem, da uporabljamo samo originalne

sorte. S kri`anjem sort, kot to po~nejo

v konvencionalnem kmetijstvu, se

seveda drasti~no zmanj{a odpornost

rastlin. V naravi so potrebni tudi insek-

ti in tu imamo dolo~ene probleme, ven-

dar smo te`avo re{ili tako, da smo ob

poljih posejali razli~ne rastline, ki so za

insekte naravna hrana.

Kaj pravijo tradicionalni kmetje nametode, ki jih uporabljate v mirolju-bnem poljedelstvu?Odziv kmetov iz tradicionalnega polje-

delstva je zelo razli~en. Nekateri nas

povsem ignorirajo, toda ve~ina z zani-

manjem spremlja na{e delo, predvsem

zaradi pozitivnih rezultatov, ki so se

pokazali v preteklih letih, {e zlasti v

zadnjih treh letih.

Kaj bi priporo~ali slovenskim kme-tom?Te`ko je drugim nekaj priporo~iti,

ampak na{ prvi korak na poti k enosti v

naravi je bil, da smo nehali jesti `ivali,

drugi korak pa, da smo prenehali trosi-

ti strupe po poljih, kajti to je pravi

pokol za male `ivali - mikroorganizme,

ki `ivijo v zemlji in imajo pomembno

funkcijo pri ustvarjanju kvalitetne

zemlje.

Imate kaj te`av z lovci, ki ne smejoloviti v obmo~ju Gabrielinega skla-da?Seveda imamo nekaj te`av, ampak na{a

naloga je, da skrbimo za `ivali in za

njihovo dobro po~utje. Opa`amo pa, da

`ivali ~utijo, kje se po~utijo varne in

kje ne, zato praviloma ne zahajajo

preko miroljubnega ozemlja.

Lovci trdijo, da ~e ne odstrelimodolo~enega {tevila `ivali, se te preve~razmno`ijo. Imate zaradi pomanj-kanja najetih morilcev te`ave s preti-ranim razmno`evanjem `ivali?Nam je povsem jasno, da se narava

regulira sama in to se je na na{em

obmo~ju `e za~elo dogajati. Mi opa-

`amo, da se `ivali razmno`ujejo ravno

do te mere, kolikor jim dopu{~a `ivlje-

njski prostor.

Kako lahko slovenski prijatelji `ivaliin narave pomagajo Gabrielinemuskladu? Gabrielin sklad `ivi in posluje pred-

vsem s prostovoljnimi prispevki prija-

teljev `ivali in narave z vsega sveta.

[irimo se lahko samo tako hitro,

kolikor dobivamo finan~ne pomo~i. V

za~etku je bilo zelo te`ko kupiti to

zemljo oz. `ivljenjski prostor za `ivali,

vendar danes dobivamo veliko ponudb

za odkup, toda primanjkuje nam denar-

ja. Zato bi bili hvale`ni za vsak evro, ki

bi ga nakazali na{i prijatelji v Sloveniji.

Vsak podarjeni evro pripomore k temu,

da bomo lahko re{ili mnoge `ivali pred

gotovo smrtjo, to pa je postopno ure-

sni~evanje korakov v {irjenju Kralje-

stva miru na tem planetu. Na ta na~in

bomo lahko re{ili vedno ve~ `ivali z

vojnega podro~ja, pa tudi rastline ter

mikroorganizme pred smrtonosnim

gnojem in {kropivi ter dolgoro~no tudi

~love{tvo pred uni~enjem.

Damjan Likar

^e tudi vi `elite pomagatiGabrielinemu skladu pri nje-govem delu, lahko svojeprispevke naka`ete naG.S. Stiftung Verwaltungs- -

GmbH. Gabriele - Stiftung.

Kto.Nr. 206253

Volksbank Main-Tauber. BLZ

67390000. IBAN: DE 12 6739

0000 0000 2062 53.

BIC: GENODE61WTH

Krta so postavili pred strelski vod. General re~e: "Krt, ker si priznal greh, lahko izbira{: kako `eli{umreti?"@ivega me zakopljite!"

Dva purana se pogovarjata o religioznih temah.Eden re~e: "Verjame{ ti v `ivljenje po Bo`i~u?"

V {oli u~iteljica vpra{a Janezka: "Janezek, kateri skupini pripada ka~a nao~arka?""Skupini kratkovidnih!"

Zakaj ste se odlo~ili za vegetarijan-stvo?Zgodilo se je pred pribli`no desetimi

leti med bivanjem na Kitajskem, kjer

sem bolj ali manj prevzel njihov na~in

prehranjevanja in za~el jesti zelo malo

mesa. Toda v tem ~asu sem dvakrat

vseeno pojedel dva precej bogata

mesna obroka, po katerih sem se izred-

no slabo po~util. Ni mi bilo potrebno

preve~ razmi{ljati, da sem ugotovil

povezavo med mesno prehrano in

slab{im zdravjem. Tudi, ko sem se ozrl

v preteklost, sem pri{el do zaklju~ka,

da sem vedno zboleval v tistem obdob-

ju, ko sem jedel veliko mesa in mle~nih

izdelkov. Pri spremembi na~ina

prehranjevanja so mi pomagale tudi

kitajske tradicionalne vaje (Tai qi in Qi

gong), kjer sem se nau~il prisluhniti

telesu in njegovim potrebam. Kajti telo

nam samo sporo~a, katere snovi so

{kodljive in motijo harmonijo telesa,

duha in uma. Ugotovil sem tudi, da

lahko na duhovni poti hitreje napredu-

jemo, ~e imamo ~isto telo.

Kako so na va{o spremembo pre-hranjevanja reagirali va{i kolegizdravniki?Jaz vegetarijanski na~in prehranjevanja

ne obe{am na velike zvonove, kajti

nikomur ne `elim vsiljevati svojega

`ivljenjskega sloga. Pacientom z

dolo~enimi boleznimi sicer toplo pri-

poro~am brezmesno prehrano. Na

splo{no pa sem prepri~an, da bi moral

vsak ~lovek sam za~utiti globoko `eljo

po vegetarijanstvu, kajti ~e ga mi

prepri~ujemo in silimo, s tem pri njem

samo povzro~imo ob~utek ogro`enosti,

jeze, negotovosti, strahu. Iz tak{nega

ravnanja potem ustvarjamo konflikt,

frustracijo, ki pa je v nasprotju s

temeljnim na~elom vegetarijanstva, to

je nenasilje. ^e se borimo proti nasilju

z novim nasiljem, ustvarimo {e ve~

nasilja. Dejstvo je, da ne moremo

globoko zakoreninjene miselne vzorce

ljudi prisilno spreminjati. Vegetarijan-

stvo je notranji proces vsakega

posameznika. Kdorkoli bo prisilno

postal vegetarijanec, bo samo trpel in

ne bo dolgo zdr`al. Moji stanovski

kolegi spo{tujejo mojo odlo~itev, zato

{e z nikomur nisem pri{el v konflikt.

Ali v Sloveniji obstaja {e ve~ doktor-jev medicine, ki so vegetarijanci,vendar no~ejo o tem govoriti, ker sebojijo posmeha in zasramovanja sstrani uradne medicine?Veste, jaz dobro poznam le okoli dvaj-

set do trideset kolegov, ki hodijo k

meni na svetovanja o prehrani. Kajti, ~e

je nekdo zdravnik, {e ne pomeni, da

ima dovolj znanja o zdravi hrani.

Ve~krat se z njimi zelo odkrito in ne-

obremenjeno pogovarjamo tudi o filo-

zofskih vidikih prehranjevanja in `ivlj-

enjskega sloga. Zdravnikov vegetari-

jancev je trenutno v Sloveniji verjetno

ve~, domnevam vsaj nekaj sto.

Nekaj sto?Ja seveda. Saj nismo zdravniki tako

naivni. Tudi mi spremljamo svetovne

trende v prehranjevanju in kot ljudje

tudi ob~utimo, kako mesni obroki vpli-

vajo na na{e zdravje.

Zakaj pa prakti~no nih~e izmed njihno~e o tem javno spregovoriti, kajti

Domnevam, da je v Sloveniji vsaj nekajsto zdravnikov vegetarijancev

Petar Papuga, dr. med., specialist za akupunkturo, `ivi in deluje v Komendi, ukvarja pa se zraziskavami na podro~ju bioelektromagnetike in svetuje o naravnih metodah za izbolj{anje

kakovosti `ivljenja. Medicinsko fakulteto je kon~al leta 1987 v Zagrebu, izobrazbo s podro~jatradicionalne kitajske medicine je pridobil na triletnem {tudiju v Pekingu in [anghaju.

Dr. Papuga je eden prvih slovenskih zdravnikov, ki svojim pacientom ob dolo~enih boleznihtoplo priporo~a tudi brezmesno dieto, saj je kot dolgoletni vegetarijanec na lastni ko`i ob~util

blagodejne u~inke miroljubne prehrane.

dr. med. Petar Papuga

9

vemo, da uradna medicina ljudem {evedno priporo~a u`ivanje mesa?Zdravni{ka doktrina {e zmeraj zago-

varja, da je meso pogoj za zdravje, zato

se mi ne zdi smiselno ustvarjati kon-

flikte v dru`bi na ta na~in. To ni prava

pot vegetarijanstva. Problem je v tem,

da v na{i dru`bi vegetarijanstvo {e

vedno velja za ekstremizem, zato je

nekriti~no in povr{no govorjenje o tem

tvegano. Ker, ~e boste nekemu slad-

kosnedu rekli, da je meso {kodljivo,

potem bo on takoj dobil dober izgovor,

da bo namesto mesa pojedel {e ve~

~okolade. Menim, da bodo zdravniki

bolj pogosto javno spregovorili o

{kodljivosti mesne prehrane takrat, ko

se bo bistveno bolj pove~al odstotek

vegetarijancev. Res pa je, da se tudi

stroka na tem podro~ju spreminja, saj

~edalje ve~ govorijo o mediteranski

prehrani, ne priporo~ajo u`ivanje

rde~ega mesa…

Imam ob~utek, da se ve~inazdravnikov `e zaveda {kodljivostimesne prehrane, vendar `elijo toresnico lansirati v javnost postopo-ma.Samo manj{inski dele` zdravnikov se

`e zaveda negativnih posledic mesne

prehrane, zato bo potrebno stroko v pri-

hodnosti {e ve~ obve{~ati o najnovej{ih

raziskavah v zvezi s pozitivnimi vplivi

vegetarijanske hrane. Va{e dru{tvo ima

v tem smislu lahko pomemben vpliv

pri ozave{~anju javnosti in uradne

medicine.

^e vas stranke vpra{ajo po zdraviprehrani, kaj jim svetujete?V prvi vrsti u`ivanje sezonske hrane, to

kar pridelamo na vrtovih in kar lahko

kupimo na tr`nicah. Kot sem `e prej

poudaril, nikomur ne vsiljujem vege-

tarijanske hrane, ~e pa sami `elijo

zakorakati po tej poti, jim seveda

nudim vso podporo v prvem letu. Kajti

vegetarijanstvo je lahko zelo nezdravo,

~e ga ljudje ne razumejo. ^lovek, ki

poje pet obrokov sladic na dan in dobi

sladkorno bolezen, je `e eden od tistih,

ki ne razume vegetarijanstva. Zato

vsakdo, ki se loteva vegetarijanstva, se

ga mora lotiti z ob~utkom zdrave

pameti. Kajti tudi pri brezmesni hrani

potrebujemo ravnote`je rastlinskih

`ivil. Neravnote`je v telesu zaradi

enoli~ne prehrane, zaradi preve~

mo~ne, mastne, sladke hrane, trdih

sirov, pregretih ma{~ob, cvrtja ravno

tako lahko pripelje do bolezni. Neko~

sem se pogovarjal z nekim osemde-

setletnim gospodom iz indijske

province Gud`arat, kjer `ivi osemdeset

milijonov ljudi, ki od rojstva dalje ne

jedo mesa, rib in jajc. Vendar imajo

dokaj nezdrav na~in vegetarijanstva:

pojedo ogromno koli~ine sladkorja,

mleka, bele moke in vse to povzro~a

veliko sluzi v telesu in dolo~ene

bolezni.

O vegetarijanski hrani {e vednokro`i precej predsodkov, ki so jihustvarili zdravniki: da v rastlinskihrani ni dovolj vitamina B12, da jepremalo beljakovin... Kako jemo`no, da ve~ina ljudi {e vedno ver-jame tem predsodkom? Ljudje smo polni predsodkov na vseh

podro~jih. Vsak ~lovek `eli verjeti v

nekaj, vsak ho~e imeti nekega odgo-

vornega krivca za svojo nevednost.

Re{itev za vse probleme pa je zavedan-

je. To je na~in delovanja, ki ga danes

mnogi pogre{amo. Problem je v tem,

da se ljudje v hitrem tempu `ivljenja

niti nimajo ~asa zavedati. Zato je na{a

naloga, da smo tistim ljudem, ki izrazi-

jo `eljo po zavedanju, pripravljeni

pomagati. ^lovek izrazi `eljo z intere-

som in vpra{anjem. ^e ni vpra{anja,

potem mu ne moremo pomagati. Lahko

pa si pomaga tudi sam, tako da vnese v

svoje `ivljenje ve~ mirnih trenutkov.

Jaz pravim: ve~ ti{ine in ~imve~

notranjega miru prina{a najve~

zavedanja.

V zadnjih letih je opazen predvsemporast vegetarijancev med mladino.^emu pripisujete spremembe v nji-hovem na~inu prehranjevanja?V nas se dogaja evolucija tudi pri

prehranjevalnih navadah. Novi ljudje

nam prina{ajo nova sporo~ila, tudi

Zemlja potrebuje mir in harmonijo.

Vendar pa to ne pomeni, da tisti, ki {e

vedno jedo meso, sodijo na ni`jo

evolucijsko raven.

Mnogi veliki duhovi ~love{tva so `e vpreteklosti opozarjali tudi na ostalenegativne u~inke mesa, predvsem naekolo{ke posledice masovne `ivinore-je. Einstein je denimo rekel: "Ni~drugega ne bo tako pove~alomo`nosti za na{e pre`ivetje naZemlji kot korak k vegetarijanskiprehrani!" Kako komentirate njego-vo izjavo?Nikoli nisem imel ni~ zoper Einsteina

in tudi pri tej njegovi izjavi nimam.

(smeh) Res se vsepovsod `e ka`ejo

{kodljive posledice masovne `ivinore-

je, ena od njih so tudi vedno bolj

pogoste bolezni `ivali, ki se preko

u`ivanja mesa prena{ajo na ~loveka.

Kaj pa izjava znanstvenika ThomasaAlva Edisona: "Vegetarijanec sem

postal zato, da lahko bolje izkoristimsvoj um!"Popolnoma se strinjam. Bistrina uma je

namre~ povezana s koli~ino odpadkov

v telesu. Manj je odpadkov, bolj nam

funkcionirajo mo`gani. Znano je, da

najve~ strupenih produktov presnove

izhaja ravno iz mesnih `ivil.

Raziskave ka`ejo, da so vegetarijan-ci tudi veliko bolj miroljubni kotmesojedci. Ali bi to dejstvo v per-spektivi lahko vplivalo na svetovnimir?Prav gotovo, vendar kot sem `e

uvodoma poudaril, moramo ostati zelo

strpni do ljudi, ki u`ivajo meso, kajti

tudi nasilje v mislih rojeva novo nasil-

je. Sicer pa menim, da v temeljni naravi

~loveka ni potrebe po ubijanju. Neko~

sem prebral znano izjavo Ajre Mi{ke,

ki je rekla: "^e bi ljudje morali sami

ubijati `ivali za hrano, bi ve~ina izmed

njih takoj postali vegetarijanci!" Nekdo

se lahko izuri za ubijanje, kot denimo

mesarji, toda njihova dejanja niso nar-

avna.

Damjan Likar

Kaj moramo vedeti o medveduMedved je najve~ja evropska zver.Potencialno sicer lahko resno ogrozi`ivljenje ~loveka, vendar se to - ~e ga~lovek k napadu ne izzove - zgodi izred-no redko. Ve~ja je mo`nost biti zadet odstrele kot napaden od medveda. Kljubtemu je potrebno to mo`nost upo{tevatiin ob sre~anjih z medvedom ustreznoravnati, da izklju~imo {e tako majhnoverjetnost napada. Medved ima ~loveka predvsem zanevarnega nasprotnika (za to so poskr-beli lovci, ki ga `e dolga stoletja pobija-jo in koljejo, op.p.), kateremu se jenajbolje na dale~ izogniti. Medved seobi~ajno hitro umakne, ~e pravo~asnozazna njegovo bli`ino. Zato so sre~anjaz medvedom redka tudi na obmo~jih,kjer je razmeroma pogost. Medvednapade ~loveka samo, ~e se po~uti skra-jno ogro`enega. To pomeni, da se mora~lovek ob sre~anju z medvedom in {ezlasti z medvedko, ki vodi mladi~e,izogibati vsega, kar bi mu dajalo videznapadalca (hitre, sunkovite kretnje ingibi). Zato je ob bli`njem sre~anju znjim najbolje mirno obstati, potem pa seza~eti po~asi in mirno umikati. Hitroodsko~iti in se podati v beg nipriporo~ljivo, ker utegne tak{no ravnan-je v njem spro`iti nagon zasledovanja -enako kot pri psu, ki se po`ene zabe`e~im. Z veliko verjetnostjo lahkoocenimo, da se v Sloveniji v povpre~jupripeti manj kot en sam napad v desetihletih. A tudi tako redkim napadom bi sebilo mogo~e v celoti izogniti z vsaj prib-li`nim upo{tevanjem ustreznega ravnan-ja.

Sre~anja z medvedomMedved se sku{a ~loveku, ki ga zazna vgozdu, izogniti s hitrim in tihimodhodom. ^e pa se ~lovek kljub temumo~no pribli`a kriti~ni toleran~ni raz-dalji medveda, ga v~asih - zelo izjemo-ma - medved sku{a odvrniti od nadaljne-ga pribli`evanja s posebnim zastra{eval-nim nastopom, ki mu pravimo navidezninapad. Namen takega napada je ~lovekaprestra{iti, da se raje umakne. Postavljanje medveda na zadnje noge {ezdale~ ne pomeni, da bo medvednapadel, kot je zmotno prepri~anih

veliko ljudi. Medved se vzpne na zadnjenoge zaradi slabega vida. V~asih se vtak{no dr`o postavi tudi med "navidez-nim" napadom, da bi naredil ve~ji vtis naresni~nega ali domnevnega sovra`nika.Ker ima medved izredno dobro razvitsluh, naj tisti, ki medveda ne `eli sre~ati,glasno hodi. Opozarjanje medveda naprihod s kakr{nimkoli `e hrupom, jezlasti priporo~ljivo, ~e moramo pre~katikraje, kjer se medved rad pogostozadr`uje. V temi je poleg zvoka uspe{enodganjalec medveda tudi mo~na bateri-jska svetilka. ^e kljub temu pride do sre~anja zmedvedom, od katerega nas deli samonekaj metrov praznega prostora, semoramo zavedati, da je pred nami bitje,ki je ob sre~anju najmanj toliko, ~e ne {ebolj prestra{eno kot ~lovek. Zato seizogibajmo vsakega giba, ki bi utegnilmedveda {e bolj prestra{iti. V~asihmedved ob takem sre~anju v grozi zar-jove in jo jadrno pobri{e, prestra{enemu~loveku pa na mestu sre~anja pusti vse-bino svojega ~revesja, kar dokazujekako ga je dogodek prestra{il. ^e pride do sre~anja z osamljenimmladim medvedkom, se je ravno takopriporo~ljivo umakniti v smeri, iz kateresmo pri{li. Naj bo `ivalica {e tako ljubkain naj se {e tako milo in to`e~e ogla{a, seji nikar ne pribli`ujmo. Njegova mati sekaj lahko mudi v bli`ini in se utegnevsak hip pojaviti na prizori{~u. Mladimedvedki, ki {e ne poznajo strahu pred~lovekom, utegnejo sre~anje z medvedjodru`ino dodatno ote`iti. Zgodi se, darazigrani presli{ijo svarilna opozorila

matere in jo v otro{ki radovednostiuberejo naravnost proti ~loveku. V temprimeru ni drugega izhoda, kot da se odmladi~ev ~im hitreje umaknemo. ^e nas ob sre~anju z medvedom spreml-ja pes, je potrebno vedeti, da imamedved velik odpor do psa. V stoletjihpreganjanja se mu je namre~ vtisnilospoznanje, da psu obi~ajno sledinajhuj{a nevarnost - ~lovek. Medved seob pasjem laje`u zato za~ne hitroumikati, vendar ~e mladi~i ne morejodovolj hitro slediti materi, jih za~ne predpsom braniti. ^e se pes ustra{i in zumikom poi{~e pomo~i pri gospodarju,takoreko~ privede razdra`eno medvedkonaravnost nadenj. Dokler lastnosti svo-jega psa ob sre~anjih z medvedom nepoznamo, ga je povsod, kjer obstaja ver-jetnost takega sre~anja, najbolje imeti obsebi na povodcu.

Resni~ni razlogi za prihode medvedovv bli`ino naselijZadnjih nekaj let ljudje pogosteje kotprej opa`ajo medvede okrog zaselkov innaselij, ki le`ijo blizu gozdov. Ob tempojavu ljudje najpogosteje zaklju~ijo, dase je {tevil~nost medvedov v zadnjihletih mo~no pove~ala. Vendar {tetjemedvedov v zadnjih letih ka`e na to, daje {tevilo medvedov v Slovenijipribli`no enako. Razlogi za njihovo boljpogosto opa`anje okrog naselij sodruga~ni. Po vsej verjetnosti gre zaslab{anje `ivljenjskih mo`nosti medve-dov v njihovih dosedanjih odmaknjenihnaravnih habitatih. Z vdorom ljudi vgozdove se medvedje na bli`ino ljuditudi vse bolj privajajo. Tretji razlog sobolj{e mo`nosti prehranjevanja v njihovibli`ini. ^etrti in morda najpomembnej{irazlog pa je neodgovorno odmetavanjeu`itnih in klavnih odpadkov in neureje-na smeti{~a okrog naselij. Danes `e sko-raj vsak odvr`e, kar ima odpadkov, tja,kjer mu je okrog naselja najprikladnej{e.Ko potem ljudje opazijo blizu naseljamedveda, pa modrujejo, koliko jih morabiti {ele globje v gozdu, ~e hodijo `eokrog hi{e. Kdor torej ob svojembivali{~u ne `eli medveda, naj neodmetava po okolici ni~esar u`itnega.

Damjan Likar

10

Prej vas bo zadela strela, kot pa napadel medved

V tem prispevku objavljamo povzetek knji`ice Sre~anja z medvedom, ki je delo `al `e pokojnega Antona Simoni~a. Knji`ica je namenjena vsem, ki se z medvedom sre~ujete

v svojem `ivljenjskem okolju, je pa priporo~ljivo branje tudi za tiste, ki bi o medvedu `eleliizvedeti kaj ve~. Njena vsebina nam o medvedu pove mnogo novega, mnogo tistega, kar sicer

te`ko najdemo v drugih poljudnih prispevkih ali knji`icah. Celotno vsebino publikacije si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS,

ki je tudi izdalo priro~nik.

11

Kar nekajkrat se je zgodilo, da so

me pred nastopom napovedali kot

ljubitelja `ivali in vedno sem bil

za~uden. Je to sploh potrebno

poudarjati? Kaj morda to pomeni,

da sem zaradi tega nekaj posebne-

ga? Kakor, da bi koga napovedali:

z aplavzom pozdravite ~loveka, ki

si umiva zobe! ^e sem izjema, me

to navdaja z grozo! Oziroma, pre-

tiravam. Ne navdaja me z grozo,

saj sem se s tem `e sprijaznil. V

na{i dru`bi si izjema, ~e si

skromen, po{ten in prijazen. ^e

dr`i{ dano besedo, ~e ti ni mar

zgolj za denar, ampak da{ na prvo

mesto med~love{ke odnose: Glej

ga, izjemo! Ker ne da{ na prvo

mesto kariere, ker si ne `eli{ svoje

hi{e in velikega avtomobila,

ampak si z dru`ino zadovoljen v

manj{em stanovanju? Izjema. Ker

dopustuje{ vsako leto v bli`njih

termah? Izjema! In izjema si, ~e ne

pije{ alkohola, malo manj{a izje-

ma, ~e ne kadi{, izjema si, ~e

reciklira{ smeti in ~e si vegetari-

janec! In to ni prav! Prav bi bilo,

da bi bili izjema tisti ta drugi. Pa

niso. Tisti ta drugi so ve~ina? In

kam spada{ ti, dragi bralec? ^e spada{

k ve~ini, ne spreminjaj ni~esar, saj ko

postane{ izjema na enem od prej omen-

jenih podro~ij, bo{ dokaj kmalu spre-

menil svoj pogled na svet v celoti in

tvoje `ivljenje ne bo ve~ tako mirno in

lagodno, kot je bilo, ker bo{ za~util

breme odgovornosti, ki jo za ta planet

in vse na njem nosi prav vsak

posameznik, le da se tega ne zaveda!

Prosili so me, naj napi{em nekaj o svo-

jem odnosu do `ivali. In sedaj sem v

precej{nji dilemi, o ~em naj pi{em!? Po

tej reviji bodo najverjetneje segli ljud-

je, ki jih ta tematika zanima, to pa

pomeni, da v svojem vsakdanjem `ivlj-

enju `e sprejemajo `ivali kot `iva,

~ute~a bitja, za katere smo dol`ni skr-

beti z vsem spo{tovanjem in humano

oz. preprosteje: vedo, da nam `ivali

niso dane v uporabo in zabavo oz. v

vsestransko u`ivanje in iz`ivljanje,

ampak imajo na tem svetu povsem

enako pravico bivati kot mi in nas v

marsi~em lepem in dobrem tudi krepko

preka{ajo. Seveda ima tak{no mnenje

zelo majhen del ~love{tva. Domnevam,

da so tako kot jaz tudi oni vegetarijan-

ci, resni~ni ljubitelji vsega `ivega in je

zato vsakr{no moje poudarjanje pravic

`ivali do dostojnega `ivljenja nepotreb-

no in njim, oziroma vam, dragi bralci,

moji somi{ljeniki, sedaj po{iljam en lep

pozdrav. @elim vam vse najlep{e in se

od vas poslavljam, ker vam pa~ tega

mojega pisanja res ni ve~ treba brati!

@ivjo!

Tisti, katerim bi moja razmi{ljanja vsaj

nekoliko odprla o~i in jim morda segla

do srca, tega ~lanka ne bodo brali.

Mislite, da se motim? Te`ko bi me kdo

prepri~al, da bo te vrstice bralo oko

kak{nega "pridelovalca", "predeloval-

ca" in prodajalca mesa in "mesnih

izdelkov", (`e samo izrazoslovje

`ivilske industrije govori o njihovem

odnosu do `ivih bitij, saj nenehno go-

vore, kot da gre za mehansko proizvod-

njo nekih re~i, ne pa za meso `ivih,

trpe~ih, prestra{enih, nemo~nih bitij,

katerih ve~ina je najprej mu~ena na

`ivalskih farmah, nato med prevozom

do klavnic in nazadnje pred in med

samim zakolom). Torej, mesarji in

lovci, rejci in klavci `ivali, pa pre-

vozniki `ivine, pa sadisti, ki na `ivalih

opravljajo raznorazne medicinske ali

lai~ne preizkuse in vsi njim podobni

tega ne bodo brali! ^e se motim: lep

pozdrav tudi vam, z `eljo, da S

SVOJIM PO^ETJEM TAKOJ

PRENEHATE!

Kdo je torej {e moja ciljna publi-

ka? Naklju~ni zbeganci, ki so revi-

jo vzeli v roke pomotoma ali zara-

di vljudnosti in prijaznega

nasme{ka prodajalke? Mladina?

Otroci? Ujeti smo v svetu, v

katerem je vse podrejeno zaslu`ku

oziroma materialnim vrednotam.

Niti odrasli, izku{eni ljudje nimajo

kaj prida mo`nosti, da bi v okolici

na{li dovolj argumentov za

DOSLEDNO ljubezen do `ivih

bitij, kaj {ele, da bi se tega zavedel

nara{~aj, s katerim mnogokrat in v

marsikateri dru`bi ne ravnajo dosti

bolje kot z `ivalmi. 40.000 zaradi

lakote umrlih otrok na dan je {e

vedno {tevilka, ki je ~love{tvo ne

dojame in si je ne vzame k srcu.

Splo{no znan je malomaren odnos

vladnih institucij in javnosti do

otrok, oku`enih z virusom HIV, ali

druga~e obolelih, v vojnah izna-

ka`enih in razmrcvarjenih, v pros-

titucijo prodanih, ali kar doma

spolno zlorabljenih, v tovarnah in

rudnikih zasu`njenih otrocih,

pretepenih, mu~enih, zapostavljenih,

zapu{~enih ... Vsi ti podatki na `alost

dobro slu`ijo ljudem najve~krat le kot

argument, da se za ni~ ne pobrigajo.

Kako? Za te otroke ne naredijo ni~, ko

pa bi bilo treba kaj storiti npr. za `ivali,

zavpijejo: NAJPREJ OTROCI!

Tak{ni izgovori mi gredo res na `ivce!

^e si dobrega srca, ~e si zmo`en

so~ustvovanja, ~e si duhovno osve{~en,

normalen, pomaga{ vsakemu `ivemu

bitju po svojih najbolj{ih mo~eh! Ko

sli{im jok in cviljenje, me ne zanima ali

joka in cvili dojen~ek ali pes ali `aba.

Nekaj `ivega trpi in takoj grem poma-

gat in tudi pomagam! Kdor dela pri tem

selekcijo in poudarja NAJPREJ

OTROCI ali NAJPREJ LJUDJE, bo

sli{al v grmovju jok zapu{~enega

dojen~ka in si dejal: VERJETNO

KAK[NA MA^KA CRKAVA ... Pa bo

{el mirno dalje svojo pot! Mislite, da

nimam prav?

Bodimo realni. Pravzaprav je povsem

nesmiselno in utopi~no pri~akovati od

ve~ine ljudi, da bodo kdaj spremenili

svoj odnos do `ivali, ~e jim {e za lastne

otroke ni kaj dosti mar. Ampak vseeno,

delal se bom, kot da smo oziroma

bomo ljudje kdaj sposobni dosledno

Mu~enje in ubijanje `ivali je trebazakonsko prepovedati!

Adi SmolarFoto: Tomo Jeseni~nik

spo{tovati `iva bitja in vse, kar nas

obdaja in nadaljeval s pisanjem.

Besedo "dosledno" sem uporabil `e

drugi~. Zakaj? Mnogi ljudje se imajo

za ljubitelje `ivali, ker imajo kak{no

`ival doma in z njo lepo in ljube~e rav-

najo. Verjamem, da niso slabi, vendar

tak{na ljubezen `ivalim v na{em svetu

ne pomaga kaj dosti. Je le eden izmed

za~etnih korakov k lep{emu odnosu do

`ivali, je pa dale~ od doslednosti. Ta se

ka`e v odnosu tudi do tistih `ivali, ki

niso v na{i neposredni bli`ini. Do tis-

tih, ki jih nima nih~e rad, dokler niso na

kro`niku. Problem sodobnega

~love{tva je v tem, da grde stvari, ki se

dogajajo okrog nas, najraje odmislimo,

namesto da bi se nad njimi zamislili in

nato zoper njih tudi kaj ukrenili. Saj

nam pa ja zdrava pamet govori, da

vsako `ivo bitje ~uti bole~ino in lakoto

in `ejo in mraz in `alost in strah!? A

kdo misli, da ljudje tega ne vedo?

Seveda vedo, vendar jim ni mar! Na

cigaretnih {katlicah pi{e: KAJENJE

UBIJA! Ljudje pa {e kar kadijo. Ne

verjamem, da je kdo zaradi opozorilne-

ga napisa opustil kajenje! V poro~ilih

nas vsak dan obve{~ajo o prometnih

nesre~ah: ljudje umirajo zaradi prehitre

vo`nje in zaradi vo`nje pod vplivom

alkohola. To vsi vedo, pa ve~ina

voznikov vseeno ne upo{teva omejitev

hitrosti, {tevilo pijanih voznikov pa je

tudi konstantno veliko. Kaj to pomeni?

Gre za na{a `ivljenja in za `ivljenja

na{ih najdra`jih, pa nas to ne odvrne od

po~etja neumnosti in nepremi{ljenosti.

Ljudje iz dneva po~no z `ivalmi najra-

zli~nej{e krutosti in tega so posredno

krivi vsi, ki zoper to ne store ni~

konkretnega. Tiha ve~ina si zatiska o~i

ali pa odvra~a pogled k bolj prijetnim,

vsakdanjim, mnogokrat banalnim

kratkotrajnim radostim. Ali pa umori!

Saj je pa ja `e od pamtiveka jasno, da

~lovek umre in ga ni ve~, ~e ga ubije{,

pa se ljudje {e kar ubijajo med sabo! Ja,

vendar se ubijajo med sabo malo manj

kot pa bi se, ~e ne bi bilo nobenega

zakona, ki bi tovrstno po~etje prepove-

doval! Bi se klali {e stokrat bolj, ~e se

ne bi vsakdo vsaj malo bal, da bo moral

zaradi tega odgovarjati pred zakonom?

In tu se pojavi pred nami povsem pre-

prosta re{itev v prid `ivali: Mu~enje in

ubijanje `ivali je treba zakonsko PRE-

POVEDATI! Jalovi so argumenti, ki so

v prid zdravemu na~inu prehranjevan-

ja, ki ne vklju~uje mesa, jalovi argu-

menti o re{itvi problema lakote v svetu,

ki je povsem realna, ~e bi `itarice, s

katerimi krmimo `ivino, namenili lju-

dem, pa o veliki porabi pitne vode za

`ivino itd. Jalovo je trkanje na vest in

dobro srce ~love{tva. Jalove so

raziskave celic DNA in opozarjanje, da

so razlike med nami in `ivalmi mini-

malne. Jalovo je ~akanje, da bo pri{el

dan, ko ~lovek ne bo ve~ nagnjen h

krutosti in po`re{nosti. Naj skraj{am in

s tem {e enkrat poka`em, da je bilo vso

to moje pisanje in razlaganje pravza-

prav nepotrebno. Vse se da `e dva tiso~

let strniti v dve besedi: NE UBIJAJ!

^e bi se ljudje tega res DOSLEDNO

dr`ali, bi se na tem svetu bolje godilo

ne le `ivalim, ampak tudi ljudem!

Adi Smolar

Ustava v 72. ~lenu dolo~a, da varstvo`ivali pred mu~enjem ureja zakon.Slovar slovenskega knji`nega jezika(SSKJ) opredeljuje vsebino pojmamu~iti tudi kot: namenoma povzro~atitelesne bole~ine ali povzro~ati du{evnoali telesno neugodje, trpljenje. Tak{na jeobi~ajna vsebina pojma mu~iti in zatotudi vsebina pojma mu~enje, o kateremgovori ustava, vsaj po mojem mnenju,ne more biti druga~na, glede na to, daustava sama ne definira tega pojma.Definicija mu~enja, ki jo dolo~a ZZZiv,pa je druga~na. Po ZZZiv je mu~enjetudi vsako ravnanje ali dopustitev rav-nanja, storjenega naklepno, ki `ivalipovzro~i huj{o po{kodbo ali dalj ~asatrajajo~e ali ponavljajo~e trpljenje ali{kodi njenemu zdravju (4. ~len). To paje vsaj delno v nasprotju z ustavo, saj ta

Ali lahko resno jemljemo celoten Zakon o za{~iti `ivali?

V Sloveniji `e od konca leta 1999 velja Zakon o za{~iti `ivali (ZZZiv). Zakon vsebujemnogo pozitivnih dolo~b, ki so v funkciji za{~ite `ivali. Kot npr., da je za{~ita `ivali, topa je za{~ita njihovega `ivljenja, zdravja in dobrega po~utja, dol`nost vseh pravnih infizi~nih oseb, ki so v kakr{nemkoli odnosu do `ivali, da prepoveduje mu~enje `ivali, daje potrebno zapu{~enim `ivalim zagotoviti pomo~, oskrbo in namestitev v zaveti{~u indrugo. Ob pozornem prebiranju zakona pa je mogo~e ugotoviti, da zakon vsebuje tudi

mnogo dolo~b, za katere je vpra{ljivo ali so v skladu z ustavo oziroma se postavivpra{anje ali {~itijo `ivali ali pa {~itijo koga drugega.

Tudi konji, po mnenju nekaterih najbolj plemenite `ivali, do`ivljajo tak{no usodo zaradi~love{kega brez~utja. Foto: Animals Angels

ne govori o huj{ih po{kodbah oziroma odalj ~asa trajajo~em ali ponavljajo~emtrpljenju. Ustava oziroma SSKJ smatraza mu~enje `ivali vsako naklepnopovzro~anje bole~in (malih ali velikih,ni pomembno) oziroma vsako povzro-~anje du{evnega ali telesnega trpljenjaali neugodja (ali traja trpljenje dalj ~asaali manj oziroma je enkratno ali ponav-ljajo~e, ni pomembno). Zakon je torej `epri definiciji mu~enja vsaj delno vnasprotju z ustavo, pri ~emer ne gre po-zabiti tudi ustavne dolo~be, da dr`avaskrbi za ohranjanje naravnega bogastva,kar pomeni, da v nobenem primeru nimogo~e naklepno mu~iti `ivali, saj so tenamre~ naravno bogastvo, mu~enje pa niohranjanje naravnega bogastva, temve~nasprotno.

Navedena zakonska definicija mu~enjapa je v nasprotju tudi z naslovomsamega zakona, kot tudi delom dolo~b 1.~lena. Naslov zakona je Zakon o za{~iti`ivali. To pomeni, da mora biti za{~ita`ivali celovita, absolutna. Iz naslovazakona namre~ ne izhaja, da gre samo zadelno za{~ito `ivali, temve~ kot `e nave-deno, za{~ita mora biti absolutna. Toizhaja iz tudi 1. ~lena, kjer je meddrugim navedeno, da za{~ita `ivalipomeni za{~ito njihovega `ivljenja,zdravja in dobrega po~utja, ni pa govorao tem, da bi {lo samo za delno za{~ito, zaza{~ito pred npr. huj{imi po{kodbami.@ival, ki se ji povzro~i manj{apo{kodba, tako, glede na zakonskodefinicijo mu~enja `ivali, nima za{~i-tenega zdravja oz. dobrega po~utja, karpomeni nezakonito oz. protiustavnostanje. Tak{no notranje nasprotje vsamem zakonu, torej nasprotje medzakonskimi dolo~bami, pa je v nasprotjutudi z ustavnim na~elom pravne dr`ave(2. ~len), po katerem morajo biti zakoniv svoji notranjosti logi~ni in ne pro-tislovni oziroma sami s seboj v naspro-tju. Iz vsega tega pa tudi izhaja, da so vnasprotju z ustavo oziroma zakonskodefinicijo za{~ite `ivali tudi drugedolo~be, ki ne {~itijo `ivljenja, zdravjain dobrega po~utja `ivali. In tak{nihdolo~b je mnogo, kot npr. tiste o zba-danju `ivali, stiskanju, natezanju ali zvi-janju delov telesa `ivali, o obe{anju, ~egre za strokovne posege, o odvzemuorganov ali tkiv za transplatacijo, ovzgajanju celi~nih ali tkivnih kultur, oposegih v `ivljenje `ivali v izobra-`evalne namene in drugo.

Ali bi bilo mogo~e re~i, da je BSEbolezen norih ljudi in ne krav?Kot mu~enje `ivali se po 4. ~lenu smatratudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev`ivali. Tudi ta del definicije mu~enja`ivali je v nasprotju z ustavo oziroma `enavedeno definicijo zakonske za{~ite`ivali, saj za{~ite `ivljenja ni mogo~epresojati skozi pojme potrebnosti oziro-ma primernosti usmrtitve `ivali. ^e se{~iti `ivljenje `ivali, navedena pojma nemoreta biti odlo~ilna glede usmrtitve

`ivali. Vsaka nenaravna smrt `ivalipomeni v bistvu tudi njeno mu~enje,kajti pri tak{ni smrti, ne glede napostopek usmrtitve, do`ivlja `ival strah,telesne in du{evne bole~ine ter trpi(edina sprejemljiva usmrtitev `ivali bibila tista, ki bi bila v njeno korist, torej~e gre za hudo po{kodovane ali bolne`ivali). Tako so v nasprotju z ustavooziroma zakonsko definicijo za{~ite npr.zakoli zaradi prehrane ljudi (ali bi obsta-jala bolezen norih krav, ~e ne bi bilo reje`ivali za zakol - ali bi bilo mogo~e re~i,da je BSE bolezen norih ljudi in nekrav?), usmrtitve `ivali, rejenih zaproizvodnjo ko` ali krzna, za potrebenaravoslovnih muzejev, zaradi ohranja-nja naravnega ravnote`ja…

V ~ast katerega boga je ubijanje`ivali? Katoli{kega ali Boga Stvar-nika?Ali ni ubijanje `ivali npr. za potrebenara-voslovnih muzejev, za pridobivanjekrzna ali za hrano, kar vse omogo~aZZZiv, navadno barbarstvo? Ali paobredni zakol `ivali? Kje so korenineobrednih zakolov `ivali? Tudi v Bibliji,kjer so opisani grozljivi prizori ubijanja`ivali v ~ast boga? V ~ast kateregaboga? Mogo~e katoli{kega, sigurno pane v ~ast Boga Stvarnika, ki je ustvariltudi `ivali. In Bog Stvarnik ne uni~uje,temve~ ustvarja. @alostno je, da sezakon tukaj navdihuje v kruti Starizavezi, ki v tem delu z Bogom nimanobene zveze, in tako dopu{~a - poposebnem postopku - obredne zakole`ivali. Ali se v Sloveniji {e vedno izva-jajo kruti cerkveni obredni zakoli `ivali?Na prikrit na~in, mogo~e v obliki kolin?Ob branju Biblije vse bolj prihaja nadan, da mnoge korenine mu~enja `ivaliizvirajo ravno iz nje. Ali ni ubijanje`ivali v nasprotju z Bo`jo zapovedjo Neubijaj, saj iz nje ne izhaja, da bi se smeloubijati `ivali.Ali ni tudi ubijanje `ivali za ohranjanjenaravnega ravnote`ja navadno barbar-stvo? Ali ~lovek res misli, da narava nezna sama poskrbeti za ravnote`je? In zato ravnovesje naj bi poskrbel ~lovek npr.preko lova. Rezultati tak{nega razmi-{ljanja in delovanja so vedno bolj vidniin se ka`ejo v uni~eni naravi, naravnihkatastrofah, boleznih… Novej{e razi-skave ekologov so pokazale, da `ivalirazpolagajo z notranjim mehanizmomuravnavanja populacijske rasti in zato~lovekovo uravnavanje populacije `ivalini potrebno oziroma je celo {kodljivo,saj pomeni umetni poseg v naravo, pri~emer se uni~ijo ali po{kodujejo zdru`be`ivali oziroma njihovi habitati.

Kdo si `eli, da ga redijo kot klavno`ival in ga nato pri `ivi zavesti zako-ljejo?Posebno poglavje so dolo~be, kidovoljujejo poskuse na `ivalih. Vse-kakor so poskusi na `ivalih, ne glede nacilje in ne glede na vse ostale okoli{~ine

(kot npr. zatrjevana korist ljudi, re{itveznanstvenih problemov in drugo) vnasprotju z ustavo in definicijo za{~ite`ivali, kot je opredeljena v 1. ~lenuZZZiv, saj ne gre samo za neslutenopovzro~anje trpljenja `ivalim, temve~tudi za mno`i~ne poboje `ivali.Prehranjevati se z mesom (u`ivanjemesa povzro~a mnoge civilizacijskebolezni) in zaradi tega zboleti, torej sisam povzro~iti bolezen, nato pa "zahte-vati" zdravila, ki so bila mogo~epreizku{ena na `ivalih in so povzro~ilatrpljenje mnogih `ivali in njihovo smrt,je najmanj neeti~no, ~e ni `e celo sode-lovanje pri zlo~inu. Vse to trpljenje`ivali in njihove smrti postanejo del"zdravila", bolnik torej dobi vase vsenegativno, ki je bilo povzro~eno pritrpljenju poskusnih `ivali, saj se nobenaenergija ne izgubi, kot to dobro veznanost. Koga torej {~itijo neustavnedolo~be zakona? @ivali ali mogo~e~loveka in njegov pohlep po dobi~ku,privilegijih, oblasti, skratka njegovegoizem?

Ne glede na vse to pa je izjemnopomemben tudi eti~ni vidik varstva`ivali. Kdo si `eli, da bi se na njemudelali medicinski poskusi, npr. da bi ga zdrugimi se{ili skupaj, nato pa ga pohab-ili, zastrupili, radiaktivno obsevali, mustaknili o~i … Kdo si `eli, da ga redijokot klavno `ival in ga nato pri `ivizavesti zakoljejo ter nato pojedo? Kar ne`eli{, da ti drugi storijo, ne stori ti njim,je briljantno eti~no pravilo. Kar seje{, to`anje{, pa je pravilo, ki velja tudi vna{em odnosu do `ivali.

Vlado Began, pravni zastopnik dru{tva

13

Vlado Began (desno) na lanskoletnem protest-nem shodu na lovskem sejmu v GornjiRadgoni.

Kriki so bili prvo, kar sem sli{ala tega

jutra, ko sem prvi~ pri{la na obvezno

prakso. ^e je ne opravim, bi to za mene

pomenilo izgubo petih let {tudija in

prekri`anje vseh na~rtov za mojo pri-

hodnost. Toda vse v meni, vsaka celica,

vsaka misel ~uti odpor, ogabnost in

zgro`enost in zavedam se svoje nepo-

jmljive nemo~i: morala bom vse to gle-

dati in ni~ ne morem storiti proti temu,

prisilili me bodo k sodelovanju, da se

{e sama oskrunim s krvjo.

@e iz daljave, ko sem stopala z avto-

busa, so me kriki svinj zadeli kot

vbodljaj z no`em. [est tednov mi bodo

polnili u{esa, uro za uro, neprenehoma.

Zdr`i. Zate se bo to neko~ kon~alo. Za

`ivali nikoli.

Prerivanje, tu in tam plezanje, nekaj

radovednih ril~kov se porine skozi

mre`o, iskrive o~ke, drugi so nemirni

in zmedeni. Neka velika svinja neu-

morno napada drugo; direktor si najde

palico in jo ve~krat udari po glavi:

"Sicer se lahko zelo grdo pogrizejo."

Medtem kot otrpla spremljam to igro -

vse to verjetno sploh ni resni~no – to le

sanja{, si dopovedujem – se direktor

obrne in pozdravi voznika naslednjega

transporterja, ki je pri{el hkrati s

prej{njim in se sedaj pripravlja na raz-

kladanje. Razlog, da gre tu vse hitreje,

vendar s {e ve~ kriki, vidim {ele, ko

izza padajo~ih svinj iz transporterja

stopi mo{ki, ki se vsem, ki niso dovolj

hitre, posveti z elektro{oki. Strmim

vanj, nato v direktorja in slednji

ponovno zmaje z glavo: "Saj vendar

veste, da je to pri svinjah sedaj pre-

povedano!" Mo` ga le nejeverno gleda,

nato vendarle vtakne svojo napravo v

`ep.

Od zadaj me nekaj zadane v koleno,

obrnem se in pogledam v dvoje iskri-

vih modrih o~i. Poznam veliko prijatel-

jev `ivali, ki polni entuziazma razglabl-

jajo o ma~jih o~eh, ki ka`ejo njeno

du{o ali o pogledu zvestega psa, – kdo

pa govori o inteligenci in radovednosti

v o~eh svinje? Te o~i bom zelo kmalu

spoznala {e na drugi na~in: nemo bodo

kri~ale zaradi strahu, zaradi bole~ine

bodo otopele, nato bodo izgubile svoj

pogled in iztrgane iz o~esnih jamic se

bodo kotalile po tleh, umazanih s krvjo.

Kot z no`em me oplazi misel, ki se mi

bo v naslednjih tednih stotine krat

monotono ponovila v mojem umu: jesti

meso je zlo~in.

Vse se hkrati zru{i name. Ostri kriki.

Tuljenje strojev. Ropotanje plo~evine.

Ostri in ogabni smrad za`ganih kocin

in zasmojene ko`e. Sopara iz krvi in

vode. Smeh, brezskrbni klici. Svetle~i

no`i, skozi kite zapi~eni kavlji, na njih

visijo razpolovljene `ivali brez o~i in s

trzajo~imi mi{icami. Kosi mesa in

organi pljuskajo~e padajo v kanal,

napolnjen s krvjo, tako da me ta ogab-

na me{anica po{kropi. Mastna mesnata

vlakna le`ijo po tleh, na njih ti zlahka

spolzi. Ljudje so v belem, s predpas-

nikov te~e kri, pod ~eladami in kapami

vidi{ obraze, ki jih sre~a{ vsepovsod: v

podzemni `eleznici, v kinu, v super-

marketu. Nehote pri~akuje{ po{asti,

vendar je tu le prijazni dedek iz sose-

ske, zabavni mladeni~, ki ga pozna{ z

ulice, urejeni mo{ki, ki ga sre~a{ na

banki. Vsi me prijazno pozdravljajo.

Nad mano odstranjujejo druge dele

kadavra. ^e moj kolega dela s preve-

liko vnemo ali se v kanalu pred mano

nabere preve~ krvave me{anice, mi ta

brozga {kropi tudi do obraza.

Posku{am se umakniti na drugo stran,

toda tam razpolavljajo svinje z ogrom-

no `ago, ki hkrati brizga vodo;

nemogo~e je tu stati, ne da bi se

premo~ila do kosti. S stisnjenimi zobmi

delam naprej in ker moram hiteti ter

paziti, da si ne pore`em prstov, mi ne

ostane veliko ~asa za premi{ljevanje o

vsej tej grozovitosti. Zakaj {e sploh

snemajo grozljivke, ~e vse to obstaja na

tem mestu?

Daje mi misliti, da – z redkimi izjema-

mi – teh ljudi ne zaznavam kot ne-ljudi,

so le otopeli, kot sem s~asoma otopela

tudi jaz. To je samoza{~ita. Druga~e

tega ne more{ prenesti. Ne, resni~ni ne-

ljudje so tisti, ki ta masovni umor dan

za dnem naro~ajo, ki zaradi svoje sle

po mesu `ivali prisilijo v tako nizkotno

`ivljenje in {e nizkotnej{i konec –

druge ljudi pa silijo v ne~astno delo, ki

~loveka naredi surovega.

Ko prvi~ zavestno dojamem – to se je

zgodilo drugi ali tretji dan – da izkr-

vavljene, o`gane in raz`agane svinje {e

@al si je ~lovek s tak{nim odnosom do `ivali `ezdavnaj zapravil lastno dostojanstvo Foto: Animals Angels

Sedaj sem sama do`ivela, da tudi krave jo~ejo

Christiane, nem{ka {tudentka veterine, je morala v okviru svojega {tudija opraviti obveznoprakso v klavnici (podobna usoda ~aka tudi njene slovenske kolege – op. prev.), kar jo je

~ustveno popolnoma strlo. Svoje neprijetne izku{nje in spoznanja, ki jih je do`ivela v tem ~asu,je zapisala in jih dala na voljo zainteresirani javnosti. Kljub dejstvu, da vsak ~lovek podobne

situacije razli~no do`ivlja, prispevek dovolj nazorno prikazuje, kaj nebogljene `ivali vsakodnevno do`ivljajo zavoljo majhnega gri`ljaja njihovega mesa, ki naj bi "zadovoljil"potro{nikove brbon~ice. Napisali smo le najbolj {okantne dele izpovedi, celoten zapis pa si

lahko preberete na www.veggieinfo.net.

Pretresljiva izpoved {tudentke veterine o prizorih v klavnici

14

trepetajo in mahajo z repkom, se nisem

bila ve~ sposobna premakniti. "One –

one {e migajo...", pravim mimo-

ido~emu veterinarju, ~eprav vem, da

temu botrujejo `ivci v mesu. On se

hudomu{no nasmehne: "Prekleto, tu je

nekdo naredil napako – ta svinja {e ni

mrtva!" Po{asten pulz trepeta skozi

`ivalske polovice, vsepovsod. Hi{a

strahov. Zazebe me do kosti.

@elim pripovedovati o

svinji, ki ni mogla ve~

hoditi in je sedela z

razkre~enimi zadnjimi

nogami. Tako dolgo so jo

brcali in udarjali, da so jo

pritepli v boks za klanje.

Pozneje sem si jo

ogledala, ko je raz`agana

nihala mimo mene: obo-

jestransko pretrgana

mi{ica na notranji strani

stegen. Klavna {tevilka

530 tega dne. Te {tevilke

ne bom nikoli pozabila.

Rada bi govorila o

dnevih klanja govedi, o

ne`nih, rjavih o~eh, ki so

bile polne panike. In o

poskusih pobega, o vseh

udarcih in kletvicah, dok-

ler ni nesre~na `ival

kon~no bila v `eleznem

boksu in pripravljena na

strel s pi{tolo za omamljanje; s

panoramskim pogledom po hali, kjer so

sovrstnike razkosavali in vlekli ko`o z

njih - nato smrtni strel, v naslednjem

trenutku je `e imela na zadnji nogi veri-

go, ki je zvijajo~o se `ival dvignila v

zrak, medtem ko so spodaj `e odrezo-

vali glavo. In kljub temu, tudi brez

glave {e vedno brizgajo potoki krvi, se

trup zvija {e naprej, brcajo noge okoli

sebe...

@elim pripovedovati o grozovitem

cmokajo~em zvoku, ko vitel trga ko`o

s telesa, o avtomatiziranem kro`nem

gibanju prstov, ko delavci iz o~esnih

jamic iztrgajo zasukane, rde~e-`ilaste

in nabrekle o~i in jih vr`ejo v luknjo v

tleh, v kateri izginja "odpad". In o

po{evni, krvavo umazani aluminjasti

rampi, na kateri kon~a vsa drobovina,

ki jo iztrgajo iz ogromnega obglavl-

jenega kadavra in na koncu – razen

jeter, plju~ in jezika, ker je to pa~

"primerno" za prehrano – kon~a v kon-

tejnerju za odpad.

@elim pripovedovati, da se vedno

znova v takem sluzavem, krvavem, kot

gora velikem telesu najde plod v mater-

nici, v njih sem videla majhne, `e

popolnoma izoblikovane teli~ke vseh

velikosti, ne`ne in gole, z zaprtimi

o~mi v svoji varovalni plodovnici –

vendar jih le-ta ni uspela za{~ititi...

Najmanj{i teli~ek je bil tako maj~ken

kot sve`e skotena ma~ka, a vendarle

popolna miniaturna krava; najve~ji zar-

odek je bil mehko dlakav, z rjavo-beli-

mi lisami in dolgimi, svilenimi trepal-

nicami, le nekaj tednov pred telitvijo.

"Ali ni to ~ude`, kaj vse narava ust-

vari?" meni veterinar, ki je ta dan

de`uren in porine maternico vklju~no s

fetusom v grgrajo~ odtok. In sedaj sem

popolnoma prepri~ana, da Bog ne more

obstajati, saj ni udarila strela z neba, da

bi se ma{~evala za to bogokletno dejan-

je, ki se kar nadaljuje, znova in znova.

Bog ne obstaja niti za strahotno

shuj{ano kravo, ki ob mojem jutranjem

prihodu ob sedmih le`i na prepihu na

ledenem hodniku tik pred boksom za

ubijanje in kr~evito trepeta. Nih~e se je

ne usmili z milostnim strelom. Najprej

morajo biti odpravljene ostale klavne

`ivali. Ko opoldne odhajam je {e vedno

tam in se trese, nih~e, kljub mojemu

ve~kratnemu opozorilu, je ni odre{il.

Jaz osebno sem ji zrahljala gonilno vrv,

ki je neusmiljeno ostro zarezovala v

njeno meso in ji pobo`ala ~elo.

Pogledala me je s svojimi velikanskimi

o~mi in sedaj sem sama do`ivela, da

tudi krave jo~ejo.

Krivda ob opazovanju zlo~ina, brez da

bi ukrepal, ima enako te`o, kot da ga

sam stori{. Po~utim se tako neskon~no

krivo.

Pogosto me vzpodbujajo: "Stisni zobe,

tu mora{ pa~ skozi in kmalu bo vse

minilo!" Zame je to ena najstra{nej{ih,

brezsr~nih in ignorantskih izjav, kajti

masaker se nadaljuje, dan za dnem.

Mislim, da nih~e ni dojel, da moj

glavni problem ni bil v tem, kako

pre`iveti teh {est tednov, temve~ da se

zavedam, da se ta neznanski masovni

umor dogaja v milijonih - izvr{en za

vsakogar, ki jé meso. [e posebej tisti

mesojedci, ki zase trdijo, da so `ivalim

prijatelji, so v mojih o~eh postali

docela neverodostojni.

Stvari postajajo abstrak-

tne, ~e si obdan s toliko

nasilne smrti; tvoje lastno

`ivljenje se ti zdi

neskon~no brezvezno.

Nekega dne pogleda{ na

anonimne vrste razko-

sanih svinj, ki se v obliki

meandra vijejo skozi halo

in se vpra{a{: ali bi bilo

kaj druga~e, ~e bi tukaj

viseli ljudje?

"Mnoge ne dajo od sebe

niti enega glasu," je

neko~ povedal eden

izmed veterinarjev, "dru-

ge pa kar stojijo in cvilijo

brez razloga."

^e bi kdaj morala besedo

"strah" slikovito prikaza-

ti, bi narisala svinje, ki se

gnetejo proti zaprtim

vratom za njimi, narisala

bi njihove o~i. O~i, ki jih nikoli ve~ ne

bom mogla pozabiti, o~i, ki bi jih moral

videti vsakdo, ki se mu zaho~e mesa.

Kolikokrat je moj pogled v teh dnevih

zdrsel na uro, ki visi v sobi za odmor –

tega ne znam povedati. Prav gotovo

nobena ura na celem svetu ne te~e

po~asneje od te.

Jesti meso je zlo~in. Vsakogar, tako si

mislim, vsakogar, ki jé meso, bi morali

poslati tukaj skozi, vsakdo bi to moral

videti, od za~etka do konca.

Zve~er poro~a nem{ka televizijska

oddaja "Aktenzeichen XY ungelöst"

(Nere{eni primeri XY, op. p.) o zlo~inu

nad mladim dekletom, ki so ga umorili

in razkosali; hkrati opisuje neznansko

zaprepadenost in zgro`enost prebival-

stva zaradi tega groznega dejanja.

"Nekaj podobnega sem ta teden videla

3.700-krat," se oglasim med oddajo.

So morda imela maj~kena, iz materine-

ga telesa iztrgana teleta, ki so umrla {e

pred svojim rojstvom, {e najbolj{o

usodo?

Do`ivela in zapisala:Christiane M. Haupt, Nem~ija

15

O~itno tudi mesarji u`ivajo v zbiranju `ivalskih trofej. Foto: Animals angels

16

Poslovilna slovesnost ob krsti zna-menitega anatoma in predstojnikaFiziolo{kega in{tituta stare univerze jebila ganljivo izkazovanje ~astiakademskega kroga zaslugam velikegapokojnika. Slovesno ozalj{an mrtva{kioder s krsto je bil okra{en z venci in ssvilenimi trakovi, prekrit z lovorjevimivenci in s cvetjem, uokvirjale so gagore~e sve~e, pred njim so bila na `amet-nih blazinicah razstavljena {tevilnaodlikovanja, ki jih je u~eni raziskovalecnosil z upravi~enim ponosom. Vzdol`krste so stali funkcionarji gospodarskihorganizacij s svetlimi me~i; poleg svo-jcev so sedeli ~lani senata univerze vpolni opravi, posamezni profesorjivisoke {ole in predstavniki uprave.Duhovnik je zaklju~eval govor, ki jevsem navzo~im segel globoko v srce."Bil je zgleden ~lovek in vzorenu~enjak," je kon~eval. Bil je to prvo, kerje bil ono drugo, kajti biti velikznanstvenik, pomeni biti velik ~lovek.Stojimo ob krsti velikana z `alostjo vdu{i, kajti ni ga ve~ med nami. Vendarnikakor ne smemo `alovati in to`iti, kajtita veliki mrtvec ni mrtev, `ivi naprej inzdaj stoji pred Bo`jim prestolom v pol-nem sijaju svojega z delom nadvsebogatega `ivljenja, - in kot pi{e v Svetempismu: "Odpo~ivajo si po svojem delu,in njihova dela jim bodo sledila!"Vsi so prevzeto mol~ali in nih~e niopazil, da je duhovnik o~itno pozabilomeniti neko malenkost, namre~ da je bilveliki mrtvec, ki naj bi zdaj stal predBo`jim prestolom, vse svoje `ivljenjeprepri~an, da Boga ni. Ampak na tak{nemalenkosti se pri nagrobnih govorihve~inoma pozabi.Potem se je dvignil rektor univerze, zavratom mu je visela zlata veriga, znaknjegove uradne ~asti, in z ganljivimglasom in s toplimi besedami je povedalnagrobni govor svojemu slavnemukolegu."Ves ~as je bil ponos na{e 'alma mater'(mati rednica, staro ime za univerze, ki'dajejo duhovno hrano' op. prev.) inponos znanosti, ki ji je posvetil vse svoje`ivljenje, vzor za nas in za vse, ki bodopri{li za nami, kajti za ve~no se bo nje-govo ime v zlatih ~rkah svetilo na mar-monati plo{~i ~love{ke kulture. Med{tevilnimi dejanji njegovega duha naj jihv tem resnem in sve~anem trenutkunavedem le nekaj, le naka`em lahko,kako neutrudno je s {tevilnimi poskusina `ivalih nizal dokaz za dokazom.Te`ko si zami{ljamo, kak{ne nezasli{aneperspektive je trpe~emu ~love{tvu inznanosti kot taki razkril s temi popolno-ma novimi medicinskimi dejstvi. Lesledimo lahko temu mogo~nemuraziskovalcu, ki nam je pokazal pot, namin {tudentski mladini, ki ga ob~uduje, sajje bil pravi voditelj v resni~no~love~nost, in ob njegovem pepelu sezaobljubimo, da bomo njegovo `ivljen-

jsko delo nadaljevali in dograjevali, vblagor evropske znanosti in v ~ast na{eljubljene domovine. S hvale`nostjolahko ugotovimo, da na{emu velikemupokojniku ne manjka bogatih priznanj,tudi z najvi{jega mesta so mu bila podel-jena ~astna obele`ja naklonjenosti," -pogledi vseh so se za~udeno usmerili na`ametne blazinice z odlikovanji, ki sotehtala najmanj nekaj kilogramov -," da,{e malo pred njegovo smrtjo mu je bilo vveselje, ker je bil imenovan za Pravegatajnega zdravni{kega svetnika, ki ga jetreba naslavljati z 'ekscelenca'. Topo~astitev je ob~utila tudi na{a visoka{ola. Njegova slava je bila velika `e za~asa njegovega `ivljenja, {e ve~ja bo nje-gova posmrtna slava za vse ~ase, in mi,ki `alujemo za njim, mu privo{~imopo~itek, da si oddahne od svojega dela,da se lagodno sprehaja po 'zlatih pol-janah' skupaj z velikani duha vseh ~asov,med katere so ga povzdignila njegovadela. Tako naj zdaj kon~am z besedamisvojega predhodnika duhovnika, gov-ornika pred menoj: 'In njihova dela jimbodo sledila!"Vsi so bili zatopljeni v pobo`nosti, neka-teri zaradi evropske znanosti, drugi zara-di prilastka 'ekscelenca'. Magnificencarektor Magnifikus ni upo{teval le nekemalenkosti, da ima namre~ evropskaznanost nebe{ke 'zlate poljane' za pravlji-co, za velikane duha preteklosti pa trdi,da so se raztopili v kemi~ne sestavine.Toda to so le malenkosti in danes imaobi~ajna izobrazba to predpravico, da zatiste re~i, o katerih si ni~ ve~ ne mislimo,uporabi gr{ko besedo. Ko bi sploh hotelivse misliti - ti ljubi Bog, kam pa bi splohpri{li ob dana{nji civiliziranosti in s toevropsko znanostjo!Predstavnik dr`ave je izjavil, da je bilumrli steber moderne dr`avotvornosti, inpredstavnik mesta je dejal, da je magis-trat soglasno sklenil, da bodo mestnoulico poimenovali po umrlem. Cerkvenizbor je zapel pesem, to je bila stara

pesem iz starih ~asov, ki so jo ustvarilidruga~ni ljudje z druga~nim notranjimprepri~anjem, in prav nenavadno jo jebilo sli{ati skupaj z zvenom dana{njihbesed. Zelo tiho in nadnaravno jezvenela, kot da bi peli tuji glasovi, jepesem valovila skozi prostor: "Kako pabo, kako pa bo, ko bomo v Salem pri{li,v mesto z zlatimi ulicami..."In potem je krsta po~asi zdrknila v globi-no.Mrtvi pa je ves ~as stal tam poleg. Kot dase zanj pravzaprav ni veliko spremenilo.Spominjal se je le, da je videl zelo svetelblesk, nato je bilo spet vse kot prej inkomaj se je zavedal, da je umrl. Le vsena njem je bilo la`je, ob~util ni nobenete`e ve~ in nobene grobe materije. Zajeloga je veliko presene~enje - torej se `ivl-jenje po smrti le nadaljuje, stariznanstveniki so le imeli prav in novi semotijo. Vendar je lep{e tako, to ga je zelopomirilo, ~eprav je bilo v za~etku malotesnobno, ko je videl, da z nikomer ne bomogel ve~ govoriti, da nih~e iz njegovedru`ine in nih~e od njegovih kolegov niopazil, kako blizu jim je bil. No, prav vuteho mu je bilo sli{ati, kako so ga slav-ili, in to, da so tako verodostojno govorilio Bo`jem prestolu in 'nebe{kih poljanah'.No, da - ~asti in odlikovanja so mu `emanjkali, vse je tako kazalo, da mu nisove~ dosegljivi. Toda mar ni bil {e vednoveliki znanstvenik, slavni raziskovalec?Mar ni bilo re~eno: In njihova dela jimbodo sledila? ....Sedaj je bil sam; obrise prostora je zajelatema in kon~no so se izgubili v praznini.Bilo je zelo tiho, le nekje v daljavi jekomaj sli{no izzvenela stara pesem:Kadar bomo v Salem pri{li, v mesto zzlatimi ulicami....In to se utegne zgoditi – morda takojzdaj. Spreletelo ga je; bil je silno napet;vendar je bilo v tej napetosti nekajstrahu, nekaj neizrekljivega, neko tes-nobno vpra{anje, ki ga je vsega preplav-ilo. Pa {e tako stemnilo se je, da se ni ni~ve~ videlo.Potem je postalo svetleje in pred njim seje pojavil angel. Aha, tudi to je res. Topomeni, da tudi Bog je, in vsa ta mno`icamrtvih, ki so {e vsi `ivi, pa duhovniJeruzalem ... Kako lepo je vse to! Todaangel je gledal resno in videti je bil`alosten."Kam bi rad {el?" ga je vpra{al."V raj.""Pridi!" je odgovoril angel.Brez {uma so se odprla velika temnavrata in vstopila sta v prostor, ki je bilble{~e~e razsvetljen. Stene so bile krva-vo rde~e, na tleh pa so `dele mno`icepohabljenih `ivali in tiho je~ale. Protimrtvemu so stegovale razrezaneokon~ine in ga gledale z zaslepljenimi inuga{ajo~imi o~mi. Druga za drugo so sev nedogled raztezale njihove vrste."Tukaj so psice, ki si jim pri `ivem tele-su izrezal mladi~e. Mar nisi imel otrok,

V poskusnih laboratorijih "uporabljajo" sko-raj vse `ivalske vrste, tudi ma~ke.Vir: @ivali to`ijo - prerok obto`uje! (izdaloUniverzalno `ivljenje) Foto: BUAV - Britishunion for abolition of vivisection, London, UK

ki bi jih bil ljubil? Ko bodo umrli tvojiotroci in bodo iskali o~eta v raju, te bodona{li tukaj. To je raj, ki si si ga ustvaril.Tukaj so ma~ke, ki si jim s strahotnimmu~enjem uni~il sluh. Bog jim je daltako pretanjen sluh, da je to ~ude`stvarstva. Ni~ ve~ ne bo{ sli{al, kotsli{ijo one. Tukaj so opice in zaj~ki, ki sijim vzel svetlobo o~i. Bog jim jo je dal,da bi gledali svetlobo sonca. Mar ti nisigledal svetlobe sonca, in to vse svoje`ivljenje? Zdaj ne bo{ videl ni~ ve~ kot teoslepljene in uga{ajo~e o~i. Naj te vodim{e naprej? To je dolga, dolga pot.""To je stra{no," je dejal mrtvi."Tako je," je rekel angel."@ivijo vse te `ivali {e naprej?" jevpra{al mrtvec."Vse te `ivali `ive pri Bogu," je odvrnilangel. "Ti ne more{ tja, ker na poti stojeone in te obto`ujejo, ne spuste te mimo.Kar vidi{ tu, so njihove nekdanje zrcalneslike, tvoja dela, ki bodo ostala pri tebi.Vse njihovo trpljenje bo{ ob~util na sebi,dokler se ne bo{ zopet rodil na Zemlji, dase pokori{. To je kaj dolga in `alostnapot. Toda one ne bodo tvoje edine sopot-nice, ima{ {e nekoga drugega, no, semlepoglej, kdo stoji sredi vseh teh tvojihdel!"Pogledal je gor in zagledal odvratnopo{ast z "nekako" ~love{ko grimaso, vobla~ilu, prepojenem z umazanijo in skrvjo ter z no`em v roki."To je najgnusnej{e, kar sem kdaj videl,"je dejal mrtvec; zgrabila ga je groza,kakr{ne {e ni do`ivel. "Kdo je ta stvor?Ga bom moral zmeraj gledati?""To si ti," je dejal angel."Kaj pa znanost?" je s strahom vpra{al

mrtvi, "ji mar nisem slu`il? Ali ne pri-padam velikim duhovom, kljub temu, dasem storil vse to?""Veliki duhovi so bili `ivalim bratje in nekrvniki," je dejal angel. "Obrnili bi tihrbet, ~e bi si upal povzpeti do njih. Todati sploh ne more{ v njihovo bli`ino. Bil sini~e, ne pa velik duh. Pa tudi vedel si, dasi ni~e, vedel si, da se ne bo{ ni~esarpametnega domislil in si zato iz ne~imer-nosti po~el vse te grozote - v upanju, dabo{ morda po naklju~ju odkril kak{no odskrivnosti narave, ~e bo{ mu~il `ivali.Potem pa je pri{la {e morilska strast,oblastno besnilo majhnih du{. Vidi{ vseto? ^isto razlo~no lahko opazi{ na svojizrcalni sliki, ki natanko odra`a vse tvojezna~ajske poteze. Ostani pri njej - o~istinjeno okrvavljeno in zamazano obla~ilo,dokler ne bo belo kot sneg. Traja lahkotiso~e let, morda {e dlje. Ostani pri svojizrcalni sliki, saj ji ne more{ uiti. To jetvoja sopotnica in to zmali~eno Bo`jestvarstvo je tvoj raj.""Vse to je res," je dejal mrtvec, "toda~etudi sem res tako mislil in delal, marnisem vseeno pripomogel k novemuspoznanju? Se mar znanost ne bo zavzelazame?""Spoznanje prek zlo~ina?" je vpra{alangel. "Neko~ je res znanost prihajala dospoznanj, toda tedaj je bila {e tempelj.Pokazal ti bom, kak{na je va{a znanostdanes."Pojavila se je umazano rumena lu~ inmrtvi je zagledal sede~ega norca, ki je skrvavimi rokami izdeloval hi{e iz kart.Zra~ni sunek jih je podrl, toda gradil jevedno znova."Je to vse?" je vpra{al mrtvi in se ti{~al

angelove obleke, kot bi pri njem iskaloporo."To je vse," je dejal angel. "Ali va{aznanost ne u~i tudi, da ni Boga in'povra~ila' in da ni `ivljenja po smrti? Jazmoram zdaj oditi. Ostani v svojem raju!"Umrli je ostal v svojem raju in ga imelpred o~mi uro za uro, dan za dnem in letoza letom. Nemogo~e bi bilo to {e naprejmeriti s ~asom, vsaj po znanstvenih mer-ilih ne, to pa je vendar edino merilo, marne? Iz velike oddaljenosti je zvenelaneka stara pesem iz starih ~asov, komaj{e sli{no in z uga{ajo~im zvenom: Kakobo, kako bo, ko bomo v Salem pri{li, vmesto z zlatimi ulicami...Morda pa ta pesem vendarle nekajpomeni, in dobro bi bilo, ko bi to vedeli,saj bomo nekega dne vsi umrli? Ampakle kdo pomisli na to, v obdobju razsvetl-jene evropske znanosti?^asopisi so v ve~ stolpcev dolgih ~lankihpisali o preminulem, slavnem, velikemznanstveniku in u~enjaku, njegovi eksce-lenci, o pravem tajnem medicinskemsvetniku, katerega smrt pomeninenadomestljivo izgubo za znanost,katerega ime bo za vse ~ase ostalo v ~astzgodovini ~love{tva, veli~astno znamen-je na{e napredne kulture in spomenikvsem prihodnjim generacijam, pri~evan-ja o tem, kak{ni so bili najbolj{i prednjim. Vsa ~ast tem velikim umrlim!Da, po~ivajo po svojem velikem delu innjihova dela jim sledijo.

Iz knjige Manfreda Kyberja: @ivalskezgodbe in pravljice. Berlin 1987 (109. -115. Tsd.), str. 139-145. S prijaznimdovoljenjem zalo`be Rowohlt.

17

Mednarodni protestni shodDan Zemlje smo v Dru{tvu za osvoboditev

`ivali in njihove pravice obele`ili z med-

narodnim protestnim shodom 24. aprila v

Ljubljani. Osrednje prizori{~e v parku

Zvezda je ponovno gostilo {tevilne prijatel-

je `ivali, ki so s transparenti izra`ali svoja

mnenja in stali{~a. Udele`enci shoda so

predstavili sporne ekolo{ke in eti~ne vidike

masovne `ivinoreje, spregovorili o trpljenju

`ivali v poskusnih laboratorijih, opozorili

na {kodljive posledice u`ivanja mesa in na

okrutnost in nesmisel lova. Opaziti je bilo

tudi nekatere znane obraze - mag. Alenka

Paulin je spregovorila o trpljenju `ivali in o

svojih prizadevanjih, da se to odpravi.

Svojo podporo delovanju dru{tva pa je

pisno izrazilo ve~ tujih dru{tev iz Nem~ije,

Avstrije, Hrva{ke, Italije in [vice. Shod je

bil tudi tokrat zelo dinami~en in pester, saj

so se protestniki organizirano sprehodili s

transparenti in kostumi `ivali po ulicah

Ljubljane in se ustavili na klju~nih posto-

jankah: pred slovenskim parlamentom, kjer

so predsednika dru{tva Stanka Valpati~a

simboli~no pospremile {tiri "`ivali" pri

oddaji pozivnega pisma na vlo`i{~e parla-

menta, na Pre{ernovem trgu ter na

[u{tarskem mostu. Shod se je mirno

zaklju~il zopet na Kongresnem trgu.

Tiskovni konferenciV ~asu pred Veliko no~jo, 7.4.2004 je

Dru{tvo za osvoboditev `ivali in njihove

pravice povabilo medije na tiskovno kon-

ferenco z zanimivo tematiko, ki so jo

naslovili kar z vpra{anjem: Zakaj kr{~anske

vere pri `ivalih ne spo{tujejo zapovedi NE

UBIJAJ? ^lani dru{tva so medijem pred-

stavili povezavo med napa~no interpretaci-

jo pete Bo`je zapovedi NE UBIJAJ in

kriti~nim polo`ajam, v katerem so `ivali

danes. Opozorili so tudi na izjemno knjigo

dana{njega ~asa To je Moja Beseda, ki vse-

buje resnico o vseh dogodkih iz `ivljenja

Jezusa iz Nazareta, ki so povezani z `ivalmi

in nudi obrazlo`itve za nejasnosti, ki izvira-

jo iz tako kontroverznega dela kot je

Biblija.

3. 6. 2004 je na Vojkovi 1 v Ljubljani

potekala {e ena tiskovna konferenca, na

kateri sta predsednik dru{tva Stanko

Valpati~ in pravni zastopnik Vlado Began

predstavila pobudo za dopolnitev 72. ~lena

ustave, ki opredeljuje pravice `ivali. Tekst,

ki ga kot dopolnitev predlaga dru{tvo se

glasi:"Vsaka `ival ima pravico do `ivljenja

ustrezno svoji vrsti." Ta pravica se lahko

odvzame ali omeji samo v nujnih primerih

iz razlogov javnega interesa ter po postop-

ku in pogojih, ki jih dolo~a zakon. Pravice

`ivali izvr{uje varuh pravic `ivali, ki lahko

v njihovem imenu vlaga na sodi{~e ali

druge organe to`be ali druga pravna sredst-

va, kar lahko naredi tudi vsaka zainteresira-

na oseba, ~e varuh pravic v dolo~enem roku

ne vlo`i pravnega sredstva za za{~ito prav-

ic `ivali. Zakon ureja pravice in obveznosti

varuha pravic `ivali." Predstavljena je bila

tudi pobuda za oceno ustavnosti in zakoni-

tosti 2., 7. in 10. ~lena Pravilnika o odvze-

mu velikih zveri iz narave za leto 2004.

Mednarodni bojkot proti testi-ranju na `ivalihDru{tvo za osvoboditev `ivali in njihove

pravice se pridru`uje tudi mednarodnim

akcijam. 22. 5. je v mednarodnem merilu

potekal bojkot proti podjetju Proc-

ter&Gamble, ki svoje izdelke testira na

`ivalih. V Veliki Britaniji, kjer so ga izvedli

`e osmo leto zapored, so {irom po dr`avi

delili letake, da bi informirali ljudi o krutem

in barbarskem ravnanju P&G in drugih

podjetij, ki testirajo na `ivalih. Dru{tvo za

osvoboditev `ivali in njihove pravice je

pripravilo letak s sloganom bojkota "Kdor

kupuje kozmeti~ne izdelke podjetja P&G,

daje naro~ilo za ubijanje", ki v besedi in

fotografiji predstavi najbolj poznane

izdelke tega kozmeti~nega giganta. ^lani

dru{tva so tako po razli~nih slovenskih

mestih v soboto 29.5. s tem letakom pozi-

vali ljudi, naj pri svojih nakupih ne pozabi-

jo na krvavo ozadje teh popularnih

proizvodov in se jim v dobrobit `ivali

odre~ejo.

Vabilo na protestni shod

Ob svetovnem dnevu `ivali,

4. oktobra 2004 ob 16.30 uri Dru{tvo za osvoboditev `ivali in nji-

hove pravice organizira mirniprotestni shod

proti vsem oblikam mu~enja in ubijanja

`ivali. Osrednje dogajanje z glasbenimi

to~kami in drugim programom bo

potekalo v parku Zvezda na

Kongresnem trgu, sledil pa bo orga-

niziran sprevod po ulicah Ljubljane.

Podprite na{a prizadevanja po

ozave{~anju ljudi s svojo udele`bo, s

svojimi transparenti ali s svojim

nastopom!

Ne pozabimo: Kdor brezbri`no mol~i, je sokriv!

Gretta Miku` Fegic

Novice iz Dru{tva za osvoboditev `ivaliin njihove pravice

V Dru{tvu za osvoboditev `ivali in njihove pravice se trudimo ~im ve~ narediti za ozave{~anjejavnosti, da so `ivali inteligentna bitja, ki so, po v nebo vpijo~i krivici, pristala v stiski,

ki jo do`ivljajo danes.

Protestniki so v dru`bi `ivalskih maskot svojoskrb do `ivali izrazili tudi pred parlamentom. Foto: Toma` Grom

Letak proti podjetju Procter&Gamble,ki testira izdelke na `ivalih.

18

Kako bi se ti morilci po~utili, ~e bi nji-

hove otroke ubijali za krzno?

Kdor to nosi, izra`a nasilje.

^e si ga tako mo~no `elijo, naj si ga

sami izdelajo oziroma kupijo umetne-

ga.

Menim, da naj to v dolo~enem obsegu

ostane, a ~im manj. Naj to ne bo za na{

ego!

Tega ne podpiram. Saj se v~asih lepe

stvari dobijo tudi iz umetnega krzna.

To so nadomestki ega za ljudi z

najni`jim samospo{tovanjem.

^e nas zebe, je volna super. S tem `ival

le postri`emo.

Kako bi se vi po~utili, ~e bi vas odrli in

namesto jakne nosili va{o ko`o?

Samoumevno bi moralo biti, da se tega

ne sme po~eti.

Ljudje bi se morali zavedati, da na sebi

nosijo truplo, ki je bilo {e v~eraj `ivo

bitje.

Ne moremo si lastiti ne~esa, kar `ivi s

svojim namenom. Naj se ljudje za~nejo

malo bolj zavedati.

Grozovito trpljenje `ivali seva s krz-

nenih pla{~ev v svet. Dotika se na{ih

src, ~e so odprta za `ivali in ~e je v nas

{e kaj usmiljenja.

Mislim, da se ve~ina ljudi niti ne zave-

da, koliko krvavega trpljenja je skritega

za presti`nim krznenim pla{~em.

Mogo~e bi se ob soo~enju s temi muka-

mi, ki jih do`ivljajo `ivali, marsikdo

zamislil.

Nemoralno je ubiti `ival, da bi se lepo

oblekli. Na voljo je veliko drugih virov

obla~il kot tudi hrane.

Kar se ti~e krzna, sem absolutno proti

no{enju, ker pa je usnje {e vedno

najla`je dostopen material za ~evlje, ga

pa~ nosim, vendar se tu zgodba

zaklju~i.

Zaradi mode ubijamo. Groza!

Damjan LikarGretta Miku` Fegic

Za "lep pla{~ iz nerca" je morala ta `ival umreti. Usmrtili so jo s plinom, da bi ohranili ko`uh. "Ostanek", `ival znotraj ko`uha, je "odpadek". Foto: Animal Peace

Vir: @ivali to`ijo - prerok obto`uje! (izdalo Univerzalno `ivljenje)

19

Kaj menite o no{enju krzna in drugih`ivalskih ko`?

V okviru dneva Zemlje (22. april) je Dru{tvo za osvoboditev `ivali in njihove pravice v sredi{~u Ljubljane organiziralo mirni mednarodni protestni shod z naslovom

Vrnimo materi Zemlji njene otroke!Dru{tvo je imelo pred shodom postavljeno tudi svojo stojnico na ^opovi ulici. Na njej so

obiskovalci lahko dobili veliko informacijskega gradiva, zbirali so se podpisi za odpravo lova,nekateri pa so izpolnili tudi anonimno anketo na naslovno vpra{anje.

Zbrali smo nekaj najbolj zanimivih izjav.

Kaj bi odgovorili ljudem, ki sespra{ujejo ali imajo teologi du{o?Neobi~ajno vpra{anje, toda reakcija teh

ljudi ka`e na to, kako smo mi teologi

perverzni v na{ih teolo{kih razmi{ljan-

jih. ^eprav vemo, da so tako reko~ vsi

ustanovitelji religij, velikani antike,

preroki Stare Zaveze, Jezus iz Nazareta

in veliki ljudje srednjega in novega

veka ter dana{njega ~asa govorili s

spo{tovanjem o dostojanstvu in tudi o

du{i `ivali, govorimo mi teologi in

sve~eniki, predvsem kr{~anskih ver-

stev ravno nasprotno - da `ivali nimajo

du{e, niti dostojanstva in pravice do

`ivljenja. Moralo bi nam biti jasno, da

danes `ivimo v informacijskem svetu,

zato mi teologi, na sre~o, nimamo ve~

toliko vpliva na ljudi, kot smo ga imeli

v srednjem veku, ko smo govorili, da je

zemlja ravna plo{~a in za`igali tiste, ki

so trdili, da je okrogla. Ljudje so danes

inteligentni in se `elijo z logi~nim

razmi{ljanjem dokopati do resnice, tudi

glede `ivali. Dejstvo je, da mnogi

do`ivljajo `ivali kot inteligentna in

~ustvena bitja. ^utijo, da `ivali niso

samo gmota materije z nekak{no

teolo{ko nedefinirano psiho, temve~,

da se v njihovem telesu nahaja tudi

finosnovno bitje - du{a, ki komunicira s

svojim Stvarnikom. ^e bi to posku{al

zanikati, potem se ne smem ~uditi

vpra{anju inteligentnih ljudi, o obstoju

moje du{e. Za nas teologe je to

vpra{anje katastrofalno, vendar hkrati

prilo`nost, da sprevidimo, da so ~asi,

ko smo ljudem - tudi z gro`njo smrtne

kazni v ~asu inkvizicije - diktirali kaj

smejo misliti in brati, dokon~no mimo.

Ni {e tako dolgo, ko smo ljudem pre-

povedovali brati Bilijo. Zakaj? Sesta-

vili smo seznam knjig, ki jih verniki

niso smeli brati. Zakaj? Morda zato, da

nam ne bi pri{li na sled? Znano je, da

teologija nima jasnega odgovora na to,

kaj sploh je du{a, zato tudi jaz kot

teolog nimam nikakr{ne pravice

drugim bitjem, v tem primeru `ivalim,

zanikati obstoj du{e. ^e to vseeno

po~nem, je vpra{anje, ali imam sploh

du{o, seveda na mestu.

Rekli ste, da imajo `ivali du{o. Kakobi definirali to du{o?Iz spisov mnogih velikih mo` in `ena,

mistikov in prerokov sem pri{el do

zaklju~ka, da je du{a nosilec `ivljenja

vsake materialne oblike `ivljenja.

Najbolj je to izra`eno pri ljudeh in

`ivalih. Konkretno re~eno, telo nekega

zemeljskega bitja, npr. `ivali za`ivi {ele

s prihodom duhovnega bitja ali du{e,

prav tako pa telo odmre in razpade, ko

du{a zapusti materijo. Mistiki in prero-

ki pravijo, da je du{a duhovno telo, v

katerem biva jedro duhovnega bitja, ki

neprestano komunicira s svojim

Stvarnikom, tudi kadar se nahaja v

materialnem telesu. V teh spisih go-

vorijo tudi o inteligenci in ~ustvovanju

`ivali, o njihovi komunikaciji s

Stvarnikom, ki vsako od njih pozna po

njihovem imenu. Pi{ejo tudi o obstoju

du{e `ivali, preden je pri{la v material-

no telo in njenem `ivljenju po smrti

telesa. @ivalski du{i je materialno telo

samo prehodna mo`nost, da bi bili lju-

Teologi smo prekinili odnos med Bogom,~lovekom in `ivalmi

V zadnjem ~asu se znani slovenski teologi po medijih zelo trudijo zanikati obstoj du{e pri `ivalih. Razlogza njihove izjave so o~itno vse bolj glasni in {tevilni slovenski prijatelji `ivali, ki so se odlo~ili, da `ivalimvrnejo dostojanstvo in pravico do `ivljenja in `ivljenjskega prostora, primerno njihovi vrsti. Kajti, kdornima dostojanstva, se ga lahko na vse mogo~e na~ine izkori{~a. To se vsak dan dogaja z milijoni `ivalmipo celem svetu, ki jih lovijo, zapirajo v hleve, koljejo, jedo, uporabljajo za eksperimente v medicinskih

laboratorijih... Nekateri pravijo, da ~e bi teologi priznali obstoj du{e pri `ivalih, bi to utegnilo zmanj{atinjihovo avtoriteto in teolo{ki monopol. Zato je verjetno bilo pisanje priznanega slovenskega teologa dr.

Ivana [tuheca v Ve~eru 13.4. 2004 le plod tak{nega razmi{ljanja, kjer pravi: "Nih~e ne zanika, da imajo`ivali psiho, toda zagotovo pa nimajo du{e!" Fran~i{kanski brat Tadej Strehovec pa je v Dru`ini, 16.maja 2004 zapisal:"...druga~e pa velja za `ivali. One imajo nekatere sposobnosti, npr. zavest, lastno

govorico, igre itd. Vendar pa nimajo svobodne volje, niso sposobne odnosa z Bogom, prav tako nimajonesmrtne du{e". Dr. Ivan [tuhec in Tadej Strehovec sta o~itno za status quo; torej, da morajo `ivali {e

naprej trpeti in da je njihovo trpljenje Bo`ja volja. Po vseh teh javnih polemikah med prijatelji `ivali inteologi glede obstoja du{e pri `ivalih, so nas nekateri ljudje prosili, da vpra{amo teologe ali sploh imajo

oni du{o? To pravokativno vpra{anje in {e nekaj drugih smo zastavili Morisu Hoblaju, teologu in sociologu ter piscu cerkveno kriti~nih ~lankov, ki je izstopil iz Katoli{ke cerkve, ker je spoznal,

da je s svojim okorelim naukom dale~ od tega, kar je u~il Jezus iz Nazareta.

Prizor iz hubertove ma{e v Avstriji, kjerduhovnik blagoslovlja ustreljena trupladivjih `ivali. Enako sodelovanje medlovci in katoli{ko cerkvijo poteka tudi vSloveniji. Vir: Freiheit für TiereFoto: Hounshell Putzgruber

Moris Hoblaj, diplomirani teolog in sociolog o obstoju `ivalske du{e

dem na Zemlji prijatelji in pomo~niki.

Prepri~an sem, da je tako razmi{ljal

tudi Fran~i{ek Asi{ki, ki je `ivali ime-

noval bratje in sestre in s katerimi je

tudi znal komunicirati - govoriti, npr. s

pticami in volkom. V obstoj du{e pri

ljudeh in `ivalih pred njenim

utele{enjem so verjeli tudi prvi krist-

jani. To verjamem tudi sam.

Ali je Fran~i{ek Asi{ki priznal `iva-lim du{o?V to ne dvomim, kajti kdor poimenuje

`ivali za svoje brate in sestre, ta jih

primerja s sabo in jim prizna enako

dostojanstvo in izvor. Gotovo bi bilo

zanimivo izvedeti, o ~em se je

Fran~i{ek pogovarjal z `ivalmi in kaj

so mu rekle o nas ljudeh, posebno o

teologih, ki jim ne priznavajo du{e in

tako komunikacije z njihovim Stvar-

nikom?

Po tem nauk Fran~i{ka Asi{keganasprotuje fran~i{kanskim teolo-gom, ki ga imajo svojega u~itelja,toda hkrati trdijo, da `ivajo nimajodu{e? Mislim, da Fran~i{ek Asi{ki ne

nasprotuje teologom, pa~ pa teologi in

njegovi bratje fran~i{kani nasprotujejo

njemu v tem smislu, da `ivalim zanika-

jo du{o in tako odobravajo klanje in

mu~enje `ivali, ~esar Fran~i{ek nikoli

ne bi dopustil. To je `alostno. ^e se

iskreno ozremo v zgodovino, ugotovi-

mo, da so isto usodo do`iveli vsi veliki

mo`je in `ene, preroki, predvsem Jezus

iz Nazareta. Njihovi t.i. "nasledniki"

smo jih zlorabili tako, da smo uporabili

njihova imena kot vabo za pridobiva-

nje vernikov, u~ili smo ali pa u~imo

ravno nasprotno.

Kako nam Biblija prikazuje `ivali?Kak{en je odnos med Bogom in`ivalmi?Za inteligentnega bralca je Biblija

razdeljena na dva dela. V enem delu je

govora o ma{~evalnem bogu, ki ukazu-

je ubijanje in `rtvovanje `ivali. To je

predvsem v Stari Zavezi oziroma

Mojzesovih knjigah, ki so jih po

prepri~anju bibliologov, potvorili

tedanji teologi - sve~eniki. Nasprotno

pa se v drugem delu, predvsem v Novi

Zavezi govori o Bogu ljubezni, o

Jezusovem in na{em o~etu, v katerem

je omenjeno tudi bo`je poreklo `ivali

oziroma njihovo dostojanstvo - du{a.

Ob branju tega dela Biblije lahko pride

vsak resno razmi{ljajo~i bralec do

zaklju~ka, da so `ivali resni~no na{i

mali bratje in sestre, za katere smo

dol`ni skrbeti in `iveti z njimi v miru.

Na to nas spomni tudi eden od

najlep{ih tekstov Biblije, kjer Jezus

pravi: "Poglejte nebe{ke ptice! Ne seje-

jo, niti `anjejo, niti ne spravljajo `ita,

toda nebe{ki O~e jim kljub temu vedno

priskrbi hrano." (Mt 6,26). Nemogo~e

je, da bi se Bog kar naenkrat spremenil

in podelil ljudem pravico, da maltreti-

rajo, mu~ijo, ubijajo in u`ivajo njegove

otroke in na{e `ivalske brate in sestre.

No, mi teologi smo vseeno mi{ljenja,

da je to mogo~e in s tem dajemo ljudem

eti~no in moralno podporo za lovljenje,

klanje in mu~enje `ivali. Mi smo, ne

glede kaj si o tem misli eden ali drugi

teolog, z na{im naukom krivi za nasil-

no prekinitev mo~nega odnosa med

Bogom, ~lovekom in `ivalmi. @ivali

vseh vrst so poklicane, da hvalijo Boga

skupaj z angeli, s ~lovekom in z vesol-

jem (Ps 148). Izraelski u~itelj pripove-

duje, da so pred potopom levi jedli

travo, torej so bili vegetarijanci. S tem

je slikovito povedano, da je razlog za

trpljenje `ivali v stvarstvu dejstvo, da

smo mi teologi nepravilno razlagali in

u~ili pojem biblijske besede "gospo-

dovati". Ker ~lovek sam ni uresni~il

`ivljenja po bo`ji podobi, danes ne

govorimo samo o "hudobnih ljudeh"

ampak je govora tudi o "hudobnih" in

"{kodljivih" `ivalih. S tem `ivali

pla~ujejo za krivdo, ki ni njihova. To je

na `alost na{a teolo{ka realnost.

Kaj biblijsko pomeni za vas beseda“gospodovati”?Najve~ja {koda za na{ planet in s tem

seveda tudi za `ivali, je bila storjena z

napa~no teolo{ko interpretacijo besede

"gospodovati". Prepri~an sem, da je

Bog rekel, naj z ljubeznijo gospodari-

mo z Zemljo in vsem, kar `ivi na njej.

No, ~love{tvo je storilo ravno naspro-

tno, zahvaljujo~ predvsem napa~ni

interpretaciji nas teologov, ki na ta

na~in nosimo odgovornost za vse, kar

ljudje po~nejo, pod vplivom na{ih pri-

poro~il. Dokazano je, da je bila besed-

na zveza "z ljubeznijo" zelo zgodaj

~rtana iz religioznih spisov, zato da bi

se uveljavilo teolo{ko razmi{ljanje,

katerega posledice do`ivljamo pravza-

prav v dana{njem ~asu; to pa je poskus

globalnega uni~enja vsega `ivega in s

tem neizmerno trpljenje ljudi, `ivali in

matere Zemlje. Mislim, da bomo mi,

teologi, prej ali slej za to morali odgo-

varjati pred celotnim stvarstvom in

na{im Stvarnikom. Zato je povsem ner-

azumljivo, da kljub temu, da teologi

vidimo znake ~asa in poznamo besede

Stvarnika, poslane nam preko velikih

prerokov v vseh ~asih, {e vedno ne

najdemo poti iz mo~virja nesmiselnih

dogem in versko kultnih in liturgi~nih

tradicij. Na vse kriplje si prizadevamo

prijatelje `ivali, ki imajo pristen odnos

z `ivalmi, z ljudmi in tako tudi z

Bogom, poni`ati v imenu Stvarnika.

Obto`ujemo jih, da delujejo proti Bogu

in Cerkvi, vse to z namenom, da bi jih

zaustavili pri njihovem plemenitem

delovanju za svoje najmanj{e brate in

sestre `ivali. @e Jezus je rekel: "Kar

stori{ najmaj{emu od mojih, si storil

meni!" To velja tako v pozitivnem kot

tudi v negativnem smislu.

Kako se re{iti iz te situacije?Izhod je bil `e najavljen pred tri tiso~

leti po preroku Izaiji. Rekel je, da pri-

haja kraljestvo miru. Mir med ljudmi,

`ivalmi in mir med ljudmi in `ivalmi.

Seveda brez nas teologov, ~e se do

takrat ne spreobrnemo in za~nemo

resni~no slu`iti ljudem, `ivalim in na-

ravi. To pomeni slu`iti Bogu, ~igar duh

navdihuje vse, kar `ivi.

Damjan Likar

^lovek, ki trdi, da `ivali nimajo du{e,dvomi tudi v svoj lastni bo`ji izvor.

Vsa zemeljska bitja ~utijo, kot~utimo mi, vsa hrepenijo posre~i kot mi. Vsa bitja zemljeljubijo, trpijo in umirajo kotmi, torej so kot mi enakovrednastvaritev vsemogo~nega stvar-nika – so na{i bratje.

Fran~i{ek Asi{ki

V~eraj sem na poti domov do`ivela

nekaj `alostnega. Stala sem pri

semaforju ob tovornjaku, polnem

`ivali, in za trenutek ujela pogled ene

izmed njih. Tako `alosten in mrtev je

bil. Tako brezupen in prestra{en. In

sem sku{ala pozabiti, to ni moja stvar.

[la sem domov, se pogovarjala z

mo`em, igrala z otrokom, brala knjigo

in {la spat. Pa sem se zbudila. Ura je

ena in vem, je moja stvar! Moram

napisati to pismo. Vsaj to.

^lovek, kdo ti je dal pravico tako rav-

nati z `ivalmi, kdo ti je dal pravico

zapirati jih v kletke, jih pitati, trpin~iti,

klati, jesti… Jaz no~em trupel na svo-

jem kro`niku in trupel v svojem telesu,

no~em krvi na svojih rokah.

Ti, ki pa ti za to ni mar, prisluhni mi in

poglej svoje roke. Krvave so. Niso s

krvjo umazane le roke, ki z no`em

zapi~ijo v toplo in drhte~e telo `ivega

bitja, umazane so tudi tvoje roke, ki

kupi{ meso, ki ga je{. Ti si ti tisti, ki

pla~a{ morilca.

Morda so moje besede ostre. Ampak

ve{, v~eraj sem videla tiste o~i.…

Samo o~i imajo, `ivali. Nimajo besed,

ne zmorejo pro{nje in ne strokovnih

razlag. Samo o~i imajo. A te o~i go-

vorijo. Prosijo. Kri~ijo. ^e jih le ho~e{

pogledati in jim prisluhniti. Jih vidi{?

Se kdaj vpra{a{, ko vidi{ tovornjak,

poln `ivine, kako dolgo je `e na poti?

Kdaj so `ivali nazadnje jedle? So

`ejne? Jih je strah? (Saj menda nih~e

od vas ne upa trditi, da ne ~utijo, saj

menda kdo od vas ima muco ali psa. A

svojo `ivalco ima{ rad, poskrbi{ za njo,

ti je hudo, ~e jo boli…)

Ampak ve{, boli, ko elektro{ok pre-

trese telo! Boli, ko klavec `ivali pri

njeni polni zavesti zare`e v vrat, ji

odre`e noge, ker se mu ne ljubi

po~akati, da bo `ival mrtva! Od vsega

najmanj razumem to! In mi doni v

glavi: zakaj ne po~aka??? In ko se to

dogaja, druga `ival ~aka na vrsto in ve,

da je naslednja ona. Naro~nik in

pla~nik tega klavca si ti. Ali se tega

zaveda{?

Pla~uje{ tudi obratovanje farme.

Obratovanje velikih `ivalskih koncen-

tracijskih tabori{~. Kaj neki drugega

so? Ali ne bivajo tam `iva bitja bivajo

v skrajno nehumanih razmerah,

natla~ene, poni`ane? Verjamem, da ne

ve{, kaj natan~no se tam dogaja, a tvoja

odgovornost je, da se seznani{, ker si

pla~nik ti. Z vsakim kilogramom mesa,

ki ga kupi{, ti osebno pla~uje{ obrato-

vanje farme. Ti! Dvomim, da sploh ve{,

ampak mora{ vedeti, kaj farma v resni-

ci je. Svinje prebivajo skupaj po 80 do

200 `ivali na mre`nih re{etkah, skoraj

v stalni temi, stojijo na luknji~astih tleh

brez stelje in se komaj lahko premika-

jo. Si predstavlja{, kako bi se ti po~util,

~e bi bilo to tvoje `ivljenje? 22 koko{i

si deli en kvadratni meter, njihov dom

nima oken, celo `ivljenje ne vidijo

sonca, po 14 - 18 mesecih pa, ko ne

morejo ve~ nesti, gredo v zakol, petina

jih ne do`ivi te starosti, poginejo zara-

di stresa, infekcijskih ali kostnih

obolenj. Si predstavlja{ tako `ivljenje?

Krava ima na razpolago malo ve~ kot

en kvadratni meter, stoji na mre`astih

kovinskih tleh. Teleta dobivajo

namesto materinega mleka mleko v

prahu z lojem, kitovo mastjo in veliko

soli; in zaradi te soli so `ejna, ne dobi-

jo vode, zato jejo {e ve~ slane ka{e in

tako so v najkraj{em ~asu primerna za

zakol. Te to zanima? More{ vedeti, kaj

se v resnici skriva na tvojem kro`niku

in v tvoji usnjeni torbici...

Ve{, saj ve~inoma sem ~isto vedra in

nasmejana in prijazna oseba, ampak

danes je v meni tak strah. In gnev in

jeza. Ve{, v~eraj sem videla tiste o~i….

Kako jih kdaj ne pogleda{ tudi ti,

~lovek? Povedale bi ti, kako je to.

Kako je to, ko ribi~ zabode vate trnek,

ki ti razpara jezik in usta. Boli. Ravno

tako kot bi bolelo tvojega ku`ka. Ali

tvojega otroka ali tebe. ^e ne verjame{,

si kdaj poskusi zapi~iti ost skozi jezik

in usta. Kako tega ne vidi{, ribi~? Pa je

vendar tak mir ob vodi, v naravi.

Poglej, voda je tako ~ude`no zdravilna

in o~i{~ujo~a, vsi radi zahajamo na

njene bregove. Ob vodi je, kakor bi

nam narava odprla svoje naro~je in nas

nahranila s ti{ino in mirom. Tak mir je,

ti pa ne sli{i{ krika ribe, ki se je ujela,

ribe, ki ji je ostra kovina zarezala v

jezik in razparala usta! Presunljivo

glasen je, pa ga ne sli{i{. Samo srce ga

lahko sli{i. Ima{ srce? Saj ve{, tisto

srce, ki te zaboli, ko vidi{ svojega otro-

ka trpeti, svojega brata, svojega pri-

jatelja… A za to drobno vodno bitjece

nima{ srca. Iz nekega ~udnega bolnega

u`itka za zabavo mu~i{ in ubija{.

Hudo mi je, ko pi{em to pismo. A

moram pisati, ve{, v~eraj sem videla

tiste o~i…. Ki so mi povedale zgodbo.

@e i{~e{ opravi~ilo za to, kar po~enja{?

@e vle~e{ na dan `elezo in beljakovine

in omega 3? La`e{ samemu sebi; vse,

prav vse te snovi lahko dobi{ tudi drug-

je. Celi mnogi zdravniki to sedaj `e

priznavajo. Moja kri je krasna in ravno

tako kri mnogih vegetarijancev, ki jih

poznam. Mesa ne je{, ker je zdravo,

ampak ker si tako navajen in ker se ti

zdi dobro. Priznaj - vsaj sebi.

Vem, da ne moremo kar tako opu{~ati

svojih navad in prepri~anj, to dobro

vem. Vem pa tudi, da smo ljudje

zavestna bitja, ki moramo prevzemati

odgovornost za svoja ravnanja. Zato se

soo~i in poglej, kaj je v resnici na tvo-

jem kro`niku, na katerem tako vabljivo

di{i - kos mrtvega trupla! In se vpra{aj:

smem to po~eti in - ho~em to po~eti?

Darja Vti~ - Tr{inar, profesorica

Pisma bralcev

^lovek, kdo ti je dal pravico tako ravnati z `ivalmi?

22

V~eraj sem do`ivela nekaj `alostnega…