ODŠKODNINSKA!ODGOVORNOST! …...i. uvod! ii. pravniokvir iii. razmerje!med!upravljavcemin! vzdrŽevalcem ! iv. predpostavke!odŠk.!odgovornosti

______________ Laura Ši)ar Pusser, univ.dipl.pravnica, Odvetniška družba Jernejčič – Peternelj in partnerji o.p., d.o.o.

Ljubljana, 9. 11. 2016

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST UPRAVLJAVCEV IN VZDRŽEVALCEV

JAVNIH CEST

I.  UVOD II.  PRAVNI OKVIR III.  RAZMERJE MED UPRAVLJAVCEM IN

VZDRŽEVALCEM IV.  PREDPOSTAVKE ODŠK. ODGOVORNOSTI

UVOD

•  Neminem laedere (nikomur škodovaX) •  10. čl. OZ (načelo prepovedi povzročanja škode): “Vsak je dolžan vzdrža3 se ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzroči3 škodo.”

•  Omejitev načela prepovedi povzročanja škode •  Odškodninsko pravo = “judikatno pravo”



PRAVNI OKVIR •  Obligacijski zakonik, Ur.l. RS, št. 83/2001 (s spremembami) (OZ)

•  Zakon o cestah, Ur. l. RS, št. 109/2010 (s spremembami) (Zces-‐1)

•  Zakon o graditvi objektov, Ur. l. RS, št. 110/2002 (s spremembami) (ZGO-‐1)

•  Zakon o gospodarski javni službi, Ur.l. RS, št. 32/1993 (s spremembami) (ZGJS)

•  Zakon o varstvu okolja, Ur. l. RS , št. 39/2006 (s spremembami) (ZVO-‐1)

•  Odloki lokalnih skupnosX •  Pravilniki •  Uredbe



RAZMERJE MED UPRAVLJAVCEM IN VZDRŽEVALCEM

•  Uveljavljanje odškodninskega zahtevka zoper koga?

•  Temeljni zakon -‐ Zces-‐1 •  Zces-‐1 določa enotna pravila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh javnih cest ter pogoje za uporabo nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, zaradi zagotavljanja enakih pogojev za varno odvijanje cestnega prometa na celotnem cestnem omrežju.

•  Zces-‐1 določa splošno prepoved ogrožanja varne uporabe javne ceste; predvsem je prepovedano izvajaX ali opusXX kakršna koli dela na javni cesX, na zemljiščih ali na objekXh ob javni cesX, ki bi lahko škodovala cesX ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.

•  Javne ceste; državne ceste – občinske ceste

•  Redno vzdrževanje javnih cest je gospodarska javna služba

•  Upravljavci javnih cest so dolžni organiziraX vzdrževanje, nadzor in varstvo javnih cest tako, da te naloge s pogodbo oddajo izvajalcem vzdrževanja javnih cest

•  Dopustnost prenosa odškodninske odgovornosX s sklenitvijo koncesijske pogodbe iz upravljavca javne ceste na vzdrževalca javne ceste?

Starejša sodna praksa VS RS •  Upravljavec javne ceste svojo obveznost vzdrževanja ceste izpolni že s tem, ko na vzdrževalca javne ceste pogodbeno prenese svojo obveznost

•  Upravljavec NI odgovoren za izvajanje rednega vzdrževanja, ampak LE za izbiro ustreznega izvajalca in za izvajanje primernega nadzora nad njim

•  Sodba VS RS, opr. Št. II Ips 433/2008 z dne 25.9.2008:

“ Dolžnost posipanja ceste revident napačno, sicer na prvi pogled logično, izpeljuje iz dejstva, da je tožena stranka lastnik te ceste. /…/ lastnik stvari dolžan vzdrževa3 stvar, vendar je v konkretnem primeru situacija bistveno drugačna, ker gre za javno dobro. Za presojo odgovornos3 za škodo, ki je nastala pri uporabi javnega dobra je (ne glede na lastništvo) odločilno, kdo opravlja gospodarsko javno službo, s katero se zagotavlja trajno in nemoteno uporabo javnega dobra. …

… Za odločitev je tako bistvena ugotovitev, da spada vzdrževanje ceste, /…/ v dejavnost Cestnega podjetja /…/ Toženi stranki, čeprav je bila cesta poledenela, tako ni moč očita3 zatrjevanega neskrbnega ravnanja. Ker zato ni povzročiteljica škode, tudi ni stvarno pasivno legi3mirana. /…/ Tožnik bi lahko uspel z zahtevkom, v kolikor bi zatrjeval, da toženka ni izbrala usposobljene družbe, da je opus3la dolžnost nadziranja vzdrževalca ali da je dala soglasje k morebitnemu neustreznemu načrtu zimske službe.”

Novejša sodna praksa VS RS •  Preobrat z izdajo sklepa VS RS, opr. št. II Ips 19/2007 z dne 8.10.2009

•  Okoliščina, da upravljavec javne ceste podeli pooblasXlo za izvajanje javne službe rednega vzdrževanja, ne pomeni:

-‐  niX, da se je s podelitvijo pooblasXla razbremenil odgovornosX za izpolnjevanje predpisanih obveznosX v zvezi z vzdrževanjem javnih cest,

-‐  niX tega, da se je s tem razbremenil odgovornosX za opravo nalog, ki jih je zaupal drugemu.

•  Odškodninska odgovornost = odgovornost na podlagi zakona

•  Predvidljivost uporabnikovega pravnega položaja •  53. čl. ZGJS: “Koncendent je subsidiarno odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju koncesionirane gospodarske javne službe povzroči koncesionar uporabniku ali drugi osebi, če s koncesijsko pogodbo ni dogovorjena druga vrsta odgovornos3.”

•  Kdaj nastopi subsidiarna odgovornost koncendenta (t.j. upravljavca)?

–  pisni odškodninski zahtevek oškodovanca na

izvajalca gospodarske javne službe (t.j. vzdrževalca javne ceste)

–  ni odgovra v razumnem roku oziroma je zahtevek (delno ali v celoX) zavrnjen

I.  UVOD II.  PRAVNI OKVIR III.  RAZMERJE MED UPRAVLJACEM IN


PREDPOSTAVKE ODŠ. ODG.

1.  ProXpravno oz. nedopustno ravnanje 2.  Škoda 3.  Vzročna zveza 4.  Odgovornost

1. PROTIPRAVNO oz. NEDOPUSTNO RAVNANJE

•  ProXpravne storitve – proXpravne opusXtve •  Ravnanje v nasprotju s svojo dolžnostjo / ne ravnaX tako, kot bi bilo v konkretnih okoliščinah prav

•  Vsebino dolžnosX oz. ravnanja v skladu s pravom določajo (napisane ali nenapisane) pravne norme

•  Vsaka škoda ni povzročena proXpravno

JE podana proXpravnost/nedopustnost ravnanja •  “… večja količina peska na otoku (javna prometna površina) je bila vzrok tožničinega padca, saj bi moral zavarovanec tožene stranke kot dober strokovnjak že med zimsko sezono odstranjeva3 večje količine odvečnega peska in s tem zagotavlja3 varne prometne površine pešcem.” Sodba VSC opr. Št. 1109/2009 z dne 11.2.2010

•  “Pohodne površine namenjene gibanju pešcev morajo biX urejene tako, da se pešci po teh lahko gibljejo brez da bi bilo pri tem potrebno paziX na vsak korak in ni mogoče zahtevaX, da popolno pozornost pri običajni hoji po pločniku v naselju posvečajo le tlom, /.../ Tožeča stranka je v vboklino na pločniku stopila in padla zaradi opusXtve dolžnih ravnanj zavarovanca tožene stranke, ki na kriXčnem mestu v okviru izvajanja kumunalne dejavnosX ni zagotovil potrebnih vzdrževalnih ukrepov v smislu sanacije poškodovane pohodne površine.” Sodba VSM opr. št. I Cp 336/2015 z dne 5.8.2015

NI podana proXpravnost/nedopustnost ravnanja •  “Sama opus3tev vzdrževanja po3 /.../ ne predstavlja avtoma3čno tudi opus3tve dolžnega ravnanja in s tem nedopustnega ravnanja kot predpostavke odškodninske terjatve. Potrebno je namreč presodi3, ali pot /.../ še ustreza standardom normalne pohodne površine ter, ali je poškodovani del po3 bistveno odstopal od preostale pohodne površine, kar bi terjalo dodatno ukrepanje /.../ upravljalca pohodne površine.” Sodba VS RS opr.št. II Ips 85/2013 z dne 6.2.3014

•  “Dejstvo, da je prva toženka v relevantnem obdobju pred škodnim dogodkom in tudi na dan škodnega dogodka v dopoldanskem času (vsakodnevno) plužila in posipala sporni odsek ceste, /…/utemeljuje zaključek, da je bilo vzdrževanje spornega dela ceste ustrezno glede na okoliščine konkretnega primera.” Sodba VSL, opr. št. III Cp 1013/2015 z dne 13.5.2015

2. ŠKODA

•  Materialna oz. premoženjska (navadna škoda – izgubljeni dobiček) •  Nematerialna oz. nepremoženjska -‐  Telesne bolečine in nevšečnosX med zdravljenjem -‐  Strah (primarni – sekundarni) -‐  Zmanjšana življenjska akXvnost -‐  Skaženost •  Pravno priznana škoda

3. VZROČNA ZVEZA

•  Pravne oz. zakonske opredelitve vzročnosX NI •  Naravna vzročnost – vsi dogodki, ki so prispevali k škodi, so ekvivalentni in jih je vse mogoče šteX za vzrok

•  Pravna vzročnost – vrednotenje interesnih položajev strank v odškodninskem razmerju –  Test predvidljivosX

–  Test adekvatnosX

•  Doktrina jajčne lupine – odgovorna oseba mora oškodovanca sprejeX takega, kot je.

3. VZROČNA ZVEZA

-‐ “tožnikovo vozilo je poškodoval kamen, ki je priletel z brežine ob cesX” -‐ “večja količina peska na otoku (javna prometna površina) je bila vzrok tožničinega padca”

4. ODGOVORNOST

131. člen OZ (1) Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan

povrniX, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. (subjek'vna odgovornost) -‐ pravilo

(2) Za škodo od stvari ali dejavnosX, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, se odgovarja ne glede na krivdo. (objek'vna odgovornost) -‐ izjema

•  Nevarna stvar/nevarna dejavnost – pravni standard

•  Nevarna stvar – Xsta, ki zaradi svojih namembnosX, lastnosX, položaja, kraja in načina uporabe ali na drug način predstavlja povečano nevarnost nastanka škode za okolico in jo je treba zaradi tega nadziraX s povečano skrbnostjo.

•  Nevarna dejavnost – Xsta dejavnost, med izvajanjem katere so že zaradi tehnične narave in načina opravljanja lahko ogrožena življenje in zdravje ljudi ali premoženja, kar terja povečano pozornost oseb, ki to dejavnost opravljajo in oseb, ki z njo prihajajo v sXk.

Dejavnost je nevarna (sodna praksa) tedaj,: -‐  ko je glede na življenjske izkušnje pogostost škodnih posledic pri takšni dejavnosX večja in je hkraX pričakovaX, da bo nastala znatna škoda;

ali -‐  ko dejavnost sama po sebi sicer ni nevarna, postane pa nevarna glede na okoliščine v konkretnem primeru (objekXvno merilo) in glede na Xstega, ki dejavnost opravlja (subjekXvno merilo).

ObjekXvna odgovornost (odgovornost po načelu vzročnosX)

150. člen OZ Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosX pa XsX, ki se z njo ukvarja.

ObjekXvna odgovornost (odgovornost po načelu vzročnosX)

149. člen OZ Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, se šteje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosX, razen če dokažeš, da ta ni bila vzrok.

Iz objkeXvne v subjekXvno (krivdno) odgovornost

Sodba VS RS opr. št. II Ips 571/2005 z dne 21.2.2008: “Poledenela tla niso varna in tudi hoja po njih ni varna. Toda za obstoj objek3vne odškodninske odgovornos3 mora bi3 nevarnost povečana, neobičajna. Objek3vna odgovornost je namreč posledica spoznanja, da nekaterih nevarnos3 kljub zadostni skrbnos3 ni mogoče ime3 vselej pod kontrolo in jih obvladova3 ter da kljub še tako veliki skrbnos3 ni moč prepreči3 nastanka praviloma znatne škode.”

“Poledenela tla v zimskem času, še posebej, ko ves dan sneži in je temperatura pod lediščem, NE predstavljajo nevarnos3, ki bi bila v zimskem času neobičajna in NE predstavlja tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče sestop na takšna tla /…/ ovredno33 kot nevarno dejavnost.” “Luknja v pločniku NI nevarna stvar”; sodba VSM opr. št. I Cp 576/2014 z dne 23.9.2014

Sodba VS RS opr. Št. II Ips 78/2008 z dne 31.3.2011: “Za opredelitev stvari kot nevarne mora povečanje nevarnos3 izhaja3 iz same stvari. V kolikor pa je nevarnost stvari posledica opus3tve dolžnega nadzora, ni mogoče govori3 o povečani nevarnos3 kot o vzroku škodnega dogodka, ampak o nedopustnem, krivdnem ravnanju. Le lastnos3 stvari objek3vne narave, ki niso posledica neskrbnos3, lahko prispevajo k temu, da se neka stvar oceni za nevarno.”

SubjekXvna (krivdna) odgovornost 135. člen OZ Krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnos'.

Postrožena krivdna odgovornost

Sodba in sklep VS RS, opr. št. II Ips 63/2007 z dne 12.9.2008: “javne ceste morajo bi3 vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za odvijanje prometa, na primer slabih vremenskih razmerah, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. Pri vzdrževalcu cest presoja preprečljivos3 škodnega dogodka ni podvržena le merilu “potrebne skrbnos3”, ampak najstrožjemu merilu – merilu “skrajne skrbnos3”.”

Omejitev postrožene odgovornosX Sodba VSL, opr. Št. III Cp 1013/2015 z dne 13.5.2015: “/…/ drži, da je pri vzdrževalcu ceste presoja preprečljivos3 škodnega dogodka podvržena merilu skrajne skrbnos3, vendar pravni standard skrajne skrbnos3 vseeno ne pomeni, da mora vzdrževalec na vseh cestah, ki jih vzdržuje, vzpostavi3 takšno stanje, da na nobeni od njih nikoli ne pride do poledice. Takšne zahteve bi bile prestroge do vzdrževalca, saj jih glede na to, da ni mogoče nadzira3 in zagotovi3 posipanja vseh ledenih površin istočasno, objek3vno ni mogoče izpolni3. Zahteve, ki zados3jo standardu skrajne skrbnos3, je zato treba ugotavlja3 od primera do primera ob upoštevanju konkretnih dejanskih okoliščin primera (geografsko-‐klimatske razmere, lega, kategorizacija ceste in podobno).”

•  Sodba VS opr. št. II Ips 85/2013 z dne 6.2.2014: “/.../ so razpoke in neravna tla v mestnem okolju ter na pohodnih površinah za pešce nekaj vsakdanjega ter pričakovanega. Popolna ter absolutna ravnost pohodnih površin je namreč nenavadna in neživljenjska, takšna zahteva do upravljavcev površin pa bi bila pre3rano stroga.”

•  Sodba VS RS, opr. št. II Ips 353/2009 z dne 23.8.2012:

“Ob ugotovitvi, da je izvajalec posipavanje izvajal redno in da je tudi na dan nezgode dvakrat posipal, je pravilen zaključek, da je bilo vzdrževanje ces3šča ustrezno. Od vzdrževalca ceste ni mogoče zahteva3, da na vsakem delu ceste in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje vozišča, temveč le 3sto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel stori3 posebej skrben strokovnjak.”

•  Sodba VSL, opr. št. I Cpg 692/2013 z dne 11.11.2014:

“V obravnavanem primeru je šlo za lokalno cesto IV. kategorije. To ne pomeni, da se varnost na lokalni ces3 lahko zanemari, pač pa, da je na njej razumno pričakova3 manjšo gostoto prometa in nižjo povprečno hitrost vozil kot na cestah višjih kategorij, in da sme oz. mora vzdrževalec ceste temu prilagodi3 obseg varnostnih ukrepov. Nadalje ni bilo ni3 zatrjevano, da bi bile na obravnavanem odseku ceste posebej neugodne geografsko -‐ klimatske razmere, lega, naklon ceste ali da bi obstajala kakšna druga okoliščina, …

… ki bi kazale na to, da bi bila poledica tu pogostejša kot drugod (npr. Senčna lega ceste, strm klanec in podobno), ali da bi se ta odsek v preteklos3 že izkazal za problema3čnega z vidika prihajanja do prometnih nesreč zaradi poledice, ali da bi v času nezgode obstajale posebej neugodne vremenske razmere, ali da bi zavarovanca tožene stranke že kdorkoli obves3l o poledici. Iz tega sledi, da niso bile izkazane nikakršne okoliščine, ki bi Cestnemu podjetju narekovale povečano skrbnost pri izvrševanju opravil odpravljanja oz. preprečevanja poledice /…/.”

•  Vmesna sodba in sklep VSL, opr. št. I Cp 1907/2012 z dne 20.3.2013:

“/…/ ob ugotovitvah prvega sodišča, da je bila temperatura zraka dan pred nezgodo in na dan nezgode pod ničlo, da je bilo sneženo oz., da je dan pred nezgodo rahlo snežilo od 10.00 do 15.00 ure, da je bila pred nezgodo cesta ledena in neposipana, da je toženkin zavarovanec v času izvajanja zimske službe v slabih vremenskih razmerah posul vse ceste ne glede na njihovo prioriteto, da je bila cesta na dan nezgode posipanan šele po nezgodi (ta se je zgodila pozno, ob 18.30) in po naročilu direktorja toženkinega zavarovanca ter da je cesta na 3stem mestu strma in v senci, …

… je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je toženkin zavarovanec opus3l dolžno skrbnost (pravočasno zimsko vzdrževanje javne ceste) in ni zagotovil takšnega vzdrževanja, da bi uporabniki lahko varno uporabljali cesto. Toženkin zavarovanec bi moral izvaja3 zimsko službo v skladu z izvedbenim programom, ki ga pripravi izvajalec rednega vzdrževanja, sprejme pa strokovna služba upravljavca cest.”

Sklep

•  Uveljavljanje odškodninske odgovornosX zoper upravljavca ali/in zoper vzdrževalca javne ceste

•  Poledenela cesta ali poškodovan pločnik NI nevarna stvar

•  Postrožena krivdna odgovornost (merilo “skrajne skrbnosX”) – z določenimi omejitvami (upoštevanje konkretnih okoliščin)

HVALA ZA POZORNOST!

VPRAŠANJA?

Kontakt: Info@odv-‐jernejcic.si

Documents

ODŠKODNINSKA!ODGOVORNOST! …...i. uvod! ii. pravniokvir iii. razmerje!med!upravljavcemin! vzdrŽevalcem ! iv. predpostavke!odŠk.!odgovornosti