Odmev tišine 7-9 2012

G L A S I L O M E S T N E G A D R U Š T V A G L U H I H L J U B L J A N A

O D M E V T I Š I N E

LETNIK XIV – ŠTEVILKA 7–9JULIJ–SEPTEMBER 2012

ODMEV TIŠINE 2 JULIJ–SEPTEMBER 2012

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana;Fax: 01/2318-062; http://www.mdgl.si, e-mail: [email protected]Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: [email protected]čna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092Glasilo odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437Odgovorna urednica: Marija Möderndorfer; namestnica odgovorne urednice: Indira Vehbić; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik: Vinko Cepec; Lektor: Sandi Lakner; uredniški odbor: Robert Žlajpah, Tanja Potočnik Honigsman, Simona Drev.Grafični oblikovalec: Janez TurkTisk: Tiskarna DTP d.o.o.

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana;Fax: 01/2318-062; http://www.mdgl.si, e-mail: [email protected]Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: [email protected]čna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092Glasilo odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437Odgovorna urednica: Marija Möderndorfer; namestnica odgovorne urednice: Indira Vehbić; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik: Vinko Cepec; lektor: Sandi Lakner; uredniški odbor: Robert Žlajpah, Tanja Potočnik Hönigsman, Simona Drev.Grafični oblikovalec: Janez TurkTisk: Tiskarna DTP d.o.o.

UVOD

Predsedničino pismoDragi bralci!

Vroče, prevroče poletje počasi zahaja. Upam in verjamem, da smo vsi, vsak zase, naredili kar

največ, da smo izkoristili prijetne počitnice. V tem času se v društvu na strani uporabnikov –

članov ni dogajalo nič posebnega. Društvo je imelo prilagojen urnik uradnih ur zaradi dopustov.

Delali smo tekoče delo, priprav-ljali program izvedbe športnega piknika za 1. september, ki pa je odpadel zaradi dež ja in mednarodnega dneva glu -hih na Mesarskem mostu, ki bo 15. septembra. Glave smo staknili in iskali kraj je-senskega izleta. Več o tem lahko berete v napovedni-ku. Izdelali smo tudi predlo-ge amandmajev k Statutu ZDGNS, le-te pa tudi poslali na Komisijo pri ZDGNS, upajoč, da bodo predloge upoštevali.

V mesecu juliju je bilo veliko šport-nih dogodkov, med katerimi je najpo-membnejše evropsko prvenstvo glu hih v ko-šarki v Turčiji, kjer so naši fantje dobili zlato lovoriko. BRAVO! Vsa čast našemu Robiju Žlajpahu, da nas je intenzivno, vsak drugi dan sprotno obveščal o rezultatih iger, da smo bili tudi mi, člani, obveščeni. HVALA Robi!

Mednarodni dan gluhih, ki ga organizira Društvo gluhih in naglušnih Krško v soorganizaciji z ZDGNS, bo 22. Septembra. Želeti je, da nas bo v čim večjem

številu, da se združimo vsi gluhi in naglušni 13-ih društev, da se skupaj poveselimo in srečamo s pri-jatelji, ki jih morda že zelo dolgo, nekaj krepkih let, nismo videli.

Tu pa ne morem mimo politike oziroma dogajanj v naši državi. Vem, da vsi berete časopise, spremljate

dogajanje preko TV dnevnikov, zato ste tu-di seznanjeni s težavami naših »vrlih«

politikov. Država je v nekakšnem primežu varčevanja, zniževanju

plač, pokojnin, odprave boni-tet v zdravstvenih ustanovah,

ki smo jih bili navajeni, n ove davčne politike, navala na Zavod za zaposlovanje …, skratka piše se novo obdob-je, kar pomeni, da država ni več socialna država, kot se izjavlja in je zapisano tudi

v Ustavi RS. S strahom vsi nekako razmišljamo, kaj še

bo. Ne samo kot posamezniki, tudi društva se bojimo, kaj bo

čez čas. Bomo še deležni finančnih sredstev za naše delo? Bomo morali

rezati programe in krčiti osebne dohodke tajnikom? V krizi praviloma delimo breme vsi.

Kljub vsemu upajmo, da bomo preživeli, da ne bo tako hudo, da gre zgolj za zastraševanje ...

Veliko aktivnosti bo v naslednjih mesecih, zato pričakujemo, da se jih udeležite in sodelujete. Se vidimo!

Vsem bralcem želim mir no prihajajočo jesen, našim učencem, dijakom in študentom pa veselo delo v hramih učenosti.

Vaša Meri

Napovednik:– Sobota, 22. september 2012: Mednarodni dan gluhih v organizaciji ZDGNS in DGN Posavja Krško v

Kulturnem domu Krško– Ponedeljek, 1. oktober 2012 ob 9. uri: Delavnica ročnih spretnosti– Sreda, 3. oktober 2012: Bralni večer– Sobota, 6. oktober 2012: Jesenski izlet po dolinah čudovite Soče– Petek, 12. oktober 2012: Pohod na Žagarski vrh.– Sobota, 13. oktober 2012: Kostanjev piknik in turnir v balinanju v Mostecu– Sreda, 17. oktober 2012 ob 17:30: Velika tombola

MDGLNaša Irena Kregar - polna jesenskega navdiha

JULIJ–SEPTEMBER 2012 3 ODMEV TIŠINE

Urednikovo oknoKako hitro je minilo poletje… Sonce je bilo skoraj vedno

naš sopotnik in tako smo se lahko odpravili na vroče morje ali v hladnejše hribe. Kot študentka, ki bo čez en ali dva meseca zaključila s študijem, sem si dopust po-lepšala s potovanjem po Istri, zaplavala v slanem morju, se ukvarjala s odbojko na mivki, se ohlajala pod streho in drevjem, brala knjige, … Edino, čemur sem posvetila več svojega časa, je bila moja diploma. Nevzdržno se bliža čas, ko se bom odselila iz študentskega doma v moj ljubi domači kraj. Aktivnosti in strast do nečesa mi krajšajo čas in že se držim za glavo in se sprašujem: »Kazalec na uri, kam pa kam se tako hitro premikaš?« Seveda se temu nasmejim in se zahvaljujem za vse dane mi trenutke, pri čemer sem si nabrala veliko izkušenj in si jih nadgradila.

MDGL je krasen prostor za vse. Skoraj 5 let sem že članica tega društva in sem mu marsikaj dala, društvo pa je dalo meni. Ko pomislim na MDGL, mislim na vse ljudi, ki so člani tega društva oz. delajo v društvu. Neizmerno sem jim hvaležna za bogate trenutke. Najlepše veselje je delati za Odmev tišine. Čudovito je biti pisatelj, urednik,

MAJČKINA KOLUMNA

Kakšen bo moj dan danes?Ali bomo danes napravili nekaj lepega? Očar-

ljivega? Smešnega? Smo zmožni? Imamo po-gum?

Majhna vztrajnost pomeni ogromno! Ne ozirajte na to, kaj vam drugi pravijo. Le vi veste, kaj si želite. Vi živite svoje življenje in svoje sanje. Bodite to, kot ste bili kot otrok. Bili ste umsko neprogramirani. Počeli ste vse, kar ste želeli. Zdaj naj se to ustvarja v vas samih. Dovolite drugim, da stopijo v vaše življenje in vas pozitivno usmerjajo. A vi ste edini in samo EDINI, ki dobro poznate lastno življenje! Bodite navihani in bombastični! :)

Majčka

ALI VESTE,kdo je bil prvi predsednik MDGL in kdo so bili njegovi prvi soustanovitelji? Odgovore pošljite v uredništvo do 15. novembra 2012.

Karikatura: Janez Turk

Opravičilo Uredništvo OT se opravičuje za napako v prejšnjem

glasilu na str. 8: Pridiga. Ni je napisala Meri, temveč Drago Juteršek.

Navedenemu piscu se iskreno opravičujemo!

Uredništvo OT

V prejšnji številki glasila OT se je pojavilo vpra-šanje, kdo je najstarejši član oz. članica MDGL? Pravilni odgovor je Anica Krotko, ki šteje mladih 94 let! Neverjetno, kako lahko tako močna ženska z močnim karakterjem uživa v svoji mladosti, ki ji niso pomembna leta, temveč početja, ki jih rada počne.

Sandi Lakner, hvala za odgovor na to vprašanje.

Uredništvo OT

koordinator, … Vsak članek, ki ga kdorkoli napiše, je za vsa-kega člana in nečlana velikega pomena. V bodoče si želim in zaupam v to, da se bo te članke prevedlo v slovenski znakovni jezik, da bi jih razumeli tudi tisti, ki so nezmožni razumeti pisno vsebino.

Naši dopisniki so znova pripravili sveže vsebine iz sveta gluhih. Sandi Lakner se je potopil v vlogo raz-iskovalca in našel ogromno zanimivosti za gluhe in naglušne. Čudovita je njegova misel »V vsaki krizi se skriva priložnost«.

Robert Žlajpah je bil naš poročevalec o EP v košarki v Turčiji, kjer so naši gluhi košarkarji osvojili zlato medaljo. Kot športni predsednik je tudi poročal o športnih do-godkih. Pokukajte na športne strani in uživajte v branju športnih dogajanj.

Uredništvo OT je pokrilo tudi druge dogodke, v kate-rih so sodelovali ali bili vključeni naši člani.

Vsem bralkam in bralcem želim še naprej lepe dni in polno navdiha za vaše podvige.

Majčka


Gospodarska kriza je že nekaj let naša vsakodnevna spremljevalka. Znižale so se plače, podjetja so

odpuščala in propadala, zmanjševale in ukinjale so se številne pravice. Niti mimo gluhih in naglušnih ni šla. Če nanje ni vplivala drugače, je vplivala tako, da je prišlo do zakasnitve sprejema pravilnika, po katerem naj bi gluhi in naglušni končno po dolgih letih boja dobili pravico do tehničnih pripomočkov.

V nadaljevanju objavljam podatke ankete, s katero sem raziskal, kako je kriza vplivala na blagostanje gluhih in naglušnih v Sloveniji.

Na anketo je odgovorilo 17 oseb, od tega 14 (82 %) gluhih in 3 (18 %) naglušni. Največ oseb, ki so odgovarjale na anketo, je bilo starih od 20 do 34 let.

Gospodarska kriza ni obšla niti gluhih in naglušnihNa vprašanje, katere posledice gospodarske krize

so občutili (nanj je bilo možnih več odgovorov), je 6 oseb (35 %) odgovorilo, gluhi in naglušni še vedno nimamo pravice do tehničnih pripomočkov, 5 oseb (29 %) pa je odgovorilo, da so višje cene različnih nujnih storitev, 4 (24 %) pa, da so se jim znižali do-hodki. Da so izgubili službo, pa so odgovorili 3 (18 % vseh anketirancev). Ob tem velja navesti, da je trenutno 8 (47 %) anketiranih še vedno v izobraževal-nem procesu, kar pomeni, da še niso bili zaposleni. Zaradi navedenega menim, da je problem izgube zaposlitve med gluhimi in naglušnimi hujši kot se ga vidi iz pričujoče ankete.

GRAF: KATERE POSLEDICE GOSPODARSKE KRITE STE OBČUTILI?

Gluhi in naglušni še vedno nimamo pravice do tehničnih pripomočkov

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov je stopil v veljavo decembra 2010, do decembra 2011 pa bi moralo Ministrstvo za delo, družino in socialne zade-ve sprejeti pravilnik, po katerem bi gluhi in nagluš-ni prišli do dolgo pričakovane pravice do tehničnih pripomočkov. Januarja letos je bilo rečeno, da bo navedeni pravilnik sprejet po sestavi nove vlade, zdaj, ko nova vlada že nekaj časa dela s polno paro, pa navedenega pravilnika še vedno ni in tako gluhi in naglušni še vedno nimamo pravice do tehničnih pripomočkov.

Vlada nima posluha za gluhe in naglušneNa vprašanje, kaj menijo, zakaj še ni bil sprejet

pravilnik, ki bi gluhim in naglušnim prinesel pravico do tehničnih pripomočkov, je 13 (76 %) anketirancev odgovorilo, da vlada nima posluha za gluhe, da pa je to posledica gospodarske krize in posledičnega

varčevanja, pa je odgovorilo le 5 (29 %) vseh oseb. Gluhi in naglušni torej menijo, da bi jim lahko vlada kljub gospodarski krizi in nujnim varčevalnim ukre-pom zagotovila pravico do tehničnih pripomočkov.

GRAF: ZAKAJ MENITE, DA ŠE NI BIL SPREJET PRAVILNIK, KI BI GLUHIM IN NAGLUŠNIM ZAGOTOVIL PRAVICO DO TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV?

Tudi gluhi in naglušni varčujejoNa vprašanje, kako so se spopadli s posledicami

gospodarske krize, je 14 (82 %) anketirancev odgo-vorilo, da so začeli bolj varčevati. Zaradi grozečega ali pa že dejanskega znižanja dohodkov so se mnogi ljudje odpovedali številnim užitkom.

GRAF: KAKO STE SE SPOPADLI S POSLEDICAMI GOSPODARSKE KRIZE

Gluhi in naglušni vedo za vsaj eno osebo, ki je izgubila službo

Večina, 13 oz. 76 % anketirancev pozna vsaj eno gluho ali naglušno osebo, ki je zaradi krize izgubila službo. To kaže na tesno povezanost med gluhimi in naglušnimi, saj se gluhi in naglušni med seboj poznajo. Prav tako pa je iz navedenega odgovora možno sklepati, da je problem izgube zaposlitve med gluhimi in naglušnimi hujši, kot kaže iz odgovorov na vprašanje, katere posledice gospodarske krize so gluhi in naglušni občutili.

GRAF: ALI JE KDO OD VAŠIH GLUHIH ALI NAGLUŠNIH ZNANCEV/PRIJATE-LJEV IZGUBIL SLUŽBO V ČASU GOSPODARSKE KRIZE?

VPLIV KRIZE

Gospodarska kriza in njen vpliv na gluhe in naglušne


VPLIV KRIZE

Gospodarska kriza in njen vpliv na gluhe in naglušneGluhi in naglušni pesimistični glede konca krizeGluhi in naglušni so tako kot splošna populacija

pesimistični glede tega, ali bo krize kmalu konec. 14 (82 %) jih meni, da krize še ne bo kmalu konec, 3 (18 %) pa menijo, da bo krize kmalu konec.

Na vprašanje, ali je gospodarska kriza gluhe in na-glušne prizadela bolj kot slišeče, je 8 (47 %) anketiran-cev odgovorilo pritrdilno, 9 (52 %) pa je odgovorilo, da je gospodarska kriza gluhe in naglušne prizadela enako kot slišeče.

GRAF: ALI MENITE, DA BO GOSPODARSKE KRIZE KMALU KONEC?

Podnaslavljanje gledaliških predstav izboljšuje ka-kovost življenja gluhih in naglušnih

S podnaslavljanjem gledaliških predstav v gledali-ščih so začeli v ZDA, leta 2000 pa je bilo uvedeno v Veliki Britaniji. Podnaslavljanje v gledališčih zagota-vlja tehnologija STAGETEXT. Je oblika univerzalnega dostopa, ki omogoča gluhim in naglušnim uživati v gledaliških predstavah enakovredno slišečim.

Podnaslovi dostopni vsemu občinstvu v gledališčuPodnaslovi se prikazujejo na LED zaslonih in so

enostavno dostopni vsakomur v gledališču. Pri pod-naslovljeni predstavi se na zaslonu prikazuje tekst celotne gledališke igre ali muzikala. Prikazani pa so tudi zvočni efekti, zakulisni hrup in opis muzikala, ta-ko da gluho občinstvo dobi polno izkušnjo predstave, tako kot slišeči.

Podnaslavljanje v gledališču koristno tudi za upo-rabnike znakovnega jezika

Podnaslovi so vnaprej pripravljeni tako, da zrcalijo način, na katerega govorijo igralci. Podatki z Velike Britanije kažejo, da so podnaslovi v gledališču dosto-pni vsem ljudem z izgubo sluha, vključno s tistimi, ki uporabljajo znakovni jezik.

PODNASLAVLJANJE – 2. del

Velika ranljivost gluhih in naglušnih za krizoNajveč anketirancev (4 oz. 24 %) ima grafično iz-

obrazbo in je zaposlenih v grafični panogi, v času gospodarske krize pa je bila grafična panoga v zelo hudi krizi, saj so grafična podjetja propadala kot po tekočem traku. Mnogi gluhi, zaposleni v grafični panogi, so izgubili zaposlitev. Mlajši gluhi se že iz-obražujejo za mnoge različne poklice, pri čemer ni tako pomembna stopnja izobrazbe kot pa pestrost poklicev, medtem ko je srednja generacija gluhih zaradi zelo omejenega števila poklicev, za katere so se lahko izučili, zelo občutljiva na krizo v panogi, v kateri je zaposlena. Se pa zelo veliko gluhih izobražuje za družboslovne poklice, kar lahko v prihodnosti spet pripelje do težav, saj je povpraševanja po tovrstnem kadru na trgu manj kot je povpraševanja po tistih, ki so študirali za naravoslovne in tehniške poklice.

V vsaki krizi se skriva priložnostTako kot v vsaki krizi se tudi v sedanji gospodar-

ski krizi skriva priložnost. Izguba zaposlitve, vira dohodka, ipd., nam daje priložnost, da poiščemo druge vire, da se zazremo vase in pomislimo, kaj bi v življenju radi počeli in morebiti začnemo ustvar-jati nekaj, kar smo si že vedno želeli, pa nikoli ni bilo časa in/ali volje.

Sandi Lakner

Uporabniki znakovnega jezika so vse bolj bilingvalni in prav tako želijo dostop do podnaslovov.

Podnaslavljanje v gledališču koristi širšemu krogu ljudi

Primer iz Velike Britanije tudi kaže, da veliko rednih obiskovalcev gledališča, ki sicer zase menijo, da ni-majo izgube sluha, zazna, da v gledališču slišijo več kot prej, za kar se imajo zahvaliti podnaslavljanju. Raziskava je namreč pokazala, da je medtem, ko je imelo le 4 % občinstva v gledališčih okvaro sluha, podnaslavljanje koristilo kar 29 % vsega občinstva.

To dokazuje, da so vizualne informacije dostopne vsem, ki bi jih lahko potrebovali. Evropska zveza na-glušnih verjame v nujno potrebo po izobraževanju gledališč o koristih podnaslavljanja za vse obiskovalce gledališč, vključno s finančnim argumentom (stroški podnaslavljanja so tudi v primeru gledališč nizki, po-leg tega pa gledališče dobi še dodatne obiskovalce, kar mu prinese dodatne dohodke).

Prevod in priredba: Sandi Lakner

Vir: http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2011/audiovi-sual/non-registered-organisations/european-federation-of-hard-of-he-aring-people-efhoh-_en.pdf


ZDGNS je na začetku junija skupaj s Pedagoško fa-kulteto v Ljubljani in Društvom učiteljev gluhih Slo-venije organizirala posvet o izobraževanju gluhih, na katerem so predstavniki stroke in Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport iskali od-govor na ključno vprašanje: »Kdaj se bodo gluhi na vseh ravneh izobraževanja lahko šolali v znakovnem jeziku?«.

Naj na kratko predstavim naš zakon. Usmeritev, naj se gluhe izobražuje v znakovnem jeziku, je začrtala že mednarodna stroka na posvetu v Ljubljani leta 1987. Leta 2002 smo dobili Zakon o uporabi SZJ, ki naj bi gluhe zaščitil, da izguba sluha ne bi botrovala k izola-ciji od okolja. Zakon nalaga, da je gluhi osebi potreb-no zagotoviti tolmača v vseh situacijah, kjer gluhota pomeni oviro. Vsi navedeni zakoni in Konvencija ZN o pravicah invalidov državo obvezujejo, da gluhim zagotovi izobraževanje v njim prilagojenih tehnikah. Kljub temu gluhi v Sloveniji še vedno nimamo enakih možnosti v izobraževanju kot slišeči.

Tedanje Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) je 1. marca 2011 pozvalo vse visokošolske zavode, da gluhim študentom zagoto-vijo tolmača za znakovni jezik, ki ga potrebujejo. Žal so si fakultete ta nezavejujoči ukrep razlagale po svoje. Pristojno ministrstvo v novi sestavi ni sprejelo novih ukrepov, obveljal naj bi stari dogovor: »Sklep zadnjega sestanka na MVZT je, da če bo danes glu-hi dal vlogo za tolmača na fakulteti, se mu načrt mora izdelati in tolmača bo dobil.« V vlogi za sta-tus študenta s posebnimi potrebami naj gluhi jasno opredelijo svojo potrebo po tolmaču za slovenski znakovni jezik in vlogo pravočasno oddajo v referatu na svoji fakulteti.

Tema posveta je skrbno izbrana, saj je izobraže-vanje gluhih na različnih stopnjah še vedno močno omejeno glede uporabe slovenskega znakovnega je zika. Gluhim je prvi jezik oziroma materni jezik slovenski znakovni jezik. Gluhi otroci morajo imeti možnost izbire izobraževanja, med drugim tudi v slovenskem znakovnem jeziku, tj. v svojem jeziku, kar je omenila predsednica ZDGNS Frida Planinc.

Navedeno ne velja le za integracijo, pač pa tudi za Zavod za gluhe in naglušne (ZGNL), kjer uporaba slovenskega znakovnega jezika ni ustrezno urejena. Nimajo namreč predmeta v slovenskem znakovnem jeziku, kjer bi se gluhi naučili pravilno uporabljali kretnje za določene besede, tako da se gluhi nimajo možnosti učiti materinščine. V osnovni in srednji šoli imamo materni jezik - slovenski jezik, kjer se intenziv-no učimo o njegovi rabi. Vendar pa na ZGNL nimajo slovenskega znakovnega jezika, razen na srednji šoli, kjer ga imajo kot šolski predmet in še to le v minimal-nem obsegu ur (1 uro tedensko!). V osnovni šoli bi nujno potrebovali predmet slovenski znakovni jezik (SZJ), tako kot imajo tudi slovenski jezik (na teden imajo 4 ure pouka pri slovenščini). Na tak način bi morali zagotoviti toliko ur tudi pri SZJ.

Strokovni delavci morajo do leta 2016 imeti zna-nje o slovenskem znakovnem jeziku minimalno 3. stopnje (vseh stopenj je 6). Ostali (npr. tajnica, ra-čunovodkinja, itd.) pa vsaj 1. stopnjo SZJ do konca leta 2012.

Na koncu je dr. Damjana Kogovšek predstavila po-gled na izobraževanje bodočih logopedov in surdo-pedagogov v Sloveniji. Omenila je novosti pri študiju na tem področju, kako poučevati otroke s polževim vsadkom, o nastanku gluhote, itd. Potem je sledila razprava, a premalo časa je bilo, da bi vsak podal svoje mnenje.

Bodoči srednješolec iz ZGNL je izrazil svoje mne-nje, da bi bilo dobro, da bi poleg tolmača imel tudi zapisnikarja, da bi lažje spremljal pouk (odgledovanje z ust in spremljanje tolmača). Poudaril je, da ima pravico do izobraževanja!

»Glavni problem gluhih pri izobraževanju je, da nimamo možnosti za uresničevanje svoje pravice do uporabe slovenskega znakovnega jezika«, je rekla Petra Rezar, predsednica Društva učiteljev gluhih Slovenije. Petra Rezar nam je zaupala svojo izkušnjo, ki jo je doživela v Avstraliji. Povedala nam je o tam-kajšnjem šolskem sistemu. Tam imajo šolo za gluhe z normalnimi programi, ampak vsi potekajo v znakov-nem jeziku. Vanje so vključeni tudi slišeči otroci. Ko prideš v šolo, sploh ne veš, kdo je gluh, kdo je slišeč, saj so vsi popolnoma integrirani. Gluhi in slišeči se medsebojno podpirajo in se učijo drug od drugega. To je tudi eden od načinov, kako bi se približali sli-šečim ljudem ter »razbili« stereotipe o nas, gluhih.

Nekaj zanimivih informacij, ki smo jih pridobili na predavanju o izobraževanju gluhih;

Trenutno se šola v ZGNL 92 gluhih in naglušnih otrok ter otrok s polževim vsadkom. Od tega je 27 otrok v vrtcu, 24 v osnovni šoli in 41 v srednji šoli. Poleg tega so v ZGNL vključeni tudi otroci z jezikovno motnjo, teh je 72. Potem sledi še 32 otrok z avtistično motnjo. V šolskem letu 2012/2013 se bo v ZGNL vpisalo:

– v vrtec: 6 gluhih otrok in 4 otroci z avtistično motnjo,

– v osnovno šolo: 5 otrok z govorno - jezikovno motnjo, 2 otroka z avtistično motnjo,

– v srednjo šolo: 5 gluhih otrok, 9 otrok z govorno- jezikovno motnjo in 4 otroci z avtistično motnjo.

V zavodu je 7 oseb, ki imajo priznan status tolmača, a od tega država financira le 1,5 tolmača za potrebe tolmačenja v vzgojno - izobraževalnem procesu.

Če si gluh / naglušen študent oziroma študentka in uporabljaš slovenski znakovni jezik, vloži prošnjo na svoji fakulteti, da potrebuješ tolmača, kajti tudi ti imaš pravico do izobraževanja. Ne samo tolmač, obstajajo tudi druge ugodnosti za gluhe in naglu-šne študente (status študenta s posebnimi po-trebami), ki ti bo omogočil lažji študij oz. šolanje.

Izabela Juriševič

POSVET

Posvet o izobraževanju gluhih »Znakovni jezik v izobraževanju je človekova pravica«Ko

t prav

i rek

»Tist

ega,

česa

r nim

aš, n

e mor

eš iz

gubiti

.«


Maja Kuzma, članica MDGL, in Mateja Kanalec sta zmagali na natečaju Ekstravagance za najboljšo

kolumno, ki se je imenovala »MaKa&MaKu in njuna abeceda«. Revijo izdaja Društvo študentov invalidov Slovenije, ki je tudi organiziralo ta natečaj. V kolumni so zajeti njuni trenutki iz časa študija in dogodkov iz časa skupnega bivanja v isti sobi. Ko sta prejeli vabilo za natečaj, sta rekli: »Zakaj pa ne poskusiva?«

Če si želite pogledati in pokukati, kaj sta napisali in zakaj je njuna kolumna zmagala, si lahko pogledate:

– na linku: http://www.dsis-drustvo.si/ekstravagan-ca.html

– na spletni TV: http://www.zveza-gns.si/slovenija/gluhi-dobitnici-nagrade-natecaja-revije-ekstravaganca

Mladima gluhima študentkama čestitamo in jima želimo še mnogo užitkov v študijskem obdobju!

Uredništvo OT

KOLUMNA

Ekstravaganca

Skupina Tihe stopinje je 1. junija 2012 v SiTiTea-tru predstavila novo gledališko igro z imenom:

»Gospod Maček«. Predstava, ki jo je režirala Lada Lištvanova, je gledalcem dala veliko za razmišljati. Igralci: Vladan Vukajlovič, Tea Lukan, Jožef Bizjak, Maja Kuzma, Jelena Bolšedonova, Damjan Šebjan in Petra Šiler so odigrali dogodke, prikazali način obnašanja in razmišljanja ljudi v današnjem, zelo negativnem svetu, kjer vedno bolj vladajo ošabnost, vzvišenost, obupanost, kraja denarja, predaja, veliko več je posvečenosti delu kot pa družini, …

Na koncu jim Gospod Maček okoli vratu nadene šal, jih »potolče po glavi« in jim spremeni razmišljanje v pozitiven način, kot npr: pomagaj drugim, spodbujaj druge, deli denar, bori se za nekaj, vzemi si čas za družino, itd.

Čestitke skupini Tihe stopinje za tako lep in navdi-hujoč nastop!

Uredništvo OTFotografije: Tanja Kuzma

PREMIERA

»Gospod Maček«

Premiera Tihih stopinj

Najboljša kolumna po mnenju uredništva DŠIS

Maja in Mateja z glavno in odgovorno urednico Leo Urankar


V prvi polovici novembra 2011 je stopil v veljavo Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki v

slovenski pravni red prenaša določbe Direktive Evrop-skega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih sto-ritvah), ki med drugimi določa pravico invalidov do dostopnih televizijskih oddaj.

Skladno s 7. členom Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah države članice spodbujajo po-nudnike medijskih storitev pod njihovo pristojno-stjo, da osebam z okvaro vida ali sluha postopoma zagotovijo dostop do njihovih storitev. Pravica inva-lidov in starejših oseb do udeležbe v kulturnem in družbenem življenju Unije je neločljivo povezana z zagotavljanjem dostopnih avdiovizualnih medijskih

Potrebe naglušnih in gluhih, ki jim je bližje pisana beseda kot znakovni jezik, do dostopa do infor-

macij v tekstovni obliki niso omejene le na televizijo, DVD, kino in gledališče. Potrebujejo tudi dostop do informacij v izobraževanju in možnost polnega vklju-čevanja v javno življenje.

Tolmači, ki tolmačijo iz govora v tekst (pri nas jim rečemo zapisnikarji), pomagajo naglušnim, ki težko sledijo pogovorom celo ob uporabi indukcijskih zank, in gluhim, katerih razumevanje besedil je zadostno za uporabo tovrstnih storitev.

SPLETNA TV

Svetovna zveza gluhih je v svojem glasilu pohvalila spletno televizijoSvetovna zveza gluhih (WFD) je v svojem glasilu po-

hvalila delovanje ZDGNS in še posebej spletne tele-vizije in poudarila pomen delovanja ZDGNS in posebej spletne televizije za življenje in kulturo gluhih ter za razvoj slovenskega znakovnega jezika.

Vir (v angleščini): http://www.zveza-gns.si/uploads/datoteke/WFD%20Newslet-ter%20April%202012%20(2).pdf

Povzetek pripravil: Sandi Lakner

ZANIMIVOST

Direktiva EU spodbuja povečevanje dostopnosti televizijskih oddaj gluhimstoritev. Načini zagotavljanja dostopnosti bi morali med drugim vključevati znakovni jezik, podnaslavlja-nje, zvočne opise in preproste menije.

To med drugimi pomeni, da se bo v prihodnosti povečevalo število televizijskih oddaj, ki bodo pod-naslovljeni in opremljeni s tolmačem, tako da bo za-gotovljena dostopnost vsem osebam z okvaro sluha.

Prevod in priredba:Sandi Lakner

Vir:http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2010:095:0001:0024:SL:PDFhttp://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201187&stevilka=3715

Slovarček:AVDIOVIZUALNE MEDIJSKE STORITVE – prenosi preko televizije v obliki videa (npr. filmi, nadaljevanke, prenosi kulturnih in športnih dogodkov, itd.)AVDIOVIZUALNI MEDIJ – televizija

ZANIMIVOST

Dostopnost do informacij v pisni obliki za gluhe in naglušneTa oblika dostopa je najbolj vključujoča do vseh,

saj koristi vsem, ki se udeležujejo konferenc in javnih posvetov.

Usposabljanje zapisnikarjev poteka na specialnih tečajih, posebej oblikovanih za to obliko komuni-kacijske podpore. V primerjavi s številom tolmačev znakovnih jezikov je njihovo število zelo majhno. Mnogi gluhi in naglušni ne morejo priti do tovrstne pomoči pri komunikaciji, bodisi zaradi pomanjkanja zapisnikarjev, bodisi zaradi pomanjkanja osveščenosti o njenem obstoju.

Za uresničitev vizije Evropske zveze naglušnih, tj. več podnaslavljanja, je potrebno uvesti obsežne pro-grame usposabljanja zapisnikarjev v posebej usposo-bljenih vadbenih centrih in osveščevalne programe.

Ti zapisnikarji najdejo delo na televiziji, v filmski in-dustriji, gledališčih, muzejih in v javnih organizacijah. Pomagajo mladim v izobraževanju in pri družabnih aktivnostih.

Dostop do zapisnikarja je eden izmed nujnih ob-vez, ki jih ima EU in s tem tudi Slovenija na podlagi Konvencije OZN o pravicah invalidov in predlaganega enotnega dostopnostnega akta (sprejet naj bi bil v letu 2012). Z izpolnitvijo te in še nekaterih drugih obvez bo v EU zagotovljeno, da bodo gluhi in naglušni polno vključeni v družbo. Z napredkom v tehnologiji zaznave govora in uporabe podnaslavljanja v živo kot neke vrste tolmačenja bo gluhim in naglušnim danih več možnosti.

Prevod in priredba:Sandi Lakner

Vir: http://www.efhoh.org/mp/db/file_library/x/IMG/30890/file/State-ofsubtitlinginEU23March2011.pdf


V majski oddaji Obraz meseca na spletni televiziji ZDGNS je gluhi računalniški samouk Stevica Kro-

nič predstavil program za enoročno pisavo, ki ga je izdelal sam. Program je izdelal avgusta 2001 medtem, ko se je učil kretenj iz knjige Govorica rok. Na zadnji strani navedene knjige je bila enoročna abeceda in na misel mu je prišlo, da bi sestavil program za enoročno pisavo. Navedeni program v računalniškem orodju za urejanje besedil, Microsoft Word, po pritisku na tipko na tipkovnici na monitorju izpiše odgovarjajočo črko enoročne abecede. Enoročna pisava se uporablja za vizualno spoznavanje kretenj z rokami. Namenjen je vsem, ki se učijo enoročne abecede. Program se na-haja na spletni strani DGN Podravja Maribor - http://www.dgnp-mb.si/, od koder si ga lahko vsakdo, ne glede na članstvo v društvu, brezplačno prenese na računalnik.

Sandi Lakner

Urbanistični inštitut RS je izdelal spletno stran z infor-macijami o dostopnosti objektov v javni rabi za osebe

z različnimi oblikami invalidnostmi, med drugimi pa tudi za gluhe in naglušne. Nahaja se na spletnem naslovu http://dostopnost.uirs.si/. Navedena spletna stran je namenjena vsem, ki iščejo informacije o objektih v javni rabi z vidika dostopnosti za osebe z različnimi oblikami invalidnosti, med drugimi tudi za gluhe in naglušne. Objekti v javni rabi so vsi objekti, v katere lahko pod enakimi pogoji vstopi vsakdo, ne glede na to, ali so v javni ali zasebni lasti.

Raziskovalni projektSpletna stran je rezultat raziskovalnega projekta, z na-

slovom »Ukrepi za uresničevanje pravic invalidov do dos-topa brez ovir: inventarizacija obstoječih ovir v grajenem okolju in v objektih v javni rabi po Sloveniji«, ki so ga v času od leta 2008 do 2011 izvajali na Urbanističnem in-štitutu RS.

Informacije o dostopnosti za gluhe in naglušneZa gluhe in naglušne so pomembne predvsem nasled-

nje informacije o objektih v javni rabi:– ali ima vhod oznako, da je prilagojen za gluhe in

naglušne osebe;– ali je razsvetljava pred in v objektu ustrezna (tj. da je

osvetljenost zadostna in da ne povzroča bleščanja);– ali ima domofon (če obstaja) videozaslon;– ali je naprava za klic na pomoč (če obstaja) prilagoje-

na za osebe z okvaro sluha;– ali je v zgradbi informacijski pult;– ali je informacijski pult jasno označen;– ali informacijski pult omogoča samostojno uporabo

osebam z okvaro sluha;– ali je steklena površina pulta narejena tako, da se ne

blešči;

– ali osvetlitev steklene površine pulta omogoča branje z ustnic;

– ali je v prostorih stavbe napeljan sistem indukcijskih krogov;

– ali je urejen celovit sistem oznak za orientacijo za osebe z okvaro sluha;

– ali ima javna služba (npr. upravna enota) na razpola-go tolmača za znakovni jezik;

– ali imajo predavalnice na fakulteti prirejeno me sto za gluhega študenta, ki predavanja spremlja s tolmačem;

– ali je v gledališču ali v kinu garderoba in ali je v garde-robi strežna oseba.

INFORMACIJE

Spletna stran z informacijami o dostopnosti objektov v javni rabi za gluhe in naglušne

POVZETKI S SPLETNE TV

Enoročna pisava

Enoročna pisava v programu za oblikovanje besedil Microsoft Word

Na navedeni spletni strani je trenutno le nekaj ob jek tov v javni rabi, postopoma pa bodo nanjo doda jali vse več ob-jektov. Informacije bodo gluhim in nagluš nim zelo v pomoč npr. pri odločanju, ali naročijo tolmača (npr. če bodo videli, da ima javna služba zagotovljenega tolmača, jim tolmača verjetno ne bo treba posebej naročati).

Sandi LaknerVir: http://dostopnost.uirs.si/

Dostopnost Upravne enote Ljubljana za gluhe in naglušne


Kaj pomeni beseda bonton? Zakaj je potreben bonton?

Ljudje smo si različni tako po značaju kot po obnašanju. Da bi se v različnih vsakodnevnih in občasnih situacijah obnašali in delovali nekonflik-tno, prijateljsko, skratka lepo, so strokovnjaki za to področje napisali pravila lepega obnašanja, ki so jih poimenovali bonton.

V sredo, 23. maja 2012, smo imeli v društvu zelo zanimivo delavnico o bontonu, ki sta jo vodili

študentki Fakultete za socialo delo Teja Simonič in Katarina Oblak. Na delavnici so uporabniki spoznali zlata pravila bontona na naslednjih področjih:

• pozdravljanje,• rokovanje,• tikanje in vikanje,• predstavljanje,• bonton za mizo,• bonton med pogovorom.Vsa pravila po področjih so udeleženci delavnice

uporabili tudi v praksi, ko so imeli praktične vaje. Nerodno izvajanje nekaterih pravil bontona v praksi je povzročilo med udeleženci delavnice veliko dobre volje. Delavnica o bontonu je bila tako poučna kot tudi zabavna in sproščujoča.

Udeleženci/ke delavnice so si bili enotni, da bodo koristno pridobljeno znanje iz bontona uporabili že ob naslednjem prihodu v društvo.

Indira in Nina

Pa poglejmo kaj smo se naučili:Bonton je lepo, olikano vedenje. ZLATA PRAVILA BONTONAPozdravljanje

• Moški prvi pozdravi žensko. • Mlajša oseba prva pozdravi starejšo. • Podrejeni pozdravi nadrejenega. • Oseba, ki vstopi v prostor, pozdravi prva. • Zaposleni v trgovinah, restavracijah, hotelih itn.

prvi pozdravijo kupca, gosta, stranko.

Rokovanje• Rokovanje je obvezno pri spoznavanju, predsta-

vljanju, čestitanju in izražanju sožalja. • Rokujemo se z desno roko. • Ženska ponudi roko moškemu. • Starejša oseba ponudi roko mlajši. • Nadrejeni ponudi roko podrejenemu. • Rokujemo se največ z osmimi osebami zapore-

doma. • Rokovanje »v sendviču«, ko z obema rokama za-

jamemo dlani druge osebe, vzbuja tej osebi občutek naklonjenosti, privrženosti.

Tikanje in vikanje• Neznano osebo praviloma vikamo, ne glede na

starost in spol (kadar gre za polnoletne osebe). • Starejša oseba predlaga mlajši osebi istega spola

tikanje.

Predstavljanje1. Ko se predstavljamo, povemo svoje ime in pri-

imek. 2. Pri predstavljanju se nasmehnemo in pogledamo

drugemu v oči. 3. Moški se predstavi ženski. 4. Mlajša oseba se predstavi starejši. 5. Moški pri predstavljanju vstane. 6. Ženska pri predstavljanju ne vstane, razen če je

predstavljena starejši osebi. 7. Gosti se prvi predstavijo gostitelju. 8. V zaprtih družbah je gostitelj/ica dolžan predsta-

viti še neznane prisotne.

Bonton za mizo• Gostiteljica prva sede za mizo in prva začne jesti. • Jesti začnemo, ko so vsi gosti postreženi. • Jedi se strežejo z leve strani, pijača z desne. • Prtiček si položimo na kolena; ne zatikamo si ga

za ovratnik. • Roke slonijo z zapestjem na robu mize, komolce

pa držimo ob telesu. • Jesti začnemo s tistim jedilnim priborom, ki je

položen najdlje od krožnika. • Kozarec za vino držimo za najožji del, kozarec za

pivo pa na spodnji polovici. • Nikoli ne govorimo s polnimi usti. • Vljudno je, da se pri jedi pogovarjamo z ljudmi,

ki sedijo poleg nas. • Zobotrebcev pri mizi ne uporabljamo. • Če na kratko prekinemo uživanje hrane, vilice in

nož na krožniku prekrižamo. • Ko nehamo uporabljati žlico, jo pustimo na kro-

žniku. • Ko nehamo jesti, nož in vilice odložimo vzporedno

na desno stran krožnika (med četrto in pol šesto uro).

Klasični pogrinjek

Bonton med pogovorom• V pogovoru besede »jaz« ne postavljamo na

prvo mesto. • O sebi govorimo čim manj. • Med pogovorom ne kažemo s prstom. • Družinske težave niso primerna tema za pogovor. • Ko se pogovarjamo z več ljudmi, jih izmenično

gledamo v oči.

Klavdija Jelen, Teja Simonič in Katarina Oblak

BONTON

Delavnica o bontonu


Navijaška skupina Pegice, ki deluje v okviru ŠŠD Log Dragomer, se je letos s trenerjem Lupetom

Davisom podala na nove izkušnje in se povzpela na visoke stopničke. Skupino sestavlja pet deklet, starih od 15 do 18 let (Ingrid Sever, Anja Turk, Natalija Turk, Ines Macanovič in Bojana Lončar). Sezono so začele septembra lansko leto. Začele so z visokimi cilji in neustavljivo odločnostjo. Trenirale so po trikrat te-densko, pred tekmovanji pa vsak dan. Treningi so bili utrujajoči, a tekme so se hitro bližale. Prve tekme so se udeležile že februarja v Hrastniku in po pričakova-njih zasedle 1. mesto. Njihovo zagnanost so prekinile poškodbe, ki so jim preprečile vsakodnevne treninge, a so kljub temu na Millenium Cup-u v Trstu zasedle 1. mesto. Naslednje tekmovanje je bilo le dva tedna kasneje. Prvič v sezoni jim je uspel popoln nastop. A po sodnikovih mnenjih to ni bilo dovolj za 1. mesto in je skupina razočarano odnesla domov pokal in medaljo za 2. mesto. Skupina se je nato odpravila na 3-dnevne priprave v Mariboru, kjer so trenirale po 8 ur na dan, kajti približevala se je ena od pomembnej-ših tekem sezone - Slo Cheer Open 2012. Skupina je trenirala vsak dan in poskušala izboljšati svoj nastop. Vedele so, da 1. in 2. mesto predstavljata njihovo vstopnico na evropsko prvenstvo v Amsterdamu. Zadnji treningi niso šli po pričakovanjih, saj so bile prisotne poškodbe in napetost, ki so povzročile tudi slabo voljo. Zadnji trening, dan pred državnim prven-stvom so morala dekleta opraviti sama, saj trener ni bil dosegljiv. Na dan tekmovanja so se zbrale doma, si uredile frizuro in se naličila, saj je tudi to del tega športa. Živčnost se je stopnjevala in stopnjevala, a so kljub temu opravile svoj del in izvedle solidno točko. Pred razglasitvijo so želele osvojiti vsaj 2. mesto, da bi se lahko odpravile na evropsko prvenstvo in točno to se je tudi zgodilo. Bile so vesele drugega mesta, a so vedele, da jih čakata dva težka tedna treniranja. Zamudile niso niti dneva, saj so se hotele uvrstiti čim višje. Dva dni pred tekmovanjem so se odpravile na dvajseturno avtobusno vožnjo do Amsterdama. Takoj ko so prispele, jih je navdušila prelepa arhitektura, a v mislih so imele le tekmovanje. Naslednje jutro so vstale že ob 5. uri zjutraj in se pripravile na najpo-membnejši dan v sezoni. Vstopile so v dvorano in niso mogle verjeti da so tam. Že čez eno uro jih je čakal nastop, katerega so se bale. Pred odhodom na parter so pogledale v reflektorje, publiko in svoje kričeče navijače. Takoj, ko se je pričela glasba, so se sprostile in z lahkotnostjo opravile kakor so sanjale. S solzami v očeh so zapustile oder in si ogledale svoj nastop. Solz, objemanja in nasmehov ni manjkalo. Skupina ni pričakovala veliko, saj je videla konkurenco, ki je bila zelo dobra. A kljub dvomom je globoko v sebi še zmeraj upala na najboljše. Ko so poklicali Pegice, niso mogle verjeti, da so se uvrstile med prve tri. Prejele so medaljo in pokal za tretje mesto, s solzami v očeh in velikim ponosom. Tako so končale sezono z najve-čjim uspehom do sedaj. S treningi so pričele že julija in pridno trenirajo za novo sezono, ki prihaja. Dekleta se zahvaljujejo svojim trenerjem, ki so zmeraj verjeli v njih in brez katerih ne bi bile, kjer so.

Natalija in Anja Turk

CHEER

Pegice do novih medalj

Pegice v elementu Sestri Turk s pokalom

Podelitev na EP v Amsterdamu

Družina Turk po vrnitvi z EP

MODROSTObstaja čudovit, skrivnosten zakon narave, da

tri reči, po katerih v življenju najbolj hrepenimo – srečo, svobodo in duševni mir – vedno pridobimo tako, da jih podarimo nekomu drugemu.

Neznani avtor

MODROSTSreča je kakor sonce. Kadar je najlepša, zatone.

Ivan Cankar


Od 25. junija do 1. julija 2012 se je v Zagrebu od-vijala izmenjava mladih »SIGN DANCE SPACE«.

Vanjo so bili vključeni mladi iz Slovenije, Srbije in Hrvaške. Projekt se je izvajal v sodelovanju štirih or-ganizacij: Kulturno društvo Center plesa (Slovenija), DLAN (Hrvaška), Beograski igrački centar (Srbija) in Grupa »Hajde da…« (Srbija).

Cilj projekta je bil povezovanje kulturnih organizacij jugovzhodne Evrope (Slovenija, Srbija in Hrvaška), ki imajo različne izkušnje v integraciji na kulturnem in umetniškem področju. 41 udeležencev – gluhih, na-glušnih ter slišečih spremljevalcev – je preko delavnic in plesnih vaj pridobilo možnost:

PLESNA IZMENJAVA

»SIGN DANCE SPACE«– spoznati različne kulture v drugih državah;– naučiti se različne znakovne jezike;– naučiti se sodelovanja z drugimi udeleženci ter

slišečimi;– izboljšati samopodobo in samoiniciativnost;– pogumnega odločanja o prevzemu aktivne vloge

v umetniškem in kulturnem procesu ter političnem na nacionalnem in evropskem nivoju.

Seveda so udeleženci imeli možnost ogleda mesta Zagreb, druženja z Zagrebčani, obisk jezera in preživ-ljanje športnega dneva.

MajčkaFotografije: vir: www.facebook.com

»Damsko« druženje v avtobusu

Slovenski udeleženci s spremljevalci Vaje, vaje, vaje,…

Gasilska slika vseh udeležencev in spremljevalcev

Majčka s svojo skupino uživa v plesu


Obožujem testenine in pizzo. Ko je Antonio prihajal v društvo, sem ga vedno spraševala kako kuhajo v

Italiji. Preprosto in enostavno. Po tem pogovoru sem bila vedno lačna in sline so se mi cedile.

Nekega dne pa je bil Igor zraven in smo spet klepe-tali o tem. Pa je Igor dal idejo, da bi tu kuhali. Sama sem bila za to in sebi zamrmrala: »Kaj za boga milega se nisem prej tega domislila! Namesto, da sem trpela, bi lahko že tu kuhali. Haha!« Vse potrebno smo kupili v trgovini Eurospin. (Ne mislite, da delam reklamo , je pač italijanska trgovina.).

Vso kuhinjo smo imeli zase in Antonio je začel čarati s svojimi rokami in nastala je dišeča, okusna mesna omaka imenovana bolognese. Ko smo imeli čas za predstavitev, se je Antonio prelevil v italijanskega kuharja, tako kot angleški kuhar Jamie Oliver. Pokazal in povedal je, kako se pravilno naredi paradižnikova omaka. Naredil je lazanjo, nekaterim neznano in znano. Zanimiv postopek priprave – plast za plastjo. V Italijanski kuhinji prevladujejo olivna olja in česen. Vse ostalo pa po želji. Vsem nam so se cedile sline in smo se med sabo pogovarjali, kako mi to drugače delamo, da je to boljše itd..

Zdaj, ko to pišem, se spominjam teh trenutkov in zdaj sem spet postala lačna. Že vem, kaj bom danes imela za kosilo - špagete po italijansko. Mmmm. Za vaš dober tek je že prepozno, hahaha.

Antonio, hvala da si nas naučil, kako se pravilno kuha. Zdaj pa že nestrpno čakamo na 2. del. Vsebina bo presenečenje.

Se vidimo, ljubiteljica špagetov in pizze, Nina Orešnik

KUHINJSKE ZGODBE

Italijanska kuhinja, 1. del


Druga sobota v mesecu juniju je bila rezervirana za ljubitelje pohodov. DGN Severne Primorske iz No-

ve gorice je pod vodstvom Mete Benčina organiziralo pohod na najvišji vrh Notranjske, in sicer na Snežnik.

Snežnik je z višino 1796 m najvišji vrh v bližnji in daljni okolici, zato je z njega lep razgled po večjem delu Slovenije in bližnje sosednje Hrvaške.

Kot vodja športne sekcije sem organiziral odpravo naših članov. Proti Notranjski smo se odpeljali s kom-bijem v zgodnjih jutranjih urah. V teh urah nam je posijalo sonce. Žal se je vreme počasi spreminjalo v oblačno s črnimi oblaki, a smo se kljub temu odločili za pot na Primorsko. Ustavili smo se v Sviščakih, kjer je bila začetna točka pohoda proti vrhu Snežnika. Bilo nas je 13 članov MDGL, vseh pohodnikov iz društev gluhih in naglušnih pa je bilo 35.

Teren pohoda je bil večinoma kamnit in raven ter občasno moker zaradi nočnega dežja, proti vrhu Snežnika je bil teren še kar strm z mnogo kamenja. Potrebovali smo kar precej energije, da smo dosegli in osvojili najvišji vrh Notranjske.

Na vrhu Snežnika smo videli najvišje vrhove Gor-skega Kotarja in Istre, kjer izstopa Učka, ter tudi kan-ček morja. Na slovensko stran pa smo prek prostranih gozdov Notranjske videli tudi najvišje vrhove Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank.

Na pohodu nam je nagajalo vreme s plohami v do-poldanskem času. Ko smo se vračali z vrha v dolino, je bilo vreme dokaj prijazno. Na koncu pohoda se je vre-me poslabšalo. Z veliko sreče smo ušli močnem dežju.

Vodji pohoda ge. Meti Benčina se zahvaljujemo za vabilo in odlično organizacijo kljub slabemu vremenu.

Robert Žlajpah Pogled z vrha Snežnik

Veseli pohodnikiPogled na Snežnik, čaka še strm vzpon do cilja

Pred začetkom poti proti vrhu Snežnika

Moj dedek po očetovi strani, Tonček, je bil maj-hen, suhljat in zelo sključen mož. Najbrž zaradi

okvare hrbtenice. Štel je 91 let, ko je ob očetovi pri-sotnosti mirno zaspal. Jaz sem bila takrat v Zavodu za gluhe in naglušne in me nihče ni obvestil. Zakaj tudi bi, po mnenju mojih staršev sem bila še otrok 12-ih let in daleč od doma.

No, moj dedek je bil poseben, navaden bajtar, vdo-vec, s sedmimi otroki. Moj oče je po njem dedoval kmetijo z 10 ha, njega in sestro (mojo teto). Spomi-njam se ga še sedaj, dobrohotnega, a skreganega z mojo mamo. Namreč, dedek ni kadil tobaka, ga je pa sadil doma, na vrtu. Spominjam se velikih zelenih listov, ki jih je sušil v senci za drvarnico, pa smrdelo je, da si kar bežal. Take posušene liste je narezal, sproti

zvijal in jih žvečil (ne kadil). Vedno mu je s kotička ust tekla umazano rjavkasta sluz od žvečenja. Na furtohu (predpasniku) je imel privezan robec, da se je brisal. To je mama nekako že še prenesla, ni pa prenesla nje-govih pljunkov po ilovnatih tleh v izbi (sobi). Stalno je to posipavala s pepelom in pometala ter se kregala. Takrat na tleh nismo imeli kakšnega lesenega opaža. Bajta – cimprača je bila namreč zidana iz ilovice.

Dedek zaradi sključenosti ni mogel opravljati ka-kšnih težaških del, je pa bil dober pastir dvema jun-cema (voloma), na klic sta slišala Pres in Plavec in eni kravici Šeki. Takrat smo imeli ogromno sliv, ki so bile izjemoma dedkova skrb. Ko so dozorele, jih je sproti pobiral (tako drobne, sladke, katerih sedaj ni nikjer več) in zalagal za žganje. Ko se je čeber (lesena kad)

SPOMINI

Moja dva dedka

POHOD

Pohod na Snežnik


Letošnje leto je olimpijsko leto slišečih športnikov. Prizorišče olimpijskih iger je bil London. Med na-

stopajočimi na olimpijskih igrah so bili tudi slovenski športniki. Navijali smo za naše športnike, ki so tek-movali za svojo dobro uvrstitev na olimpijskih igrah.

V olimpijskem Londonu je Slovenija dobila štiri žlahtne olimpijske medalje. Med slovenskimi špor-tniki je najbolj izstopala judoistka Urška Žolnir, ki je premagala vse nasprotnice in postala olimpijska prvakinja. Potem so sledili še srebrna veslača Čop in Špik, metalec kladiva Kozmus ter bronasti strelec Debevec.

Po povratku z olimpijskih iger je sledil sprejem športnikov na Kongresnem trgu. Udeležil sem se ga na povabilo mojega sošolca Petra, ki je dobil nagrado,in sicer vabilo za dve osebi v olimpijski VIP prostor. V tem prostoru se je zbrala smetana znanih obrazov, ki jih lahko sicer vidiš samo na televizijskih zaslonih. Tako smo jaz, Peter in tolmačica Živa doži-vljali vzdušje in srečanje s športniki. V živo smo tudi čestitali olimpijcem za uspehe in osvojene medalje športnikov, ki so v karavani šli na oder in pozdravljali navijače, ki so prišli pozdravit junake olimpijskih iger. Športniki z osvojenimi medaljami so pripovedovali o svojih občutkih na teh igrah.

Po koncu predstavitve olimpijcev na odru je sledilo druženje z navijači v VIP prostoru. S Petrom sva se tudi slikala in pokramljala s olimpijci. Poseben vtis name sta naredili judoistka Urška in legenda smu-čarskih tekov Petra Majdič, ki je bila vodja navijaške skupine na olimpijskih igrah v Londonu.

Srečanje z znanimi športniki je bilo nepozabno.

Robert Žlajpah

SREČANJE

Srečanje z olimpijci v VIP prostoru

Petra Majdič, legenda zimskih olim-pijskih iger in vodja navijaške skupi-ne v Londonu

Olimpijski maratonec KobePeter s srebrnim »kladivcem« Primožem

Robi z zlato judoistko

Zlata Urška odgovarja navijačem

napolnil, ga je pokril z ilovico (zemljo) za mesec dni, potem pa se je ukvarjal z žganjekuho. Nikoli pa ga v življenju nisem videla pijanega.

Mene je imel še posebej rad, bolj kot vse moje brate in sestre, najbrž zato, ker sem bila gluha vnukinja. Naučil me je, kako se dela šibje za trto iz vrbja, da sva skupaj delala metre vrvi v obliki kite za koše. Zase je iz tega šibja naredil čudovit pas za hlače namesto jermena. Vedno me je spodbujal, da mu kaj berem. Če sem kaj napač-no rekla, pa ga nisem razumela, je s palico črkoval po zemlji. Ko sem prišla iz šole domov ali pa šla v šolo, me je vedno objel, pokrižal, pobožal in rekel »pridna bodi«. Ja, dedek, še sem pridna v teh svojih letih.

Imela sem tudi drugega dedka, Ivana, po mamini strani. Dedek je bil majhen, čokat, z velikimi brki, na-petim trebuhom in bil je imeniten mož. Bil je župan, z največjo hišo daleč naokoli in posestvom. Spominjam se velike kuhinje. Imeli so tudi hlapca in deklo za po-moč. Babica je bila preprosta žena, zelo prijazna, topla, popolna naši mami. Zelo rada sem hodila k njim, ker so imeli vedno kaj dobrega za jesti, sploh tiste pečene kure, ki so dišale in so se v ustih kar topile. Imeli so tudi

štiri črne vrance (konje) in kočijo, s katero so dedka vozili na urad, v mesto, domov, pa še kam. Večkrat si je zame vzel čas in me z mamo peljal s kočijo do žele-zniške postaje ali pa me pričakal, ko sem prišla domov, na počitnice. Nikoli ni pustil, da naju z mamo pelje hlapec. Ob slovesu mi je vedno naskrivaj primaknil 5 ali 10 dinarjev. Poleti, ko so zorele sladke maline, sem večkrat tekala čez dva hriba, k dedku in babici, da sem se posladkala z malinami. Imeli so jih zelo veliko, okoli celega vrta ob ograji. Nedaleč od dedkove hiše je naša mama imela v posesti veliko senožet (travnik za košnjo), poleg pa je bil tudi tolmun. Ob košenini (času košnje) smo otroci čofotali v tolmunu (potoku), fantje pa lovili ribe.

Nepozabni časi mladosti.Obeh hiš od obeh dedkov ni več. Moja rojstna hiša

je pogorela, drugo pa so dediči porušili. Vendar pa sta ena in druga je v mojem srcu še vedno živa, v lepem spominu.

Meri


Od 29. junija do 7. julija je v Turčiji potekalo 10. Evropsko prvenstvo gluhih v košarki. Odvijalo se je v mestu Konya, oddaljenem 260 km od glavne-ga mesta Turčije - Ankare in 715 km od Istanbula.

Odhod slovenske gluhe košarkarske reprezentan-ce

Pred odhodom na evropsko prvenstvo v košarki so se slovenski gluhi košarkarji s povratnikoma Miho Zupanom in Sašem Lukičem čelu zbrali pred stavbo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) na Drenikovi in se odpeljali še na tiskovno konferen-co. Tiskovna konferenca se je odvijala v prostorih Košarkarske zveze Slovenije. Vodja odprave gluhe košarkarske reprezentance Anton Petrič, sekretar Športne zveze gluhih Slovenije (ŠZGS) je novinarjem orisal načrte in potek prvenstva v Turčiji. Trener slovenske gluhe košarkarske reprezentance Izidor Križan je poudaril cilj te reprezentance z uvrstitvijo na olimpijske igre. Prvih pet uvrščenih na evropskem prvenstvu se avtomatično uvrsti na olimpijske igre, ki bodo naslednje leto v še neuradni Bolgariji.

Po tiskovni konferenci so se z avtobusom odpeljali na brniško letališče.

Na letališču so bili tudi zvesti navijači in starši ter partnerice košarkarjev, ki so gluhe košarkarje po-spremili z dobrimi željami, da se vrnejo z doseženim želenim ciljem, to je osvojitvijo najmanj petega me-sta in s tem uvrstitvijo na olimpijske igre.

Tekme na evropskem prvenstvu

Predtekmovalna skupina ASlovenska gluha košarkarska reprezentanca je bila

izžrebana v skupino A skupaj z Litvo, Hrvaško, Rusijo, Izraelom in Veliko Britanijo.

V drugi predtekmovalni skupini B so bile repre-zentance Turčije, Španije, Ukrajine, Grčije, Italije in Poljske.

Prvo tekmo v predtekmovalni skupini A je Sloveni-ja odigrala s sosedo Hrvaško. Na tej tekmi se je hudo poškodoval dolgoletni član reprezentance in povra-tnik »ostrostrelec« Šime Mrša, ki je bil skrit adut slovenske reprezentance, zato ni mogel več pomagat gluhim slovenskim fantom. Začeli so z zmago proti Hrvaški in nadaljevali niz zmag proti Rusiji, Izraelu in Veliki Britaniji.

Na zadnji tekmi proti močni Litvi so igrali za prvo mesto v predtekmovalni skupini A in boljše izhodišče v zaključnih bojih. Na začetku te tekme je slovenska reprezentanca ostala brez kapetana Šebjana, ki je staknil hudo poškodbo na kolenu. Slovenija je tako izgubila zelo pomembnega člena v ekipi. Tako je Slo-venija bila primorana odigrati tekme brez dveh po-škodovanih igralcev. Proti močni reprezentanci Litve je Slovenija izgubila in pristala na drugem mestu. Za nasprotnika v četrtfinalu je dobila Španijo.

Zaključni bojiČetrtfinalna tekma je bila za biti ali ne biti, saj je

zmaga pomenila uvrstitev na olimpijske igre. Sloven-ski gluhi košarkarji so bili zelo odločni, da premagajo Špance in v nadaljevanju lažje zadihajo. Gluhim ko-šarkarjem se je kasneje pridružil sveži igralec Domen Starc, ki je tvegal z igranjem zaradi sveže poškodbe kolena. Prav ta zmaga je slovenskim gluhim fantom dala krila za v boj za medalje.

V polfinalu jo je čakala domača Turčija, ki je imela prednost v glasnih navijačih. Gluhi košarkarji so pre-senetili vse gluhe in ostale navijače po vrsti z zmago proti Turčiji. V finalu pa je za nasprotnico dobila zno-va močno Litvo. Slovenski fantje so si želeli maščevati poraz s tekme iz predtekmovalne skupine.

Začeli so z nervozno igro, ki so jo Litovci znali izko-ristiti s 15 točkami razlike. Nato je trener Križan spre-menil taktiko, kar je zmedlo Litovce. Slovenski gluhi košarkarji so lepo in počasi s svojo igro ujeli Litovce, ki so bili šokirani s sistemom igre. Slovenija je tako premagala Litovce in začelo se je slavje z osvojitvijo naslova evropskega prvaka gluhih v košarki. Gluhi košarkarji s trenerjem in pomočnikom trenerja so okrog vratu dobili žlahtno zlato medaljo.

Trenerju Križanu je ogromno pomagala tolmači-ca Marija Koser, ki je s svojim načinom prevajanja v razumljiv jezik gluhih košarkarjev fantom vnesla pozitivno energijo.

Slovenski gluhi košarkarji so čez celo noč prosla-vljali velik uspeh. Naslednji dan jih je čakal povratek v Slovenijo.

Sprejem na letališču Jožeta PučnikaNavijači so se zbrali v nedeljo, 8. julija, na letališču

Jožeta Pučnika, kjer so slovenski gluhi košarkarski re-prezentanci pripravili topel sprejem s šampanjcem. Utrujeni gluhi košarkarji so bili zelo veseli domačih,

ŠPORT

Evropsko prvenstvo gluhih v košarki

Postava slovenske gluhe košarkarske reprezentance pred odhodom Vodja športne sekcije Robi zaželel mirno in srečno roko Sašotu


ki so objeli velike junake. Na letališču jih je pričakal predsednik Košarkarske zveze Slovenije Volčič in jim čestital za osvojeni naslov evropskih prvakov. Sledila je zaključna tiskovna konferenca, kjer so povedali svoje občutke. Cilj je bil dosežen, presežen z osvoji-tvijo naslova evropskega prvaka.

Z letališča Jožeta Pučnika so odbrzeli v prostore Društva gluhih in naglušnih Ljubljana, da še z navijači proslavijo naslov evropskega prvaka.

Predstavitev v StožicahV okviru pokala Adecco, kjer so igrale reprezen-

tance bivših štirih jugoslovanskih republik, se je slo-venska gluha košarkarska reprezentanca v dvora-ni Stožice javnosti predstavila z osvojitvijo naslova evropskega prvaka. Na ta način se je treba odpreti medijem, da bodo gluhi športniki v prihodnje bolj opazni kot slišeči športniki. Še vedno so gluhi špor-tniki potisnjeni na »stran«. Gluhim košarkarjem je čestital podpredsednik Košarkarske zveze Slovenije Smrekar in jim podaril slovenske drese.

Zvesti gluhi navijači so pripravili napise in jih po-kazali.

ZaključekSlovenska gluha košarkarska reprezentanca je do-

segla drugi največji vrhunec na evropskem prven-stvu in nasploh prvi vrhunec v tujini. Presegla je svoj zadani cilj s uvrstitvijo na olimpijske igre. Prvi vrhunec evropskih prvakov je bil dosežen pred 8 leti v Ljubljani, ko je Slovenija organizirala evropsko prvenstvo gluhih v košarki.

Žal pa navijači niso mogli spremljati tekme v živo, kar je bilo obljubljeno s strani turškega organizator-ja. Ker namreč ni bilo finančnih vložkov za prenose tekem s EP, so naredili kratke posnetke.

Na začetku tekem je s prizorišča tekem o rezultatih in vtisih poročal vodja odprave Anton Petrič, presnel in fotografiral pa jih je Gorazd Orešnik. Navijači so zelo nestrpno čakali na rezultate in se veselili zmag ter bodrili fante.

V zaključnih bojih je o poteku tekem na portalu Facebook v živo poročala Maja Zupan. Obisk pro-fila slovenske gluhe košarkarske reprezentance na Facebooku je bil rekorden, ko so namesto spletne televizije spremljali napete tekme Slovenije. Zadnja finalna tekma je bila tako zelo napeta s sprotnim po-ročanjem Maje Zupan o poteku in rezultatih tekme

proti Litvi, da je »pregorel« profil slovenske košar-karske reprezentance na Facebooku.

Kot vodja športne sekcije MDGL čestitam vsem gluhim košarkarjem, trenerju Križanu, pomočniku trenerja Tanasiču in ostalim v ekipi, ki so sodelovali z fanti.

V imenu navijačev se želim zahvaliti ekipi poroče-valcev s Petričem na čelu, ki je namesto slike pre-nesla novice v Slovenijo. Posebej pa gre zahvala Gorazdu Orešniku, ki je zelo neutrudno presnemaval in fotografiral pomembne dogodke ter v kratkem času vnesel posnetke in slike na portal Zveze gluhih in naglušnih Slovenije. Ne smemo pozabiti na Majo Zupan, ki je bila slika v sliki poročevalke poteke tek-me. Hvala vsem!

Robert ŽlajpahFotografije: Robert Žlajpah in Petra Rezar

Rezultati slovenske gluhe košarkarske reprezentance

Predtekmovalna skupina ASLOVENIJA : HRVAŠKA 99 : 64SLOVENIJA : IZRAEL 66 : 53SLOVENIJA : RUSIJA 100 : 85SLOVENIJA : VEL. BRIT. 102 : 48SLOVENIJA : LITVA 69 : 92

Lestvica skupine A1. LITVA2. SLOVENIJA3. RUSIJA4. HRVAŠKA5. VELIKA BRITANIJA

ŠPORT


Navijači pokazali podporo gluhim košarkarjem – evropskim prvakom na predstavitvi v Stožicah

Tiskovna konferenca na KZS, podpredsednik g. Smrekar Pred odhodom na EP si želijo uvrstitev do petega mestanadaljevanje

na stran 18



Pred odhodom v Turčijo

Zupan zaključuje akcijo, v ozadju poškodovani kapetan Šebjan

Lukičeva mirna roka v metu

Lukič »reže« zmagovalno mrežo na košu

Navijači nestrpno čakajo na evropske prvake

ČetrtfinaleSLOVENIJA : ŠPANIJA 78 : 56

PolfinaleSLOVENIJA : TURČIJA 79 : 63

FinaleSLOVENIJA : LITVA 71 : 66

Končna lestvica EP gluhih v košarki

Moške ekipe Ženske ekipe1. SLOVENIJA 1. ŠVEDSKA2. LITVA 2. LITVA3. RUSIJA 3. GRČIJA4. TURČIJA 4. UKRAJINA5. UKRAJINA 5. RUSIJA6. ŠPANIJA 6. BELORUSIJA7. GRČIJA 7. ITALIJA8. HRVAŠKA 8. TURČIJA9. ITALIJA 9. NEMČIJA10. IZRAEL11. POLJSKA12. VELIKA BRITANIJA

Postava evropskih prvakov gluhih v košarki Slove-nije:

Damjan Šebjan, kapetan do poškodbeKlemen JavornikMatic MakucDomen StarcŠime MršaPeter RankovićMiha jakofčićRobert VlahJan OrešnikMiha Zupan, kapetan v nadaljevanju prvenstvaSaša LukićLuka ŽabotIzidor Križan, trener Bogdan Tanasić, pomočnik trenerjaMatej Kovač, fizioterapevtMarija Koser, tolmačicaAnton Petrič, vodja odprave

Nadaljevanje s strani 17



Mednarodni turnir v bowlingu »ALPE ADRIA«V mesecu juliju je bil organiziran mednarodni turnir

v bowlingu Alpe Adria v organizaciji kluba ENS Pordenone iz Italije. Potekal je v mestu Portogruaro. Udeležili so se tudi igralci iz Slovenije. Barve MDGL so zastopali Mladen Veršič, Branko Srdan in Franjo Halič. Sledijo rezultati v moški in ženski konkurenci.

Moški:1. M. Bucciol, Pordenone: 1342 kegljev2. M. Frandoli, Gorizia: 1194 kegljev3. Roger, AUT: 1134 kegljev

8. F. Halič, MDG Ljubljana: 1043 kegljev9. B. Srdan, MDG Ljubljana: 1041 kegljev11. M. Veršič, MDG Ljubljana: 998 kegljev

Ženske:1. R. Corraza, Gorizia: 996 kegljev2. F. Švent, DGN Celje: 951 kegljev3. H. Henecker, NÖSÜD: 922 kegljev

Robert Žlajpah

ŠPORT

Mednarodni turnir v bowlingu

DGN Celje je organiziralo 1. mednarodni turnir v bow-lingu v bowling v centru Planet Tuš. Udeležba na tem turnirju je bila mednarodna v moški in ženski konku-renci. Večina igralcev in igralk je bila iz Italije in Avstrije, iz našega društva pa se ga je udeležil Mladen Veršič. Slednji je osvojil dvanajsto mesto od 22 nastopajočih v bowlingu. Vzporedno z mednarodnim turnirjem v bowlingu je potekal tudi mednarodni turnir v kegljanju z mednarodno udeležbo. Žal pa rezultata v kegljanju nismo dobili, tako da so objavljeni le rezultati bowlinga.

Moški:1. S. Špan, DGN Celje: 1170 kegljev2. F.F randoli, Gorizia: 1122 kegljev3. M. Frandoli, Gorizia: 1075 kegljev

12. M. Veršič, MDG Ljubljana: 948 kegljev

Ženske:1. A. Zardi, Faenza: 1128 kegljev2. H. Henecker, NÖSÜD: 957 kegljev3. S. Schwrnzberger, STGSKV: 933 kegljev

Robert Žlajpah

Robi s šampanjcem za evropske prvake

Prvaki s šampancem v rokah Zupana in pokalom v rokah Ran-kovića

Nadomestni kapetan Zupan med tiskovno konferenci o zmagi

Košarkarji v Stožicah (9)1- Evropski prvaki s darilom majice od KZS se predstavljajo javnosti med polčasom tekmo pokala Adecco v Stožicah

Fotografije: Gorazd Orešnik in ZDGNS


V soboto, 25. avgusta 2012, je DGN Podravja Mari-bor organiziralo državno prvenstvo gluhih v od-

bojki na mivki. MDGL je prijavilo dve ženski ekipi: Kuzma / Drev in Orešnik / Bolšedonova ter eno moško ekipo Podlogar / Pestar.

Tekmovanje je potekalo na dveh igriščih v Ranča Ptuj in enem igrišču v Spuhlji. Tekmovanje je potekalo po pravilih Odbojkarske zveze Slovenije in ŠZGS.

Letos so bila pravila drugačna kot prejšnja leta. Na kvalifikacijskih tekmah so se tekmovalci in tekmoval-ke malo zmedli zaradi določenih pravil, ki so se jih do finala skušali po svojih najboljših močeh prisvojiti.

Moška dvojica Podlogar / Pestar je izpadla že v kvalifikacijah. Dvojici Kuzma / Drev in Orešnik / Bol-šedonova pa sta se prebili v polfinale, kjer sta si bili nasprotnici. V finale se je tako uvrstila dvojica Kuzma / Drev, ki se je pomerila s sestrama Škof, ju premagala in tako petič zapored obranila naziv državnih prva-kinj. Dvojica Orešnik / Bolšedonova pa je pristala na 3. mestu.

Velike čestitke dvojici Kuzma / Drev za tako lepo obletnico in že petič zaporedoma osvojen naslov državnih prvakinj, kakor tudi dvojici Orešnik / Bolše-donova za lep uspeh!

REZULTATI:Ženske:1. Kuzma / Drev (MDG Ljubljana B)2. Škof V. / Škof D. (DGN Podravja Maribor – Ptuj)3. Orešnik / Bolšedonova (MDG Ljubljana A)

Moški:1. Šmid M. / Šmid J. (DGN Celje)2. Dacaj / Škof (DGN Podravja Maribor – Ptuj)3. Prinčič U. / Prnčič M. (DGN Severne Primorske)

Uredništvo OTFotografija: Jan Orešnik

Turnir mešanih dvojic v odbojki na mivki na Ptuju

DGN Podravja MB – podružnica Ptuj je na lepo in sončno soboto, 28.7.2012, organiziralo 2. mednarodni turnir v odbojki na mivki mešanih parov (moški - žen-ska). Odvijal se je v Rančah na Ptuju. Organizacija je bila odlična, tekme so bile zabavne za gledati, a borbene za igrati. Po zaključku so imeli pri društvu Ptuj razne šaljive igre, ki so popestrile večer in s tem lep zaključek turnirja. Zahvala gre vsem, ki so pomagali pri organiza-ciji. Več na slikah.

Uredništvo OTFotografije: DGN Podravja MB - Ptuj

Veliko veselje in zadovoljstvo naših MDGL - jevk

ŠPORT

DP v odbojki na mivki

Najboljši štirje pari

Borba za točke

Druga finalista… Simona Drev in njen partner Erik de Posarelli

Prva finalista… Maja Kuzma in njen bra-tranec Marko Šmid

Naša Nina v igri


… v AvstrijiV soboto, 9. junija 2012, sta se dvojici Kuzma -

Drev in Orešnik - Bolšedonova odpravili v Graz na njun letošnji prvi turnir. Pričakalo jih je spremenljivo oblačno vreme, tako da so igrale v dežju ali, če so imele srečo, le pod oblaki. Bilo je 6 dvojic. Igrali so po sistemu vsaka z vsako. Vsaka dvojica je imela svojo moč. Turnir je osvojila dvojica Kuzma – Drev, ki že peto leto zapored dosega odlične rezultate. Dvojica Orešnik – Bolšedonova je pristala na 4. mestu.

… na MadžarskemEn teden po turnirju v Grazu je dvojica Kuzma -

Drev odpotovala v sončno in vročo Budimpešto, da

Simpatične Slovenke na avstrijski mivki (z leve: Jelena, Nina, Simona, Maja, Dijana in Valerija)

Vabilo

Športna okrogla miza bo v torek, 23. 10. 2012, ob 17. uri, v prostorih MDGL za vse člane, članice, ljubitelje športa.Vabljeni ste vsi, ki želite s svojimi predlogi k dvigu športa v MDGL za naslednje leto 2013.

Robert Žlajpah, vodja športne sekcije MDGL

ŠPORT

Turnir v odbojki na mivki …bi preizkusila moč Madžark. Bilo je kar 14 ženskih dvojic. Kuzma - Drev je bila uvrščena v skupino A, kjer je bilo 5 ekip. Za napredovanje sta premagali vse 4 nasprotnice in se borili še za najboljše tri. Nista imeli težav. V boju za med najboljše 3 dvojice pa se jima je že poznala močna utrujenost. Na tekmi proti dvema gluhima sestrama Grassy sta iztisnili iz sebe vso moč in ju premagali. Takoj po tej tekmi pa sta imeli še tekmo proti slišečima. Tukaj pa je bila res močna borba. Zaostajali sta z 1: 0, nato pa sta z vso preostalo energijo in uporabo oči ter glave pridobili dva seta in postali zmagovalki turnirja.

Uredništvo OT Fotografije: DGN Podravja MB – Ptuj, Simona Drev

Gasilska slika vseh igralcev turnirja v Budimpešti

Zmagovalki turnirja v Budimpešti pod ime-nom team-a »SimMay«


Pred začetkom letošnjih poletnih počitnic je bilo izvedeno državno prvenstvo v orientacijskem teku

v različnih starostnih kategorijah. Organizator tekmo-vanja je bilo DGN Celje, ki je izbralo teren v Svetem Jerneju pri Ločah. V sklopu DP so se orientacijskega tekmovanja udeležili tudi gluhi tekmovalci iz Avstrije. MDGL je na državno prvenstvo prijavilo dva tekmo-valca, Aleša in Ksenijo Podlogar. Slednja je postala državna prvakinja v ženski starostni kategoriji do 35 let. Aleš Podlogar je tekmoval v starostni kategoriji 50 let in so ga diskvalificirali zaradi napake.

Čestitke Kseniji Podlogar za osvojeno 1. mesto!

Rezultati:

KATEGORIJA MOŠKI 35 LET1. Franci Jeranko, DGN Celje 2. Gabriel Kravanja, DGN Podravja Maribor3. Mihael Falež, DGN Podravja Maribor

KATEGORIJA MOŠKI 50 LET1. Simon Oblak, DGN Celje2. Janez Kocjan, DGN Dolenjske in Bele Krajine

BALINARSKI TURNIR

»KOSTANJEV BALIN«

v soboto, 6. oktobra 2012 ob 9.30

Balinarski prijateljski turnir trojk bo potekal na balinarskih igriščih BŠD ILIRIJA na Vodnikovi 155 z začetkom ob 9.30.

Zmagovalne ekipe dobijo pokale.

Prijave za balinarski turnir sprejemamo do srede, 3. oktobra po e-mailu ali faxu društva.

Zbor prijavljenih balinarjev je ob 9. uri na mestu balinišča BŠD ILIRIJA, Vodnikova 155.

KOSTANJEV PIKNIK

Kostanjev piknik se bo začel od 13. ure v Mostecu. Pekli bomo kostanj, zraven bomo pili še mošt. Se zabavali ob zabavnih igricah, klepetu in veselem druženju med prijatelji.

Robert Žlajpah l.r.vodja športne sekcije MDGL

3. Robert Rogel, DGN CeljeAleš Podlogar, MDG Ljubljana - diskvalificiran

KATEGORIJA MOŠKI nad 50 LET1. Pavel Rejec, DGN Severne Primorske2. Tine Golob, DGN Celje3. Anton Špan, DGN Celje

KATEGORIJA ŽENSKE 35 LET1. Ksenija Podlogar, MDG Ljubljana2. Petra Šiler, DGN Dolenjske in Bele Krajine3. Mirjana Drumlič, DGN Podravja Maribor

KATEGORIJA ŽENSKE 50 LET1. Jožica Verbančič, DGN Pomurja Murska Sobota2. Jerica Rogel, DGN Celje3. Marija Vnuk, DGN Pomurja Murska Sobota

KATEGORIJA ŽENSKE nad 50 LET1. Rafaela Demir, DGN Severne Primorske2. Dragica Bračič, DGN Pomurja Murska Sobota

Robert Žlajpah

ŠPORT

DP gluhih v orientacijskem teku


Napovednik športnih dogodkovOKTOBER:

– sobota, 6. oktober – Turnir »najdebelejši ko stanj« v balinanju s kostanjevim piknikom Lokacija: objavljena bo naknadno

– torek, 23. oktober ob 17. uri – Športna okrogla miza za vse Lokacija: dvorana Mestnega društva gluhih Ljub ljana

NOVEMBER:

– 10. november – Šahovski turnir »In memoriam Jože Kerec« Lokacija: dvorana Mestnega društva gluhih Ljubljana

Točne informacije (začetek in lokacija tekem) bodo objavljeni na oglasni deski, ko prejmemo vabila iz posameznih društev. Datumi športnih dogodkov se lahko spreminjajo na podlagi obvestila organizatorja.

Spremljajte vse razpise, objavljene na oglasni deski MDGL!

Robert Žlajpah

ZAHVALA ORGANIZACIJAMNaši gluhi športniki in ljubitelji športnih dogodkov v živo, so imeli v letošnjem letu veliko možnosti za tre-ninge in oglede tekem. Športne aktivnosti in uživanje naših članov na športnih dogodkih, ki se jih zaradi svojega slabega finančnega stanja ne bi mogli udeležiti, so nam omogočile športne organizacije oziroma osebe, ki razumejo finančno stisko gluhih invalidov. Mestno društvo gluhih Ljubljana se jim iskreno za-hvaljuje za dodeljene brezplačne vstopnice in ugodno uporabo igrišč:

g. Gregor Pečovniku za možnost cenovno ugodne uporabe igrišč za odbojko na mivki in pomoč pri organizaciji odbojkarskega turnirja.

g. Matej Avanzu za prejete brezplačne vstopnice za ogled tekem košarkarskega evropskega prvenstva U-20 in pokala Adecco.

g. Izet Rastoderju za prejete brezplačne vsto-pnice za ogled dveh tekem košarkarskega kluba Olimpije v okviru kvalifikacij za Evropsko ligo in tekem v okviru državnegaprvenstva.

Vsem predstavnikom in njihovim športnim organizacijam želimo veliko poslovnih in športnih uspehov.

Mestno društvo gluhih Ljubljana

Documents

Odmev tišine 7-9 2012