Izobraževanje mladih

Programski dokument

Mladinskega sveta Slovenije

»IZOBRAŽEVANJE MLADIH«

Uredila:

Pregled besedila:

Oblikovanje:

Naklada:

Izdajatelj / založnik:

Za izdajatelja:

Publikacijo je sofinanciralo

Ministrstvo RS za šolstvo in šport,

Urad RS za mladino.

Ljubljana, oktober 2010

Nina Bakovnik, Tadej Beočanin

Nina Bakovnik, Staša Barbič

Marko Bradica

1000 izvodov

Mladinski svet Slovenije,

Erjavčeva cesta 4, Ljubljana

www.mss.si, [email protected]

Kamal Izidor Shaker

UVODNE BESEDEV Mladinskem svetu Slovenije smo za vključevanje, organiziranje, avto-nomijo in demokracijo. Smo za mlade in mladinske organizacije, ker smoprepričani v koristi učenja, razvoja, odgovornosti in aktivnega državljan-stva.

Kot krovno združenje nacionalnih mladinskih organizacij, ki pod svojimokriljem povezuje organizacije z različnimi interesnimi, nazorskimi alipolitičnimi usmeritvami, redno spremljamo položaj mladih in hkratizastopamo njihova stališča v družbi. V želji po učinkovitem uresničevanjutega poslanstva razvijamo mladinske politike, preko katerih želimo položajmladih in mladinskih organizacij tudi izboljšati.

Razvoj mladinskih politik pod okriljem MSS poteka v duhu tesnegasodelovanja vseh organizacij članic in njihovih predstavnic in predstavnikovv Komisiji MSS za mladinske politike. Člani in članice Komisije skupaj ter vokviru področnih delovnih skupin spremljajo in ocenjujejo aktualne proble-matike, s katerimi se soočajo mladi, se nanje odzivajo in pripravljajoprogramske dokumente z različnih področij.

Pred vami je programski dokument o problematiki izobraževanja mladih vSloveniji . Dokument je od priprave osnutka s strani Komisije do formalne1

Dokument je bil sprejet na 18. redni seji Zbora MSS, 14. 9. 2010.1|

| 3IZOBRAŽEVANJE MLADIH | Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije

potrditve s strani najvišjega odločevalnega organa Mladinskega svetaSlovenije prešel mnogo rok in glav. Pri njegovem nastajanju je tako prekodemokratičnih procesov odločanja sodelovalo veliko število mladih, ogle-dali pa so si ga tudi nekateri strokovnjaki s področja izobraževanja.

Hvala vsem, ki boste dokument prebrali, širili njegovo vsebino in pripomoglik izvrševanju predlaganih ukrepov.

4 | IZOBRAŽEVANJE MLADIH | Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije

IZOBRAŽEVANJEMLADIH

programski dokument

MSS-131-10

IZOBRAŽEVANJE MLADIH | Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije

UVODO MLADINSKIH POLITIKAHV zadnjih nekaj letih je mladinska politika v Sloveniji prišla na družbeno-politični dnevni red in postaja vse pomembnejša in upoštevana. Od leta2010 je opredeljena tudi v Zakonu o javnem interesu v mladinskemsektorju (ZJIMS) , in sicer kot:

Mladinski svet Slovenije (MSS), krovno združenje nacionalnih mladinskihorganizacij in ključni partner v socialnem dialogu na področju mladine, siprizadeva za razvoj mladinskih politik in posledično izboljšanje položajamladih. S tem namenom MSS pripravlja programske dokumente o različnih

2 » /…/ usklajen nabor ukrepov različnih

sektorskih javnih politik z namenom spodbujanja in lajšanja integracije

mladih v ekonomsko, kulturno in politično življenje skupnosti in ustreznih

podpornih mehanizmov za razvoj mladinskega dela ter delovanja

mladinskih organizacij, ki poteka v sodelovanju z avtonomnimi in demo-

kratičnimi reprezentativnimi predstavniki mladinskih organizacij ter stro-

kovnimi in drugimi organizacijami /…/ «.

2|Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS), Ur.l. RS št. 42/2010. Dostopno nahttp://www.uradni-list.si/1/content?id=97951 (19. 8. 2010).

| 7

sektorskih politikah, s katerimi relevantne družbene akterje poziva kimplementaciji predlaganih ukrepov. Na podlagi teh dokumentov - edenizmed njih je tudi pričujoči programski dokument o izobraževanju mladih,se MSS loteva srečanj s političnimi odločevalci, odzivov na aktualna doga-janja, informiranja mladih in javnosti nasploh ter drugih ukrepov.

Ena od definicij mladine pravi, da je posameznik mlad, dokler ne dosežeželenih točk odraščanja (se odseli od staršev, si ustvari družino, dobizaposlitev, zaključi šolanje ipd.), torej zaživi neodvisno in samostojnoživljenje. Mladinske politike pa so namenjene prav procesu ustrezneureditve teh ključnih prehodov v življenju posameznikov. S programskimidokumenti želimo v Mladinskem svetu Slovenije ta proces oblikovati pomeri mladih.

Področje izobraževanja je v polju mladinskih politik zaradi svoje vloge vprocesu osamosvajanja mladih eno izmed najbolj ključnih. Namen tegaprogramskega dokumenta je opredeliti problematiko izobraževanjamladih, izpostaviti nekatere nedoslednosti v tem okviru, predvsem z vidikapovezovanja izobraževanja s trgom dela, ter predlagati ukrepe zaizboljšanje. Dokument kot tak naslavlja tako izobraževanje v mladinskihorganizacijah in mladinskem delu kot tudi širši vidik izobraževanja(horizontalno in vertikalno) in zajema vse vidike oz. stebre izobraževanja-formalno in neformalno izobraževanje ter priložnostno učenje.

Z namenom spodbujanja k vseživljenjskemu učenju za omogočanje glad-kega prehajanja mladih zlasti iz izobraževalnega sistema na trg dela terkasnejše prilagodljivosti na trgu delovne sile si z dokumentom želimodoseči predvsem:

PROGRAMSKI DOKUMENT»IZOBRAŽEVANJE MLADIH«

► izboljšanje kakovosti vseh vrst izobraževanja,

vzpostavitev povezovanja vseh treh stebrov izobraževanja in

prepoznavanje in priznavanje neformalnega izobraževanja.

►

►


DEFINICIJEFormalno izobraževanje

Neformalno izobraževanje

Priložnostno učenje

Vseživljenjska karierna orientacija

je načrtovan proces učenja oz. pridobivanjaznanja, ki sledi vnaprej določenim ciljem in se odvija v formalnih institucijahza izobraževanje in usposabljanje ter vodi do splošno priznanih diplom inkvalifikacij.

je prav tako načrtovan proces učenja oz.pridobivanja znanja, vendar se odvija izven formalnih sistemovizobraževanja in usposabljanja in ni nujno, da vodi do formalno priznanihrezultatov. Bistven poudarek daje aktivnosti in samoiniciativnostiudeležencev. Metode neformalnega izobraževanja so v primerjavi zmetodami v formalnem izobraževanju bolj raznolike, odnosi med učitelji inučenci pa so interaktivni in nehierarhični. Neformalno izobraževanje je boljfleksibilno, saj se prilagaja potrebam udeležencev in družbe nasploh.Neformalno učenje se lahko odvija v okviru aktivnosti organizacij in skupincivilne družbe ali na delovnem mestu.

predstavljajo znanja in spretnosti, ki jih pridobimo kott. i. stranske učinke življenja in delovanja. Priložnostno učenje se odvijaznotraj družine, socialnih omrežij, v vsakdanjem življenju, preko medijevipd. V veliki meri temelji na izkustvu (kot npr. učenje na napakah). Za razlikood formalnega in neformalnega učenja to učenje ni načrtovano.

se v kontekstu vseživljenjskega učen-ja nanaša na vrsto aktivnosti, ki državljanom v vseh starostnih obdobjih inna katerikoli točki njihovega življenja omogočajo identifikacijo njihovihsposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev na področjuizobraževanja, usposabljanja in izbire poklica. Poleg tega jim omogočavodenje svojih življenjskih poti v učenju, delu in drugih okoljih, v katerih seteh kompetenc in sposobnosti naučijo in/ali jih uporabljajo.3

3|Niklanović, Saša. 2007.

. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.Pregled politike karierne orientacije v EU: Resolucija o karierni

orientaciji


Mladi se v izobraževalni sistem prvenstvenovključujejo z namenom pridobivanja znanjain sposobnosti, na podlagi katerih bodolahko kasneje na trgu dela pridobilizaposlitev ter si tako zagotovili dostojensocialni in ekonomski položaj v družbi.Izobraževanje je torej pogoj za zaposlovanjemladih, hkrati pa izobraževanje v duhuvseživljenjskega učenja (pridobivanjaraznovrstnih kompetenc) omogoča prilagod-ljivost mladih pogosto nepredvidljivimrazmeram na trgu dela. Na ta način igraizobraževanje ključno vlogo pri osamo-svajanju mladih, hkrati pa pospešuje njihov

osebnostni razvoj in služi uresničevanju njihovih življenjskih ciljev ter učnihin raziskovalnih potencialov, njihove kreativnosti in inovativnosti. Vnadaljevanju dokumenta se osredotočamo zlasti na vidik zaposljivosti, ne

1. IZOBRAŽEVANJE MLADIM OMOGOČAZAPOSLJIVOST, OSEBNOSTNI RAZVOJ INURESNIČEVANJE ŽIVLJENJSKIH CILJEV.

POMENIZOBRAŽEVANJAMLADIH


Izobraževanje

igra ključno vlogo

pri osamosvajanju

mladih, hkrati pa

služi uresničevanju

njihovih učnih in

raziskovalnih

potencialov,

njihove

kreativnosti in

inovativnosti.

glede na to pa v polni meri prepoznavamo pomembnost tudi ostalihučinkov, ki jih za posameznika povzroča izobraževanje.

Kakovostno in učinkovito izobraževanjemladih je usmerjeno k pridobivanju visokeravni znanja, kar prinaša kakovostnoizobraženo delovno silo. Kakovostnoizobražena delovna sila pomembno vplivana razvoj gospodarstva, saj izboljšuje nje-govo konkurenčnost in učinkovitost ter vanjvnaša inovacije ter druge pomembne vidikerazvoja, kot sta socialni in okoljski.Posledično se v državi okrepi tudi družbenablaginja in izboljša kakovost življenja.

Izobraževanje je na ta način pomembna naložba, ki lahko družbi prihranimarsikatero negativno posledico nepredvidljivih razmer v gospodarstvu.

Tudi Evropska unija si je z namenom doseganja večje konkurenčnostigospodarstva ter s tem zagotavljanja višje kakovosti življenja zadala ciljustvariti družbo, ki temelji na znanju .

Razvoj družbe znanja temelji na vseživljenjskem učenju, ki omogočaprilagajanje visoki dinamiki ekonomskih in socialnih razmer, ter na krepitvi

2. KAKOVOSTNO IN UČINKOVITO IZOBRAŽEVANJEMLADIH OMOGOČA RAZVOJ EKONOMSKEGA INSOCIALNEGA BLAGOSTANJA V DRUŽBI.

3. CELOVITO IZOBRAŽEVANJE MLADIH JEMOGOČE LE S POVEZOVANJEM FORMALNEGA INNEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA.

4

Izobraževanje

je pomembna

naložba, ki lahko

družbi prihrani

marsikatero

negativno posledico

nepredvidljivih razmer

v gospodarstvu.

4|Evropska komisija. 2003.

Dostopno na http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2003:0058:FIN:EN:PDF (31. 8. 2010).

Communication from the Commission – The role of the

universities in the Europe of knowledge.


osmih ključnih kompetenc , ki so splet znanj in veščin, na podlagi katerihljudje uresničujejo svoje življenjske cilje, samostojno delujejo in bogatijodružbo kot aktivni in odgovorni državljani. Te kompetence so :

sporazumevanje v maternem jeziku;

sporazumevanje v tujih jezikih;

matematična kompetenca ter osnovne kompetence

v znanosti in tehnologiji;

digitalna pismenost;

učenje učenja;

socialne in državljanske kompetence;

samoiniciativnost in podjetnost;

kulturna zavest in izražanje.

Izobraževanje mladih v družbi znanja naj bi bilo torej usmerjeno kspodbujanju vseživljenjskega učenja in pridobivanju ključnih kompetenc,čemur se mora izobraževalni sistem primerno prilagoditi. Formalnoizobraževanje lahko v tem okviru mladim ponudi le del potrebnih znanj inspretnosti (večinoma prvo polovico zgoraj navedenih kompetenc) vomejenem časovnem obdobju, medtem ko neformalno izobraževanjezaradi svoje narave in načina delovanja izvajalcev ponuja kakovostnenačine pridobivanja preostalih ključnih kompetenc skozi vse življenje. Zacelovito izobraževanje mladih je tako prvenstvenega pomena pravpovezovanje obeh stebrov izobraževanja. Njun komplementaren odnoslahko mladim zagotovi uspešno osamosvajanje, večjo zaposljivost,osebnostni in poklicni razvoj ter višjo kakovost življenja.

5

6

a|

b

c

d

e

f

g

h

|

|

|

|

|

|

|

5

6

|

|

To je eden izmed kompetenčnih modelov, ki že doživlja tudi številne kritike, nacionalnerealnosti in organizacije pa jih prilagajajo po svoje, glede na okolje in potrebe.

Evropski parlament in Svet Evropske unije. 2006.

Uradni list Evropske unije L 394, 30. 12. 2006.

Priporočila Evropskega parlamenta in

Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje.


4. NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE VMLADINSKEM DELU POMEMBNO PRISPEVA KPROCESU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA.

Ena izmed bistvenih karakteristik mladin-skega dela je neformalno in priložnostnoučenje. V mladinskih organizacijah je spod-budno okolje za učenje predvsem zaradimetodologije in učnega okolja, ki mlade nepostavlja zgolj v vlogo učencev, pač pa jimvelikokrat dopušča, da so sami soustvarjalciučnega procesa in vir znanja za sovrstnike, skaterimi se skupaj učijo in gradijo terodkrivajo znanje. Na ta način mladi pridobijopozitiven odnos do učenja in prevzemajo

odgovornost za svoj učni proces in osvojeno znanje. Razvijejo pozitivnonaravnanost do učenja in tega, da je znanje mogoče usvojiti v različnihučnih situacijah, na različne načine, da se lahko različne oblike (for-malnega in neformalnega ter priložnostnega) učenja nadgrajujejo inpovezujejo ter so na ta način sposobni razvijati prenosljive kompetencevse življenje, ne zgolj v obdobju mladosti.

7

Mladi preko

mladinskega dela

pridobijo pozitiven

odnos do učenja in

prevzemajo

odgovornost za svoj

učni proces in osvojeno

znanje.

7|Prenosljive kompetence so tiste, katerih uporaba ni vezana zgolj na eno področje, pač pajih je možno uporabiti v različnih situacijah – npr. javno nastopanje.


FORMALNO IZOBRAŽEVANJESkozi celotno izobraževanje (primarno,sekundarno in terciarno) je mogočezaznati občutno pomanjkanje karierneorientacije, ki bi bila dostopna prav vsemmladim. Za uspešen razvoj mladih vsamostojne, odgovorne posameznike je vobdobju, ko se izobražujejo v okviruformalnih izobraževalnih institucij, ključnospoznavanje lastnih interesov in sposob-

nosti ter pridobivanje kompetenc sprejemanja odločitev na področjuizobraževanja, usposabljanja, izbire poklica in vodenja kariere. Z izbiro vrstizobraževanja mladi na točkah prehoda iz primarnega v sekundarno ter izsekundarnega v terciarno izobraževanje namreč močno zaznamujejo svojonadaljnjo pot v izobraževalnem sistemu in kasnejše možnosti zaposlitve.Dejstvo pa je, da mladi o vseh izobraževalnih in zaposlitvenih možnostih inpriložnostih niti nimajo zadostnih in ustreznih informacij, na podlagi katerihbi se lahko odločali. Poleg tega trenutna vsebinska ureditev formalnegaizobraževalnega sistema ne spodbuja raziskovanja več različnihsposobnosti in interesov posameznika, kot tudi ne širi zavedanja o

KLJUČNEPROBLEMATIKE NAPODROČJUIZOBRAŽEVANJAMLADIH V SLOVENIJI

Mladi ne

pridobijo primerne

podpore in spodbud,

ki bi jim pomagale pri

sprejemanju odločitev

na področju

izobraževanja.


pomembnosti odločitev, ki jih mladi na točkah prehodov med stopnjamiizobraževanja sprejemajo.

Pomemben podporni mehanizem gladkemu prehodu mladih skoziizobraževalni sistem na trg dela predstavlja kakovostna karierna orien-tacija v sklopu izobraževalnega procesa, ki pa je v Sloveniji kljub poskusomuvajanja zelo slabo razvita. Mladi ne pridobijo primerne podpore inspodbud, ki bi trajnostno oplemenitile njihovo sprejemanje odločitev napodročju izobraževanja.

Najbolj problematično je strukturno neskladje med izobra-zbo mladih, ki so zaključili šolanje, in povpraševanjem po kadrih na trgudela. Vedno višji delež mladih se na stopnji sekundarnega izobraževanjavključuje v splošne in strokovne gimnazije, od koder svoj izobraževalniproces nadaljujejo v terciarno izobraževanje. Na drugi strani so strokovne inpoklicne srednje šole v manjvrednostnem položaju in imajo čedalje nižjidelež udeležencev. Poleg tega se velik delež mladih v okviru terciarnegaizobraževanja vključuje v družboslovne študijske programe, medtem ko jevpis v naravoslovne programe občutno nižji . Vse to, skupaj spomanjkanjem karierne orientacije v izobraževalnem sistemu, povzročaneskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, zmanjšujezaposljivost mladih in zavira njihovo osamosvajanje. Hkrati na račun slabe

perspektive zaposlovanja in posledičnokvalitete življenja ob zaključku študija vplivana podaljševanje dobe študija ter na nizkomotivacijo za zaključitev šolanja. Tako stanjev največji meri povezujemo z neobstojemstrategije izobraževanja in zaposlovanjakadrov na državni ravni ter nenaklonjenostjoformalnih izobraževalnih institucij doprilagajanja števila mest v posameznihprogramih dinamiki trga dela.

V Sloveniji je mogoče opaziti le šibko povezovanje izobraževanja inzaposlovanja.

8

Nepovezanost

izobraževanja in

zaposlovanja se najbolj

kaže v neskladju med

izobrazbo mladih, ki so

zaključili šolanje, in

povpraševanjem po

kadrih na trgu dela.

8|Rakar, Tatjana. 2009. Izobraževanje in izobraženost mladih. V

, ur. Urban Boljka in Tatjana Rakar. Ljubljana: MŠŠ – URSM in IVZ.Med otroštvom in

odraslostjo


V drugi vrsti se slaba povezava med izobraževalnim sistemom in trgom delakaže v šibki opremljenosti mladih s kompetencami za delo oz. za realizacijopridobljenega znanja v praksi ob zaključku šolanja, kar je posledicapomanjkanja pridobivanja praktičnih izkušenj tekom izobraževanja. Kljubtemu, da praktično usposabljanje v okviru nekaterih izobraževalnihprogramov obstaja, še zdaleč ni dostopno vsem mladim, ki se izobražujejo,kar dodatno otežuje gladek prehod mladih iz izobraževalnega sistema natrg dela.

, zlasti naterciarni ravni, kar lahko povežemo z višino vloženih javnih finančnihsredstev v različne stopnje izobraževanja, ki so za primarno in sekundarnoraven ustrezno visoka, medtem ko delež javnih finančnih sredstev naštudenta v terciarnem izobraževanju zaostaja za evropskim povprečjem,zaradi česar je profesorjev glede na število študentov občutno premalo .Prav tako kakovost izobraževanja močno znižuje že omenjena slabapovezava med teorijo in prakso. Nad izobraževalnimi programi, učnimiprocesi ter delom profesorjev poteka tudi izredno slab pregled. Čepravnekatere vrste evalvacij obstajajo, njihovi rezultati ne prinašajo večjihsprememb in izboljšav v kakovosti izobraževanja.

Pogosto je kvaliteta izobraževalnihprogramov vprašljiva tudi v srednjih šolah.Tam je mogoče ugotoviti pomanjkanjeučenja osnovnih kompetenc za odgovornosamostojno življenje, kot so prvineekonomičnosti, aktivno državljanstvo,družbena participacija in podjetnost

(sposobnost posameznika za uresničevanje njegovih zamisli- ustvar-jalnost, inovativnost, sprejemanje tveganj, sposobnost načrtovanja invodenja projektov).

Na vseh stopnjah izobraževanja kot pomembno problematiko prepo-

V izobraževanju je mogoče zaslediti pomanjkanje kakovosti

9

Kakovost

izobraževanja med

drugim močno znižuje

slaba povezava med

teorijo in prakso.

9|Rakar, Tatjana. 2009. Izobraževanje in izobraženost mladih. V

, ur. Urban Boljka in Tatjana Rakar. Ljubljana: MŠŠ – URSM in IVZ.Med otroštvom in

odraslostjo


znavamo še uporabo diskriminatornega diskurza . Učitelji, pedagogi inprofesorji se v premajhni meri zavedajo pomena jezika, ki ga uporabljajo obpoučevanju, kar je najbolj problematično v obdobju primarnega insekundarnega šolanja, ko so šole eden izmed ključnih nosilcev njihovevzgoje. Čeprav nezavedno, lahko uporaba diskurza v okviru sekundarnesocializacije mlade bistveno zaznamuje. S pomočjo diskriminatornegadiskurza mladi razvijejo stereotipna razmišljanja, predsodke in nestrpnost,kar dolgoročno slabo vpliva na razvoj družbe.

Z uvedbobolonjske reforme so si evropske države, podpisnice Bolonjske deklaracijeleta 1999, med njimi tudi Slovenija, zastavile skupni cilj, in sicer - obhkratnem polnem upoštevanju in spoštovanju različnosti nacionalnihsistemov izobraževanja in univerzitetne avtonomije - do leta 2010 zmedsebojnim sodelovanjem zgraditi odprt in konkurenčen evropskivisokošolski prostor, ki bo evropskim študentom in diplomantom omogočalprosto gibanje in zaposljivost, obenem pa bo privlačen tudi za neevropskeštudente. Cilj naj bi dosegli z različnimi ukrepi, kot so vzpostavitevprimerljivih in preglednih visokošolskih struktur in stopenj, vzajemnopriznavanje relevantnih in primerljivih visokošolskih kvalifikacij,vzpostavitev medsebojno priznanih kreditnih sistemov in sistemovzagotavljanja kakovosti, spodbujanje mobilnosti študentov in visokošolskihučiteljev ter razvijanje evropske dimenzije v izobraževanju in večjekonkurenčnosti evropskega visokega šolstva v svetu .

10

11

V Sloveniji prihaja do slabe implementacije bolonjske reforme.

10

11

|

|

Diskriminatorni diskurz za potrebe pričujočega dokumenta označuje govor, ki izražadiskriminatorne predsodke na račun osebnih okoliščin, kot so spol, rasa, vera, etničnapripadnost, nacionalnost, spolna usmerjenost in fizična ali mentalna hendikepiranost.Na eni strani gre za skupine tistih ljudi, ki so že v izhodišču in zaradi določenih osebnihznačilnosti tradicionalno postavljeni v slabši položaj oziroma v položaj ogroženosti. Podrugi strani pa gre tudi za tiste skupine ljudi, ki jim država zaradi določenih osebnihokoliščin v določenem trenutku podeli »status žrtve« kot socialni status, kot socialnoidentiteto.

Univerza v Ljubljani. 2010. Cilji bolonjskega procesa. Dostopno nahttp://www.unilj.si/bolonjski_proces/cilji_bolonjskega_procesa.aspx (31. 8. 2010).

(Referat na mednarodni konferenci Besede so dejanja, govor jih poganja –

diskriminatorni in sovražni govor, Ljubljana, 27. september 2006, v organizaciji Urada

varuha človekovih pravic Republike Slovenije)


Sistem pa se je v Sloveniji prenovil zgolj formalno, medtem ko predmetnikiniso bili prilagojeni. Prav tako je zaradi neustrezne ureditve področja vZakonu o visokem šolstvu možnost zaposlitve po 1. stopnji bolonjskegasistema nična, saj je stopnja izobrazbe, ki jo je študent dosegel obdiplomiranju po starem sistemu, izenačena z 2. stopnjo bolonjskegasistema. Na ta način je uvedba dvostopenjskega sistema brezpredmetnain, nasprotno s pričakovanimi učinki bolonjske reforme, vpliva napodaljševanje študija.

Naslednji znak slabe implementacije je problematika akreditaciještudijskih programov, ki zaradi prevelikega števila programov ne poteka vskladu z načrti. Mnogo programov še ni prešlo procesa akreditacije.Nadalje je problematična dvojnost v terciarnem izobraževanju – na voljo souniverzitetni in visokošolski programi, a po opravljeni prvi stopnji na obehvrstah programov je študij mogoče nadaljevati na drugi stopnji, kar medobe vrsti ne vzpostavlja bistvenih razlik. Slaba implementacija bolonjskereforme se kaže tudi v pomanjkanju nacionalnega ogrodja kvalifikacij, napodlagi katerega je na eni strani v nacionalni državi mogoče ureditiprimerljivost izobraževalnih programov in stopenj izobrazbe ter na drugistrani nacionalni sistem kvalifikacij povezati s sistemom EU. Slovenija jeena od zadnjih držav EU, ki tega ogrodja v nacionalnih okvirih še ni razvila.

Nenazadnje je v okviru bolonjskega sistemaproblematično doseganje visoke stopnjemobilnosti. Ker v Sloveniji sistem finan-ciranja ni ustrezno razvit, je stopnja mobil-nosti v terciarnem izobraževanju še zelonizka (stopnja mobilnosti je zaenkrat 3%,medtem ko je eden izmed ciljev bolonjskereforme doseči 10%) . Študija v tujini si

12

13

Visokošolski

izobraževalni sistem

se je v Sloveniji z

bolonjsko reformo

prenovil zgolj formalno.

12

13

|

|

Zakon o visokem šolstvu (uradno prečiščeno besedilo) (ZViS-UPB3),

Drzna Slovenija: na poti v družbo znanja.

Publikacija 2/3 – Statistični podatki o visokem šolstvu.

Ur.l. RS št.119/2006. Dostopno na http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=

2006119&stevilka=5079 (19. 8. 2010).

Komljenovič, Janja in Eva Marjetič. 2010.Ljubljana, Ministrstvo za visoko

šolstvo znanost in tehnologijo.


namreč veliko študentov ne more privoščiti, ker ni ustreznih/zadostnihfinančnih spodbud za mobilnost. Poleg navedenega pa je tu potrebnopoudariti neustrezno financiranje visokega šolstva, ki je zaenkrat še vednoprilagojeno 4-letnemu študiju in na ta način ne zadostuje za kakovostnoizvajanje 5-letnih študijskih programov pod naslovom bolonjskega sistema.

VSloveniji je stopnja vključenosti mladih v sistem formalnega izobraževanja(po zaključenem obveznem osnovnem šolanju) sicer zelo visoka (okrog70%) in se giblje celo nad evropskim povprečjem . Sam dostop doformalnega izobraževanja je zaradi svoje brezplačnosti načeloma enakoomogočen vsem mladim, kar sicer pogosto ne velja za mlade v slabemekonomskem položaju na račun vseh drugih stroškov, ki so zizobraževanjem povezani (bivanje v kraju oz. prevoz do kraja šolanja,prehrana, delovno gradivo ipd.). V še večji meri pa je dostopnostformalnega izobraževanja problematična za tiste mlade, ki so šolanje nakaterikoli stopnji prekinili. Slednje je mogoče pripisati med drugimneprilagojenosti izobraževalnih procesov realnim potrebam mladih,slabem vključevanju mladih v oblikovanje teh procesov ter v nekaterihprimerih tudi zgoraj navedenim posrednim stroškom šolanja.

Mladi si le stežka privoščijo izstop izformalnega izobraževalnega sistema terkasneje ponoven vstop. Brezplačnostšolanja je starostno omejena za posameznostopnjo izobraževanja. Poleg tega nivzpostavljen učinkovit sistem spodbujanjaponovnega vključevanja v izobraževalnisistem. Nekateri programi za ponovno

V Sloveniji je opazno prisoten pojav osipništva pri poklicnem srednje-šolskem izobraževanju ter zlasti na terciarni ravni izobraževanja .14

15

Visokošolski

izobraževalni sistem

se je v Sloveniji z

bolonjsko reformo

prenovil zgolj formalno.

14

15

|

|

Rakar, Tatjana. 2009. Izobraževanje in izobraženost mladih. V, ur. Urban Boljka in Tatjana Rakar. Ljubljana: MŠŠ – URSM in IVZ.


Med otroštvom in

odraslostjo

Med otroštvom in

odraslostjo


vključevanje v izobraževalni sistem sicer obstajajo, vendar zlasti v primeruterciarnega izobraževanja niso bistveno učinkoviti.

Namen štipendiranja v sekundarnem in terciarnem izobraževanju jemotiviranje mladih za zavedno vključevanje v izobraževalni sistem,pridobivanje visokih ravni znanja, izboljševanje zaposljivosti mladih in vprimeru terciarnega izobraževanja tudi zaključevanje študija v doglednemčasovnem obdobju. Na ta način je pomen štipendiranja usmerjen kdoseganju družbenega in gospodarskega razvoja države, hkrati pa ima kottak tudi posebno vlogo pri osamosvajanju mladih, saj se mladi s pridobitvijolastnih finančnih sredstev učijo kompetenc ekonomičnosti, odgovornosti insamostojnosti. V povezavi s slednjim je namen štipendiranja tudizagotovitev finančnih sredstev, kar je zlasti za nekatere mlade z manjpriložnostmi edina možnost dostopa do izobraževanja.

Na prvem mestu je dostop do štipendijomejen na nizko število dijakov in študentov.V tem okviru so problematične vse tri vrsteštipendij, ki jih je mogoče pridobiti, tj.državne, Zoisove in kadrovske štipendije.Podeljevanje državnih štipendij je namen-

jeno spodbujanju izobraževanja mladih, ki izhajajo iz ekonomsko šibkihdružinskih okolij, vendar pa so kriteriji upravičenosti zasnovani zelo strogoin v neskladju z ekonomskimi razmerji v državi, kar velikemu številu mladihkljub realni upravičenosti ne omogoča štipendiranja. Zoisove štipendije sonamenjene spodbujanju posebno nadarjenih dijakov in študentov, a so naeni strani premalo številčne, na drugi strani pa so razdeljene po neustrez-nih kriterijih, saj v večji meri temeljijo na visokem povprečju ocen dijakov inštudentov in v le manjši meri na realni nadarjenosti. Pri tem je zlastiproblematično tudi ugotavljanje nadarjenosti, ki je v določeni meri prevečodvisno od izobraževalnih ustanov. Kadrovske štipendije, ki jih podeljujejodelodajalci s pomočjo državnega sofinanciranja, pa se kljub visokempotencialu in širši koristi tako za izobraževanje kot za zaposlovanje mladih

Čeprav mehanizmi štipendiranja mladih, ki so vključeni v sekundarno interciarno izobraževanje, v Sloveniji obstajajo, njihova trenutna ureditevne zadovoljuje potreb, ki izhajajo iz namena štipendiranja.

Dostop do

štipendij je omejen

na nizko število dijakov

in študentov.


podeljujejo v občutno premajhnem številu.

Pri vseh treh vrstah štipendiranja je nadalje potrebno izpostaviti slabnadzor nad podeljevanjem štipendij in upoštevanjem kriterijevupravičenosti, pomanjkanje informiranja mladih o možnostih štipendiranjater pomanjkanje spodbujanja štipendiranja in širitve dostopa do štipendijza večje število mladih. Neustreznost ureditve štipendiranja v Sloveniji jeglede na njen namen mogoče ugotoviti predvsem v slabi zaposljivostimladih, dolgotrajnosti dobe študija v okviru terciarnega izobraževanja, ki jev Sloveniji v primerjavi z Evropo nadpovprečno visoka , ter v visoki stopnjipojava osipništva v poklicnem sekundarnem izobraževanju ter v terciar-nem izobraževanju .

Neformalno izobraževanje predstavlja po-membno dodano vrednost formalnemu izobraževanju, saj ponuja širokspekter vsebin in vrst znanja, ki prispevajo k osebnemu razvoju mladih,njihovi družbeni odgovornosti ter aktivnemu državljanstvu in imajopredvsem velik pomen za razvoj delovnih sposobnosti in navad mladih. Vseto je v formalnem izobraževanju le težje ali celo nemogoče pridobiti. Slednjene pomeni, da bi moralo to nalogo prevzeti formalno izobraževanje, saj sonosilci neformalnega izobraževanja zaradi dolgoletnih izkušenj za izvajanjesvojih vrst učnih procesov ter prenosa znanj in kompetenc bolj usposobljenikot formalne izobraževalne institucije. Vsekakor pa je mogoče ugotoviti, dabi večje povezovanje neformalnega in formalnega izobraževanja prineslocelovitost izobraževanja za mlade.

16

17

MED FORMALNIM IN NEFORMALNIMIZOBRAŽEVANJEMFormalno in neformalno izobraževanje se kljub svoji komplementarnostiobčutno premalo povezujeta.

16

17

|

|



Med otroštvom in

odraslostjo

Med otroštvom in

odraslostjo


Kljub temu so formalne izobraževalne institucije nenaklonjene sodelovanjus ponudniki neformalnega izobraževanja, ki bi jim lahko ponudili odličenprostor za pridobivanje praktičnih izkušenj mladih ter učenje pomembnihkompetenc za življenje, kot so podjetnost, aktivno državljanstvo,iniciativnost, kreativnost, ekonomičnost. Poleg tega tudi učni načrti nisostrukturirani na način, ki bi določeno količino časa namenil neformalnemuizobraževanju. S pomanjkanjem slednjega so formalne izobraževalneinstitucije revnejše za pomemben vidik izobraževanja, na drugi strani pamnogo izgubijo tudi nosilci neformalnega izobraževanja, saj se posledičnosoočajo z nepriznavanjem, slabim ugledom in nizko vrednostjo svojihdejavnosti v očeh družbe, države in gospodarstva. Nepovezovanje obehstebrov na ta način povzroča velike izgube, na račun katerih trpijo zlastimladi.

čeprav je ključna sestavinaživljenja večine mladih, ki se sicerizobražujejo preko formalnih izobraževalnihinstitucij. Mladi si v času šolanja nabirajoznanje in delovne izkušnje v mladinskemdelu ter s prostovoljnim ali študentskim

delom, v prostem času pa se udeležujejo aktivnosti, izobraževanj inusposabljanj v organizaciji mladinskih in ostalih nevladnih organizacij,drugih organizacij in podjetij. Preko neformalnega izobraževanja si mladi(zlasti v mladinskih organizacijah) pridobijo najrazličnejša znanja.Neformalno izobraževanje tako igra pomembno komplementarno vlogo zaformalni izobraževalni sistem. Nepriznavanje neformalnega izobraževanjaonemogoča dopolnjevanje formalnih izobraževalnih procesov s pomembnoučno komponento, hkrati pa zavira zaposljivost mladih, kar je v nasprotju sciljem izobraževanja - pripravo mladih za vstop na trg dela.

Glavni problem nepriznavanja neformalnega izobraževanja v okvirumladinskih organizacij je nepoznavanje polja mladinskega dela, delamladinskih organizacij in procesa neformalnega izobraževanja ter prido-

Neformalno izobraževanje in usposab-ljanje ni formalno priznano s strani države,formalnih izobraževalnih institucij terdelodajalcev,

Nepriznavanje

neformalnega izo-

braževanja onemogoča

dopolnjevanje formalnih

izobraževalnih procesov

s pomembno učno

komponento.


bivanja delovnih izkušenj, ki poteka v mladinskih organizacijah in skozikaterega gre zavestno vsak mlad človek, ki deluje v mladinskihorganizacijah. Prav tako problematičen je način beleženja in dokazovanjaneformalno pridobljenega znanja ter posledično nenaklonjenostpriznavanju neformalno pridobljenega znanja v nasprotju s formalnopridobljenim znanjem. Na univerzah so bili z bolonjskim sistemom sicerpripravljeni pravilniki za priznavanje neformalno pridobljenega znanja nafakultetah. Žal pa zaradi številnih razlogov v praksi ne prihaja dopriznavanja ali prepoznavanja neformalno pridobljenega znanja v okviruformalnega študija ali pa je to povezano z visokimi finančnimi stroški. Pravtako so v pravilnikih fakultet opredeljene možnosti za prehod v višji letnik,toda le za nekatere oblike mladinskega delovanja (delo v študentskihorganizacijah), medtem ko je mladinsko delo drugod neprepoznano.

Udeležencem, zlasti mladim,ki so aktivni v mladinskih organizacijah, to ne prinaša formalnih certifikatovoz. višanja stopnje izobrazbe. Formalni certifikati pa so v slovenski družbiše posebno cenjeni. Ne moremo trditi, da vsaka vključenost v mladinskodelo mladim omogoča razvoj tistih ključnih kompetenc, ki jih delodajalciiščejo in cenijo, z gotovostjo pa lahko trdimo, da so mladinske organizacije

prostor, kjer mladi te kompetence lahkorazvijejo do stopnje, da so dovolj fleksibilnein prenosljive na vsa področja delovanjamladega človeka.

Organizacije, ki neformalno

NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE INPRILOŽNOSTNO UČENJEKoncept neformalnega izobraževanja je v slovenski družbi manjprepoznaven in posledično premalo cenjen.

Nepriznavanje neformalnega izobraže-vanja s strani države, formalnih izobraže-valnih institucij in delodajalcev meddrugim povzroča tudi pomanjkanjefinanciranja izvajanja neformalnegaizobraževanja.

Izvajanje

neformalnega

izobraževanja je v

organizacijah zaradi

projektnega

financiranja pogosto

odvisno od usmeritev

in prioritet na eni strani

države ter na drugi

strani EU.


izobraževanje izvajajo, zlasti mladinske organizacije, so tako v veliki meriodvisne od financiranja iz naslova razpisov. Slednji so le redko usmerjeni ksofinanciranju redne dejavnosti organizacij in večinoma sofinancirajoposamezne projekte. Na ta račun je izvajanje neformalnega izobraževanjav organizacijah pogosto odvisno od usmeritev in prioritet na eni stranidržave ter na drugi strani EU, kar zahteva prilagajanje vsebin neformalnegaizobraževanja, organizacijam krati avtonomijo ter tako zmanjšuje kakovostneformalnega izobraževanja.

Če privzamemo mladinske organizacije kot polje tako načrtnegakakor tudi nenačrtnega učenja, potem moramo tudi priložnostnemu učenjunameniti posebno mesto. Mladinske organizacije so lahko poljepreizkušanja – in s tem učenja na poskusih in napakah, brez posledic, ki biv podobnih primerih neuspelih poskusov doletele akterje v drugih panogah(gospodarstvu, javni upravi). To v praksi pomeni, da se ima posameznik aliskupina mladih pravico »zmotiti« in se iz tega nekaj naučiti. Priložnostnoučenje lahko razumemo kot »pozitiven stranski učinek« delovanja mladih vmladinskem delu. Ni nujno opredeljeno ali opisano v ciljih, pač pa se dogajaspontano. Največkrat gre za to, da se različni posamezniki v isti situaciji,glede na svoje predhodne izkušnje, ali osebnostno naravnanost naučijorazličnih stvari. Učni učinki so torej individualni ter mnogokrat niti nisoprepoznani.

V mladinskem sektorju kvaliteta neformalnega izobraževanja inusposabljanja v mladinskem delu ni zagotovljena po enotnih standardih inse zato med različnimi izvajalci močno razlikuje tako pod naslovom vsebinekot tudi v metodologiji in dolgoročnosti učinkov. Vse to vpliva na velikezadržke pri poskusih uvajanja enakovrednega priznavanja neformalno informalno pridobljenih znanj in delovnih izkušenj s strani relevantnihdružbenih akterjev. Glavni argument proti uvedbi sistema priznavanjaneformalnega izobraževanja je namreč prav relativna narava kvaliteteneformalno pridobljenih znanj in kompetenc.

Priložnostno učenje je večinoma v celoti spregledano in se sistemsko nespodbuja.

NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE ZNOTRAJ MLADINSKEGA SEKTORJA


IZOBRAŽEVANJE ZA MLADE Z MLADIMISodelovanje mladih pri sprejemanjuodločitev o delovanju svojih izobra-ževalnih institucij, vsebin in poti ni razvitodo mere, ki bi med mladimi vzpostavilazavedanje o pomembnosti njihovegasooblikovanja. To (kljub obstoju dijaških inštudentskih svetov) velja zlasti za formalnoizobraževanje. Za doseganje optimalnihučinkov izobraževanja morajo namreč mladirazviti odgovoren odnos do učnih procesovin zlasti željo po pridobivanju znanja.Koncept vseživljenjskega učenja, za katere-ga je ključno, da ga mladi ponotranjijo v

času, ko se osebnostno razvijajo, se v formalne izobraževalne institucijesicer že postopoma uvaja, vendar njegov pomen še zdaleč ni del družbenekulture in se kot tak spodbuja le v manjši meri. Nasprotno je v sferineformalnega izobraževanja participacija mladih v sooblikovanju učnihprocesov mnogo bolj pogosta, a kljub temu ne vseprisotna. Mladi pa lahkoželjo po vseživljenjskem učenju v formalnem ali neformalnemizobraževanju v prvi vrsti razvijejo z udeležbo pri sooblikovanjuizobraževalnih procesov.

Mladi lahko

željo po vseživljenjskem

učenju v formalnem

ali neformalnem

izobraževanju razvijejo

predvsem z udeležbo

pri sooblikovanju

izobraževalnih

procesov, kar v

Sloveniji ni ustrezno

razvito.


Položaj mladih na področju izobraževanja, kot je identificiran in opredeljenv tem programskem dokumentu, je nujno potrebno izboljšati. VMladinskem svetu Slovenije si v ta namen prizadevamo za implementacijoraznolikih ukrepov s strani države, formalnih izobraževalnih institucij indelodajalcev, ki so osrednji nosilci možnih sprememb na obravnavanempodročju.

Pozivamo

preko katerega se bodo mladi seznanili z vsemi možnostmi inpriložnostmi v izobraževanju in zaposlovanju, spoznali dinamiko trgadela, raziskali svoje želje, interese in sposobnosti ter pridobilinaklonjenost in motivacijo za vseživljenjsko učenje.

Mladim je potrebno na vseh stopnjah in smereh izobraževanja ter neglede na regijsko pripadnost ali izobraževalno ustanovo zagotovitistalen dostop do karierne orientacije, ki mora imeti ustrezen prostor vučnem načrtu, prav tako se morajo njene pomembnosti zavedati tudiučitelji, pedagogi in profesorji ter jo vključevati v svoje redne učneprocese. Posebno pozornost se mora v tem okviru nameniti kakovosti

1| k aktivnemu uvajanju vseživljenjske karierne orientacije inindividualnega načrtovanja v osnovne, srednje ter višje in visokešole,

| 27

PRIPOROČILA


strokovnjakov za karierno orientacijo vposameznih izobraževalnih ustanovahter zagotavljanju rednih usklajevanj inusposabljanj na področju karierneorientacije za učitelje, pedagoge inprofesorje. Slednje je ključnega pomenazaradi velikega števila mladih, ki sovključeni v izobraževalni sistem, karotežuje možnosti dostopa do individu-alnega svetovanja za vse.

Uvajanje karierne orientacije v izobraževalni sistem je potrebnozagotoviti s sodelovanjem šolskih svetovalnih služb, Centrov zainformiranje in poklicno svetovanje (CIPS), Zavoda za zaposlovanje(ZRSZ) ter različnih kariernih centrov in drugih nosilcev kariernegasvetovanja/načrtovanja. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na mladinskeorganizacije, ki lahko pod naslovom karierne orientacije mladimponudijo pridobivanje pomembnih kompetenc, kot so zlastinaklonjenost vseživljenjskemu učenju, aktivno državljanstvo,sprejemanje odločitev, družbena odgovornost in kritično razmišljanje.Prav tako naj se v procese karierne orientacije vključi intenzivnopovezovanje s trgom dela, tako na način sodelovanja s strokovnjaki napodročju zaposlovanja in delodajalci kot tudi na način uvajanjamožnosti pridobivanja praktičnih izkušenj za vse mlade na vsehstopnjah izobraževanja. Na ta način je potrebno poskrbeti zausmerjanje mladih k zavednem odnosu do izobraževanja glede nakasnejše možnosti pridobivanja zaposlitve, kar bi posledično skrajšaloobdobje prestopa iz formalnega izobraževalnega sistema na trg dela.

Državne oblasti pozivamo k

, ki naj se opravi v sodelovanju zizobraževalnimi ustanovami, delodajalci ter s strokovnjaki na področjuizobraževanja in zaposlovanja. Na tej podlagi je nato potrebno zasnovatikakovostno karierno orientacijo na vseh stopnjah izobraževalnegaprocesa, ki bo dostopna vsem mladim. Obenem pozivamo formalne

2| izdelavi kakovostne, dolgoročno narav-nane in dinamiki tako slovenskega kot evropskega trga prilagojenenacionalne strategije izobraževanja kadrov ter skladnosti medizobraževanjem in zaposlovanjem

Vsem mladim

se mora na vseh

stopnjah in smereh

formalnega

izobraževanja nuditi

enaka in temeljita

karierna orientacija.


izobraževalne institucije k večjem prilagajanju svojih programovpotrebam trga dela ter povezovanju z državo, delodajalci in tudievropskimi smernicami v načrtovanju izobraževalnih procesov ter

uravnavanju števila vpisnih mest naposameznih programih. Mladim je spomočjo slednjih ukrepov potrebnoizboljšati zaposljivost po končanemštudiju, jih na ta način motivirati kzaključevanju študija v doglednemčasovne obdobju ter pripomoči knjihovemu uspešnem razvoju in osamo-svajanju.

Obenem predlagamo uvedbo raznovrst-nih posebnih spodbud izobraževanju zadeficitarne poklice.

Formalne izobraževalne institucije pozivamo k

, ki se izobražujejo. Na tem mestu si prizadevamo za sodelovanjeformalnih izobraževalnih institucij z delodajalci ter nevladnimi in zlastimladinskimi organizacijami, ki nudijo ustrezno učno polje zapridobivanje pomembnih praktičnih izkušenj. Povezovanje izobra-ževalnega sistema z delodajalci pa naj se poleg tega začneodvijati tudi pri konkretnih nalogah, npr. preko seminarskih, diplomskih,magistrskih nalog in šolskih/študijskih projektov, ki se lahko nanašajona konkretna podjetja ter organizacije in njihove naloge ali delovanje.


Eden od mehanizmov za doseganje tega cilja je zvišanje javnihfinančnih sredstev, namenjenih terciarnemu izobraževanju, napodlagi česar bo mogoče zagotoviti zadostno število izvajalcevštudijskih programov glede na število študentov.

V povezavi s tem pozivamo formalne izobraževalne institucije k

3

4

|

|

|

uvedbi praktičnegausposabljanja v vse izobraževalne programe in učne načrte za vsemlade

postavljanju standardov kakovostiizobraževanja ter k nadzoru nad njihovim uresničevanjem.

a

b|

Pozivamo

formalne izobraževalne

institucije k večjem

prilagajanju svojih

programov potrebam

trga dela ter

povezovanju z državo,

delodajalci in tudi

evropskimi smernicami

v načrtovanju izobra-

ževalnih procesov.


prizadevanju za zagotavljanje primerne usposobljenosti vsehizvajalcev študijskih programov. Izbor profesorjev, mladihraziskovalcev in asistentov naj poteka transparentno in sledi naj mujasen, reden pregled nad njihovimi kompetencami.

Obenem pozivamo formalne izobraževalne institucije k uvajanjuvečjega nadzora nad izvajanjem izobraževanja in sistema redneučinkovite evalvacije učnih procesov ter njihovih rezultatov, pri

čemer se zavzemamo tudi za pove-čevanje vključevanja študentov inštudentk v postopke vrednotenja inpodajanja predlogov izboljšav. Sled-nje naj se zagotovi v prvi vrsti za vsemlade v terciarnem izobraževanju terštudentskim svetom na višjih ravnehodločanja.

Pozivamo k

Za učinkovito učenjekompetenc, kot so prvine ekonomičnosti, aktivno državljanstvo,družbena participacija in podjetnost, predlagamo sodelovanjeizobraževalnih institucij z mladinskimi organizacijami, ki zaradi svojenarave in izkušenj v delovanju na omenjenih področjih lahko zagotovijonajbolj primerno okolje za pridobivanje takih kompetenc.

Potrebno je vzpostaviti o

Na ta način se mora med nosilci učnih procesov okrepitizavedanje o njihovi vlogi vzgajanja ter njeni posledici za osebnostnirazvoj mladih.

Pozivamo k v okvirusmernic, ki so bile postavljene v njenem načrtovanju, ter predvsem popoti zagotavljanja kakovosti terciarnega izobraževanja.

c

5

6

7

|

|

|

|

vključevanju učenja osnovnih kompetenc za odgovornosamostojno življenje v redne učne načrte srednjih šol in tudivisokošolskih izobraževalnih institucij.

bvezna usposabljanja učiteljev, pedagogov inprofesorjev na področju uporabe nediskriminatornega diskurza vpoučevanju.

izboljšanju implementacije bolonjske reforme

30 |

Izbor profe-

sorjev, mladih

raziskovalcev in

asistentov naj poteka

transparentno in sledi

naj mu jasen, reden

pregled nad njihovimi

kompetencami.


Skladno s formalno prenovo naj se ustrezno prenovijo tudi predmet-niki in vsebine posameznih izobraževalnih programov.

Vzpostavi naj se ustrezen sistem akreditacij in evalvacij izobraže-valnih programov.

Premisli naj se smiselnost dvojnosti v terciarnem izobraževanju ter vskladu s tem uvede ukrepe za prilagoditev obeh vrst izobraževanj.

Vzpostavi naj se nacionalno ogrodje kvalifikacij, na podlagi kateregabo po eni strani mogoče urediti primerljivost izobraževalnih

programov in stopenj izobrazbe vdržavi ter po drugi strani nacionalnisistem kvalifikacij povezati s siste-mom EU. Povezano s tem naj seustrezno spremeni tudi Zakon ovisokem šolstvu. Na ta način jemogoče izboljšati zaposljivost mladihs končano 1. stopnjo bolonjskegasistema ter tako pripomoči k dose-ganju ciljev bolonjske reforme.

Ustrezno naj se uredi finančno spodbujanje mobilnosti v terciarnemizobraževanju, in sicer v smeri, ki bo dostopnost študija v tujini omogočila vsem mladim.

Financiranje visokega šolstva naj se prilagodi 5-letnemu študiju inkakovosti njegovega izvajanja.

Vsem mladim je potrebno

Na prvem mestu pozivamo k zagotovitvi ustrezne finančne podporeza kritje posrednih stroškov izobraževanja mladim v slabihekonomskih in socialnih razmerah, kar naj se razvije skupaj zizboljšanjem politike štipendiranja (glej problematiko št. 6 podnaslovom formalnega izobraževanja).

Na drugem mestu pozivamo k uvedbi ustreznih preventivnihukrepov za zmanjševanje pojava osipništva, kot so prilagajanjeizobraževalnih procesov potrebam mladih, vključevanje mladih v

a|

|

a|

b

c

d

e

f

|

|

|

|

|

|

8

b

zagotoviti dostop, sredstva in ustreznopodporo za sodelovanje v formalnem izobraževalnem sistemu.

| 31

Potrebno je

urediti finančno

spodbujanje mobilnosti

v terciarnem izobraže-

vanju, in sicer tako da

bo dostop do študija

v tujini omogočen

vsem mladim.


oblikovanje teh procesov in spod-bujanje mladih k zavednem odnosudo izobraževanja z ustrezno kariernoorientacijo (glej problematike št. 1pod naslovom izobraževanja zamlade z mladimi ter št. 1 in 3 podnaslovom formalnega izobraževanja).

Nadalje pozivamo k primerni krepitvi ukrepov za spodbujanjeponovnega vključevanja v izobraževalni sistem, preko katerih bodoosipniki pridobili potrebne informacije, samozavest in motivacijo zadokončanje šolanja.

Nenazadnje pozivamo k preureditvi formalnega izobraževalnegasistema na način, ki bo zlasti v terciarnem izobraževanju omogočillažje ponovno vključevanje v primerih predhodne opustitve šolanja.Mladim je potrebno zagotoviti možnost, da sooblikujejo svojoizobraževalno pot glede na lastne potrebe in interese. Na ta način sespodbuja tudi vseživljenjsko učenje, ki ima pomembne pozitivneimplikacije za razvoj družbe.


, kar bo zagotovilo pravično dodeljevanještipendij in večji dostop do štipendij za mlade v sekundarnem interciarnem izobraževanju. Glede državnih in Zoisovih štipendij sezavzemamo za namenu ustrezno prilagoditev kriterijev upravičenosti,kar naj pri državnih štipendijah vključuje znižanje cenzusa, ki ga zaupravičenost predstavlja povprečni mesečni dohodek na družinskegačlana, medtem ko naj pri Zoisovih štipendijah vključuje povišanjepomena indikatorja nadarjenosti v primerjavi z učnim uspehom. Hkratije nujno potrebno poskrbeti tudi za povečanje nadzora nadpodeljevanjem obeh vrst štipendij ter upoštevanjem kriterijevupravičenosti.

Delodajalce pozivamo k, kar bi imelo mnogo pozitivnih posledic, kot so

večja motivacija mladih za izobraževanje, izboljšanje zaposljivosti

c|

|

|

d|

9 temeljiti reviziji sistema štipendiranja terv okviru tega k povečanju števila in optimizaciji podeljevanjadržavnih in Zoisovih štipendij

0 znatnemu povečanju števila dodeljenihkadrovskih štipendij

1

32 |

Pozivamo k

uvedbi ustreznih

preventivnih ukrepov

za zmanjševanje

pojava osipništva.


mladih, razbremenitev pritiskov, ki jih na trgu dela povzroča strukturnoneskladje med ponudbo in povpraševanjem, ter dolgoročni razvojdružbe in gospodarstva, saj bi delodajalci z zaposlovanjem mladih, ki sojih štipendirali, pridobili učinkovito, razvojno naravnano delovno silo,mladi pa bi hkrati okrepili svojo avtonomnost. V tem okviru predlagamo

tudi uvedbo možnosti kadrovskega šti-pendiranja za manj časa (npr. enoletnekadrovske štipendije), kar razbremenitako delodajalce kot tudi mlade, vseenopa ohranja pozitivne učinke kadrovskihštipendij. Nenazadnje pod naslovomkadrovskih štipendij pozivamo državneoblasti k bistveno večjemu spodbujanjuin promociji kadrovskega štipendiranja,tako med delodajalci kot tudi medmladimi.

Za doseganje celovitosti izobraževanja predlagamo

S formalnimi izobraževalnimiinstitucijami lahko mladinske organizacije sodelujejo pri dopolnjevanjuizobraževalnega procesa z vsebinami, kot so razvijanje kritičnegamišljenja, timsko delo, aktivno državljanstvo, družbena odgovornost,udeležba v javnem življenju in pridobivanje kompetenc podjetnosti, terpreko omogočanja pridobivanja praktičnih izkušenj v mladinskihorganizacijah na posameznem področju, za katerega se mladiizobražujejo. Na ta način je obenem mogoče zagotoviti tudi večjoprepoznavnost mladinskega dela, ki bi neformalno pridobljenimznanjem in delovnim izkušnjam dvignilo ugled in vrednost. Nenazadnjepa je potrebno povezovanje obeh sektorjev izobraževanja vzpostaviti zustreznim prilagajanjem učnih načrtov, ki naj omogočijo zadostnokoličino časa neformalnem izobraževanju, npr. z omejitvijo domačihnalog, obveznosti ali podobno.

Državne oblasti, formalne izobraževalne institucije, delodajalce terdruge relevantne akterje pozivamo k

11| aktivnopovezovanje formalnih izobraževalnih institucij z nosilcineformalnega izobraževanja.

12vzpostavitvi sistema

|

| 33

Želimo si

pravično dodeljevanje

štipendij in večji

dostop do štipendij

za mlade v

sekundarnem

in terciarnem

izobraževanju.


priznavanja neformalnega izobraževanja in usposabljanja, ki najse razvije v sodelovanju z mladinskimi in ostalimi nevladnimiorganizacijami in ki naj omogoči dokazovanje neformalnopridobljenega znanja in izkušenj z različnimi dokazili. Neformalna

znanja je (v primerjavi s formalnimi)potrebno priznati kot enako pomembne.Priznavanje neformalno pridobljenegaznanja in sposobnosti bi prispevalo kcelostnem izobraževanju mladih, znatnopovečalo njihovo zaposljivost ter posle-dično pozitivno vplivalo na njihov razvoj,osamosvajanje in avtonomijo.

Za mlade je ključnega pomena, da se neformalna znanja in spretnosti,ki jih pridobijo preko mladinskega dela, prostovoljnega dela terštudentskega dela, ustrezno beležijo. Za beleženje že obstajajo raznaučinkovita orodja (orodja Europass – Europass življenjepis, Europassjezikovna izkaznica, Europass mobilnost, Europass priloga k diplomi,Europass priloga k spričevalu; Youthpass; Nefiks; e-Nefiks), bistveno paje, da se ta orodja prepoznajo tudi s strani državnih oblasti, formalnihizobraževalnih institucij, delodajalcev ter drugih relevantnih akterjev oz.da se po vzoru omenjenih razvije sistem beleženja neformalnegaznanja in delovnih izkušenj, s pomočjo katerega bo mogoče jasnodokazovati neformalno pridobljeno znanje in izkušnje. Določena morajobiti pravila o tem, kaj vse se lahko beleži in katera so tista znanja inkompetence, ki so pri iskanju zaposlitve veljavne in se upoštevajo.

S priznavanjem in prepoznavanjem mladinskega polja kot prostorakakovostnega neformalnega učenja s strani stroke, politike inposledično splošne javnosti ter s financiranjem tovrstnih aktivnosti bibilo potrebno

Prav tako bi lahko to storili s:

financiranjem in motiviranjem medijske podpore in promocije;

financiranjem in sistemskim pristopom (del predmetnika v OŠ in SŠ)osveščanja mladih in njihovih staršev o vseživljenjski karierni

13

a

b

|

|

|

dvigniti ugled in pomen neformalnega izobraževanja.

34 |

Pozivamo k

povezovanju in

dopolnjevanju

formalnega in

neformalnega

izobraževanja.


orientaciji, ki poleg formalnega izobraževanja vključuje tudineformalno izobraževanje;

sistemsko podporo vključevanju posameznikov v vse oblikeneformalnega izobraževanja – določene bonitete v šolah ali vslužbah, če se posameznik neformalno izobražuje (štipendije,popusti, dopusti, večja možnost zaposlitve, nagrade ...);

promoviranjem koncepta vseživljenjskega učenja, ki promovira vsevrste učenja: formalno, neformalno in priložnostno – spodbujatidružbo (predvsem delodajalce in stroko), da ga privzamejo kotvrednoto.

Formalne izobraževalne institucije pozivamo kV

povezavi s tem je potrebno zagotoviti nadzor nad prepoznavanjem inpriznavanjem mladinskega dela na fakultetah in sistemsko

spodbujanje fakultet, da bodo priznavaletako pridobljeno znanje, vključno s pove-čanjem financiranja fakultet, ki bodo topočele. Poleg tega naj se v pravilnike onapredovanju v višji letnik na fakultetahkot olajševalne okoliščine poleg dela vštudentskih organizacijah zapišejo tudidruge oblike mladinskega dela.

Državne oblasti in formalne izobraževalne institucije pozivamo k(kot je status športnika) na

srednjih šolah in fakultetah. Mladinski delavec, ki lahko pridobi takstatus, mora biti v mladinskih organizacijah na najvišjih položajih,organizacija pa mora imeti status v javnem interesu.

Državne oblasti pozivamo k splošnemu povečanju finančne podpore zaredno delovanje organizacij, ki izvajajo neformalno izobraževanje, zlastimladinskih organizacij, saj bodo le tako lahko uspešno in kakovostnodelovale, dosegale prepoznavnost v družbi in zlasti med formalnimiizobraževalnimi ustanovami in delodajalci. S povečanjem finančne

c

d

14

15

16

|

|

|

|

|

postavitvi sistemskihokvirjev za priznavanje znanja, pridobljenega v mladinskem delu.

uvedbi statusa mladinskega delavca

| 35

Državne oblasti

in formalne izobra-

ževalne institucije

pozivamo k uvedbi

statusa mladinskega

delavca.


podpore bodo te organizacije lahko realizirale svoj potencialzagotavljanja ponudbe širokega spektra različnih vsebin in znanj, skaterimi bodo mlade opremile s pomembnimi kompetencami tako naposameznih strokovnih področjih kot tudi za odgovorno in uspešnosamostojno življenje.

Priložnostno učenje je za mladinsko delo pomembno in koristno,mladinske organizacije in ostali akterji pa bi ga morali v večji merispodbujati, žal pa na razpisih in pri drugih virih financiranja, ki zahtevajole načrtnost in uresničevanje vseh zadanih ciljev, spontano innenačrtno učenje na sistemu poskusov in napak izginja. S temmladinsko delo izgublja dragoceno dimenzijo učenja, ki mlade navaja kpreizkušanju novih idej in kreativnosti.

Razpisovalci bi morali bolj

saj za mlade predstavlja drago-ceno polje učenja, ki ga ni nikjer drugje.

Pozivamo k izboljševanju pogojev za participacijo mladih v procesihodločanja na področju izobraževanja.

Formalne izobraževalne institucije pozivamo h krepitvi vlogedijaških in študentskih svetov znotraj lastnih struktur in procesovodločanja. Preko slednjega je mladim potrebno zagotoviti možnostisoodločanja o ureditvi izobraževalnega sistema, kar naj vključujemed drugim tudi načrtovanje predmetnikov. Na tem mestu obenem

pozivamo dijaške in študentske svetek večjemu vključevanju vseh mladih vsvoje strukture, delo in procese odlo-čanja ter k večjemu informiranjumladih o možnostih in priložnostihparticipacije pri oblikovanju izobraže-valnega sistema.

Podobno pozivamo nosilce neformalnega izobraževanja k strogemu

1 |

a|

|

7

upoštevatitudi vidik preizkušanja in poskušanjaoz. priložnostnega učenja v mladin-skem delu in ga tudi ustrezno finan-cirati,

1 |8

b

36 |

Zahtevamo

prepoznavanje

učinkov in koristi

priložnostnega učenja.

Mladim je

potrebno zagotoviti

možnost, da

sooblikujejo svojo

izobraževalno pot.


zagotavljanju sodelovanja mladih tako pri oblikovanju svojega delakot tudi pri načrtovanju strukture in vsebine neformalnih učnihprocesov.

Le na ta način bodo mladi lahko pridobili zavedanje, da so nosilciizobraževalnih procesov, kar bo bistveno povečalo naklonjenost vse-življenjskemu učenju in odgovornemu odnosu do izobraževanja terobenem okrepilo avtonomijo mladih in njihovo motivacijo za širšoaktivno udeležbo v družbi.

V Mladinskem svetu Slovenije pa si v namen izboljšanja položaja mladih napodročju izobraževanja prizadevamo tudi za implementacijo ukrepov sstrani mladinskih organizacij, ki izvajamo mladinsko delo in s tem tudi velikdel neformalnega izobraževanja ter priložnostnega učenja za mlade.

Mladinske organizacije si moramo aktivno prizadevati za zagotavljanjevisoke kakovosti neformalnega izobraževanja, usposabljanja indelovnih izkušenj, ki jih nudimo mladim. Potrebno je vzpostaviti sistemenotnih standardov kakovosti neformalno pridobljenih znanj inkompetenc, na podlagi katerega bi delovali vsi akterji v mladinskem

sektorju. Na ta način je mogoče dvignitiugled in vrednost mladinskega dela terposledično doseči naklonjenost prizna-vanju neformalnega izobraževanja,usposabljanja in delovnih izkušenj, karlahko v prihodnosti nedvomno pomemb-no izboljša celostno kakovost izobrazbemladih ter posledično njihov položaj natrgu dela.

Za izboljšanje kakovosti neformalnega izobraževanja v mladinskemdelu pa moramo mladinske organizacije v večji meri spodbujatimednarodno mobilnost. V tem okviru imamo še mnogo neizkoriščenihmožnosti, preko katerih bi morale krepiti kakovost ter širiti naborsvojega znanja in izkušenj, na podlagi katerih bi lahko zagotovile visokododano vrednost neformalnemu izobraževanju, ki ga izvajamo.

19|

20|

| 37

Potrebno je

vzpostaviti sistem

enotnih standardov

kakovosti neformalno

pridobljenih znanj in

kompetenc v

mladinskem delu.


| 39

Celostna ureditev politike izobraževanja mladih v Sloveniji je nujnopotreben korak k izboljšanju položaja mladih pred vstopom na trg dela,širjenju zavedanja o vrednosti vseživljenjskega učenja in posledičnozagotavljanju trajnostnega družbenega razvoja.

Mladi so pogosto najbolj prezrt segment družbe, za katerega po mnenjumnogih ni potrebno uvajati posebnih ukrepov. Vendar pa tako razmišljanjeglede na pomembnost življenjskih prehodov, ki jih posameznik opravi vobdobju mladosti, vsekakor ni na mestu. Če si torej želimo zdravo, skladnoin povezano družbo, ki bo nudila perspektivno prihodnost, in v kateri bodoljudje z veseljem ter produktivno živeli, moramo ustrezno poskrbeti prav zamlade – skupaj z mladimi.

V Mladinskem svetu Slovenije si pri tem prizadevamo za sodelovanje vsehdružbenih akterjev, ki lahko kakorkoli prispevajo k izboljšanju obstoječihokoliščin in pogojev. Prizadevamo si za razvoj dolgoročne in usklajenepolitike, ki bo zadovoljevala potrebe mladih, jim omogočila uspešnointegracijo na trg dela ter jih motivirala k vseživljenjskemu učenju. Na tanačin lahko namreč pomembno vplivamo na kakovost življenja v Sloveniji inprihodnost naše družbe.

ZAKLJUČEK


MOJE BELEŽKE

Documents

Izobraževanje mladih