ODNOS ODRASLIH DO PREHRANSKIH DOPOLNILpefprints.pef.uni-lj.si/5935/1/LucijaMalovrh_diploma.pdf · Hranilne snovi delimo na makrohranila in mikrohranila. Makrohranila so tista hranila,

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

LUCIJA MALOVRH

ODNOS ODRASLIH DO PREHRANSKIH DOPOLNIL

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2019

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DVOPREDMETNI UČITELJ

LUCIJA MALOVRH

Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec

Somentorica: asist. Martina Erjavšek

ODNOS ODRASLIH DO PREHRANSKIH DOPOLNIL

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2019

Malovrh, L. (2019). Odnos odraslih do prehranskih dopolnil. (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška

fakulteta, Ljubljana.

I

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Stojanu Kostanjevcu ter somentorici asist. Martini Erjavšek

za pomoč, svetovanje in usmerjanje pri pisanju diplomskega dela.

Mami in ati, hvala za vso spodbudo in podporo.

Še posebno sem hvaležna fantu Anžetu, ki mi je ves čas stal ob strani, me spodbujal in zaupal

vame.

Zahvaljujem se tudi sošolki in prijateljici Alji ter ostalim prijateljem, ki so mi pomagali na tej

poti.



II

POVZETEK

Uravnotežena prehrana je za zdravje in dobro počutje pomembna, saj z njo v telo vnašamo

potrebne hranilne snovi, ki omogočajo normalno delovanje telesa. Prehranska dopolnila so

živila, s katerimi lahko dopolnjujemo običajno prehrano. Ti koncentrirani viri hranilnih snovi

niso namenjeni preprečevanju ali zdravljenju bolezni, čeprav jih veliko ljudi zamenjuje za

zdravila. Zaradi današnjega življenjskega sloga, hitrega načina življenja in napačnega

prepričanja glede uporabe prehranskih dopolnil se je uporaba le-teh povečala. Namen

diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo odrasli do prehranskih dopolnil. V

raziskovalnem delu diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja.

Rezultati so bili zbrani z vprašalnikom. Analiza rezultatov je pokazala, da odrasli vedo, da so

prehranska dopolnila dodatek k prehrani in ne nadomestilo za uravnoteženo prehrano. Ob tem

pa niso prepričani, da prehranska dopolnila v resnici niso oblika zdravila. Med uporabniki

prehranskih dopolnil je največ tistih, ki jih uživajo zaradi želje po zdravju oziroma ne želijo

zboleti. Veliko pa je tudi uporabnikov, ki prehranska dopolnila, zlasti tista s povečano

vsebnostjo beljakovin, uživajo zaradi povečane športne aktivnosti. Izmed prehranskih dopolnil,

ki vsebujejo vitamine in minerale, največ uporabnikov vsakodnevno uživa multivitaminske

pripravke, vitamin C ter magnezij. Na osnovi rezultatov raziskave ugotavljam, da je potrebno

odrasle ozaveščati o uživanju prehranskih dopolnil glede na potrebe organizma in da je za

zdravje pomembna zdrava prehrana, prehranska dopolnila pa so le dopolnilo k neustrezni

prehrani.

KLJUČNE BESEDE: prehranska dopolnila, uravnotežena prehrana, hranilne snovi, zdravje



III

ABSTRACT

A balanced diet is of great importance for health and wellbeing of our body, since it provides

us with all the necessary nutrients to function normally. Food supplements, also called

nutritional or dietary supplements, are concentrated nutrient sources, which can supplement a

regular diet. Food supplements are not intended to prevent or treat illness, although a lot of

people confuse them with medications. Todays’ lifestyle, fast way of life, also misconception

about the use of dietary supplements, increased the use of food supplements. The purpose of

this bachelor's thesis was to find out the attitude adults have towards food supplements. The

descriptive research method was used in the research part of the thesis. Results were collected

through a survey. The analysis of the results showed, adults know, that food supplements are

only a supplement to a regular diet and not a substitute for a balanced diet. However, they are

not convinced that food supplements are not really a form of medication. The main reason adults

consume food supplements, is their desire for health and desire not to get sick. Many people

consume food supplements (especially those with high protein content) due to their increased

sports activity. Among food supplements containing vitamins and minerals, most users

consume multivitamin preparations, vitamin C and magnesium on daily basis. Based on

research results, I can conclude, that it is necessary to raise awareness of food supplements

consumption, which should be adjusted according to the needs of the body; and that healthy

nutrition is important for general health and wellbeing, while food supplements are only

supplement to inadequate nutrition.

KEY WORDS: food supplements, balanced nutrition, nutrients, health



IV

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ............................................................................................. 2

2.1 Pomen hranilnih snovi v prehrani ........................................................................................... 2

2.1.1 Hranilne snovi ................................................................................................................. 2

2.2 Zakonska opredelitev prehranskih dopolnil ............................................................................ 5

2.3 Priporočila povezana z uporabo prehranskih dopolnil ............................................................ 6

2.4 Vpliv prehranskih dopolnil na zdravje .................................................................................... 8

2.4.1 Pozitiven vpliv prehranskih dopolnil na zdravje ............................................................. 8

2.4.2 Negativen vpliv prehranskih dopolnil na zdravje .......................................................... 10

2.4.3 Samozdravljenje ............................................................................................................ 11

2.5 Uporaba prehranskih dopolnil ............................................................................................... 13

2.5.1 Profil uporabnika prehranskih dopolnil ......................................................................... 13

2.5.2 Vzroki uporabe prehranskih dopolnil ............................................................................ 13

2.5.3 Pogostost uživanja prehranskih dopolnil ....................................................................... 14

2.5.4 Najpogosteje izbrana prehranska dopolnila .................................................................. 15

2.5.5 Mnenje uporabnikov o učinkih prehranskih dopolnil ................................................... 16

2.5.6 Ozaveščenost uporabnikov o prehranskih dopolnilih .................................................... 16

3 EMPIRIČNI DEL .............................................................................................................. 18

3.1 Namen in cilj raziskave ......................................................................................................... 18

3.2 Raziskovalna vprašanja ......................................................................................................... 18

3.3 Raziskovalna metoda dela ..................................................................................................... 18

3.4 Opis vzorca ............................................................................................................................ 18

3.5 Opis inštrumenta ................................................................................................................... 20

3.6 Postopki zbiranja in obdelave podatkov ................................................................................ 20

3.7 Rezultati ................................................................................................................................ 21

3.8 Razprava ................................................................................................................................ 69

4 SKLEP ............................................................................................................................... 71

5 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 73

6 PRILOGE .......................................................................................................................... 79

Priloga 1: Anketni vprašalnik ............................................................................................................ 79



V

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Uporaba različnih načinov samozdravljenja (Pisk, Pal in Pavšar, 2011) ...................... 12

Preglednica 2: Strinjanje slovenskih uporabnikov s trditvami (Raziskava javnega mnenja o uporabi

prehranskih dopolnil, 2010) .................................................................................................................. 17

Preglednica 3: Strinjanje poljskih študentov s trditvami (Wierzejska idr., 2018) ................................. 17

Preglednica 4: Strinjanje s trditvijo "prehransko dopolnilo je nadomestilo za uravnoteženo prehrano"

............................................................................................................................................................... 22

Preglednica 5: Strinjanje s trditvijo "prehransko dopolnilo je dodatek k običajni prehrani" ................ 23

Preglednica 6: Strinjanje s trditvijo "prehransko dopolnilo je vrsta zdravila brez recepta" .................. 24

Preglednica 7: Strinjanje s trditvijo "prehransko dopolnilo pripomore k izboljšanju prehrane" ........... 25

Preglednica 8: Uživanje prehranskih dopolnil glede na demografske spremenljivke ........................... 26

Preglednica 9: Pogostost uživanja multivitaminskih dopolnil glede na demografske spremenljivke ... 29

Preglednica 10: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z vitaminom D glede na demografske

spremenljivke ........................................................................................................................................ 30

Preglednica 11: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z vitaminom C glede na demografske

spremenljivke ........................................................................................................................................ 31

Preglednica 12: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z vitaminom A glede na demografske

spremenljivke ........................................................................................................................................ 32

Preglednica 13: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z drugimi posameznimi vitamini glede na

demografske spremenljivke................................................................................................................... 33

Preglednica 14: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z magnezijem glede na demografske

spremenljivke ........................................................................................................................................ 35

Preglednica 15: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil s kalcijem glede na demografske

spremenljivke ........................................................................................................................................ 36

Preglednica 16: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z železom glede na demografske

spremenljivke ........................................................................................................................................ 37

Preglednica 17: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z drugimi minerali glede na demografske

spremenljivke ........................................................................................................................................ 38

Preglednica 18: Pogostost uživanja čebeljih izdelkov glede na demografske spremenljivke ............... 40

Preglednica 19: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z beljakovinami glede na demografske

spremenljivke ........................................................................................................................................ 41

Preglednica 20: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z omega-3-maščobnimi kislinami glede na


Preglednica 21: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z omega-6-maščobnimi kislinami glede na


Preglednica 22: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil iz rastlinskih izvlečkov glede na demografske

spremenljivke ........................................................................................................................................ 44

Preglednica 23: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil iz alg glede na demografske spremenljivke 45

Preglednica 24: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil iz gob glede na demografske spremenljivke

............................................................................................................................................................... 46

Preglednica 25: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil s koencimom Q10 glede na demografske

spremenljivke ........................................................................................................................................ 47

Preglednica 26: Pogostost uživanja drugih prehranskih dopolnil glede na demografske spremenljivke

............................................................................................................................................................... 48

Preglednica 27: Razlogi za uživanje prehranskih dopolnil glede na demografske spremenljivke ........ 50



VI

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Struktura vzorca glede na spol .................................................................................................. 19

Graf 2: Struktura vzorca glede na zaposlitveni status ........................................................................... 19

Graf 3: Struktura vzorca glede na doseženo formalno izobrazbo ......................................................... 20

Graf 4: Strinjanje odraslih z navedenimi trditvami o prehranskih dopolnilih ....................................... 21

Graf 5: Opredelitev anketiranih o uživanju prehranskih dopolnil v zadnjem letu ................................ 26

Graf 6: Pogostost uporabe posameznih prehranskih dopolnil ............................................................... 27

Graf 7: Pogostost uživanja vitaminskih dopolnil .................................................................................. 28

Graf 8: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z minerali ................................................................. 34

Graf 9: Pogostost uživanja ostalih prehranskih dopolnil ....................................................................... 39

Graf 10: Razlogi za uživanje prehranskih dopolnil ............................................................................... 49

Graf 11: Čas uživanja prehranskih dopolnil .......................................................................................... 51

Graf 12: Strinjanje s trditvami o uporabi prehranskih dopolnil ............................................................ 52

Graf 13: Nakup prehranskih dopolnil .................................................................................................... 58

Graf 14: Zaznavanje pozitivnih učinkov prehranskih dopolnil ............................................................. 60

Graf 15: Zaznavanje negativnih učinkov prehranskih dopolnil ............................................................ 62

Graf 16: Ocena lastne telesne aktivnosti uporabnikov prehranskih dopolnil ........................................ 63

Graf 17: 30-minutna dnevna zmerna telesna aktivnost uporabnikov prehranskih dopolnil .................. 65

Graf 18: Razlogi neuporabe prehranskih dopolnil ................................................................................ 67



1

1 UVOD

Za zdravje in dobro počutje je pomembno primerno prehranjevanje. Z uravnoteženo prehrano

v telo vnesemo zadostne količine hranilnih snovi, ki so potrebne za normalno delovanje telesa

(Sonc, 2007). V različnih življenjskih obdobjih imamo lahko povečane potrebe po določenih

hranilnih snoveh. Če se ne moremo kvalitetno in raznovrstno prehranjevati in iz različnih

razlogov s hrano ne moremo pridobiti vseh hranilnih snovi, lahko posežemo po prehranskih

dopolnilih (Kreft, 2009).

Prehranska dopolnila so živila, s katerimi dopolnjujemo običajno prehrano. To so koncentrirani

viri posameznih, kombiniranih hranilnih ali drugih snovi, ki imajo hranilen ali fiziološki učinek

(Pravilnik o prehranskih dopolnilih, 2013).

Prehranska dopolnila in zdravila so si v nekaterih vidikih podobna, zato jih uporabniki med

seboj enačijo oziroma zamenjujejo (Kreft, 2009). Zavedati se moramo, da prehranska dopolnila

niso zdravila. Njihov namen ni preprečevati ali zdraviti bolezni, temveč dopolnjevati prehrano

(Pravilnik o prehranskih dopolnilih, 2013).

V zadnjih desetletjih se je uporaba prehranskih dopolnil močno povečala. V razvitih državah

sveta vsaj polovica prebivalcev uživa prehranska dopolnila (Rovira, Grau, Castner, Covas in

Schroder, 2013). Porast uporabe prehranskih dopolnil se povezuje s trenutnimi trendi

življenjskega sloga in prepričanjem uporabnikov, da so le-ta učinkovita pri preprečevanju

različnih bolezni ter varna za uporabo (Wierzejska, Krzysztiszek in Karasiewicz, 2018).

V diplomskem delu sem ugotavljala, kakšen odnos imajo odrasli do prehranskih dopolnil.

Zanimalo me je, kako pogosto in katera prehranska dopolnila uživajo odrasli ter kakšni so

njihovi razlogi za uživanje.



2

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.1 Pomen hranilnih snovi v prehrani

Prehranjevanje je del našega vsakdana in je posledično zelo pomembno za naše zdravje in dobro

počutje. Pomembno je, da v jedi uživamo in se redno prehranjujemo (Hlastan Ribič in Šerona,

2012). Živilo, ki bi vsebovalo vse potrebne hranilne snovi, ne obstaja, zato je potrebno uživati

različna živila (A healthy, balanced diet, b. d.). Sonc (2007) izpostavlja, da z uravnoteženo

prehrano lahko zadostimo dnevnim potrebam po hranilnih snoveh, ki so pomembne za

ohranjanje fizioloških funkcij. Če na primer uživamo veliko različnih vrst sadja in zelenjave,

v telo vnesemo več vitaminov in mineralov, prehranskih vlaknin in drugih snovi. S tem ko

izbiramo lokalno pridelana živila, se izognemo daljšemu transportu živil. Ob slednjem živila

izgubljajo svojo hranilno vrednost, še posebej se zmanjša vsebnost vitaminov A, B, C in E.

Hrana je posledično manj kakovostna zaradi potrebnih ukrepov za daljše skladiščenje in

transport (Lokalno pridelana zelenjava, b. d.)

Kadar se nezdravo prehranjujemo in to postane naša navada, je to lahko vzrok za nastanek

različnih bolezni (Poličnik in Bavcon, 2018).

2.1.1 Hranilne snovi

Hranilne snovi delimo na makrohranila in mikrohranila. Makrohranila so tista hranila, ki jih

v telo vnašamo v velikih količinah in so za nas vir energije. To so beljakovine, maščobe in

ogljikovi hidrati. Mikrohranila pa so tista, ki jih telo potrebuje v majhnih količinah. To so

vitamini in minerali (Hlastan Ribič, 2009).

Maščobe so poleg vira energije tudi vir pomembnih esencialnih maščobnih kislin. To so

omega-3- in omega-6-maščobne kisline. Zelo pomembno vlogo imata α-linolenska kislina kot

omega-3-maščobna kislina in linolna kislina kot omega-6-maščobna kislina pri rasti in razvoju

možganov, živčevja, očesne mrežnice in sta nujni za delovanje imunskega sistema (Hlastan

Ribič, 2009). Prav tako med omega-3-maščobne kisline prištevamo dokozaheksanojsko (DHA)

kislino in eikozapentanojsko (EPA) kislino. Ti maščobni kislini imata pomembno vlogo pri

razvoju otroka v maternici, protivnetnih procesih, oksidativnem stresu, zdravem staranju in

zmanjševanju možnosti nastanka srčno-žilnih bolezni (Swanson, Block in Mousa, 2012).



3

Beljakovine so pomembne za rast in celjenje tkiv, saj so sestavni del kože, vezi, membran,

mišičevja, organov in kosti. Zagotavljajo del energije, potek kemijskih reakcij v telesu ter

vzdrževanje tekočinskega ravnotežja. Ker sestavljajo veliko hormonov, posledično regulirajo

procese v organizmu. Beljakovine se v telesu ne skladiščijo, zato jih je potrebno vnašati

z uravnoteženo prehrano. Da pridobimo vse potrebne aminokisline, je potreben ustrezen vnos

tako živalskih kot rastlinskih beljakovin (Poličnik, 2018).

Ogljikovi hidrati so vir energije. Delimo jih na enostavne (glukoza, fruktoza, saharoza, laktoza)

in sestavljene ogljikove hidrate (glikogen, škrob, prehranska vlaknina) (Hlastan Ribič, 2009).

Poleg oskrbe telesa z energijo imajo ogljikovi hidrati vlogo tudi pri razvoju črevesne

mikrobiote, proizvodnji vitaminov in absorpciji mineralov in maščob (Poličnik, 2018).

Uživanje prehranskih vlaknin ugodno deluje na delovanje gastrointestinalnega trakta,

metabolizem lipidov, glukoze ter ravnotežje mineralov. Ker ugodno vpliva na steno debelega

črevesa, zmanjšuje zaprtje in možnost nastanka kolorektalnega raka, vnetja debelega črevesa in

divertikuloze. Z dnevnim uživanjem prehranskih vlaknin znižamo apetit in s tem energijski

vnos hrane, saj se upočasni prebava hranil in praznjenje želodca (Smolič, 2013).

Naše telo za svoje delovanje in ohranjanje zdravja potrebuje 13 vitaminov: v maščobi topne

vitamine A, D, E in K ter v vodi topne vitamin C ter osem vitaminov B. Vsak vitamin ima

specifično funkcijo v telesu (Poličnik, 2018).

• Vitamin C je pomemben antioksidant in ima zaščitno vlogo, saj krepi obrambne

sposobnosti belih krvničk in povečuje količino protiteles. Sodeluje tudi pri nastajanju

in obnavljanju vezivnega tkiva.

• Vitamin A je pomemben za rast in razvoj celic ter za naš imunski sistem.

• Vitamin D sodeluje pri uravnavanju kalcija, ki je pomemben predvsem v dobi rasti.

Sodeluje tudi pri presnovi fosfatov, ki so pomembni za naše kosti, presnovo in

shranjevanje energije. Posledično sodeluje pri izgradnji kosti, zob ter vpliva na

mišično-skeletni sistem.

• Vitamin E je antioksidant in varuje celice pred okvarami, ki jih povzročajo prosti

radikali, saj preprečuje oksidacijo celičnih sestavin. Poleg tega pospešuje prekrvavitev

in preprečuje nastanek žilnih okvar. Izboljšuje tudi mišično storilnost in posredno vpliva

na delovanje spolnih žlez.

• Vitamin K ima pomembno vlogo pri strjevanju krvi.



4

• Vitamini B1, B2, B6 in B7 so pomembni za nemoteno delovanje živčnih in mišičnih celic

ter sodelujejo pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Vitamin B9 ima

pomembno vlogo pri tvorbi DNK (deoksiribonukleinska kislina), RNK (ribonukleinska

kislina), rasti, razvoju in tvorbi novih celic. Vitamin B12 je nujen za normalno rast in

razvoj telesa (Hlastan Ribič, 2009; Poličnik, 2018).

Mikrohranila so prav tako pomembna za delovanje telesa. Delimo jih na makroelemente in

mikroelemente (Hlastan Ribič, 2009).

Makroelementi:

• Natrij je pomemben za normalno delovanje živčnih in mišičnih celic.

• Kalij je potreben za ohranjanje elektrolitne homeostaze in rast celične mase.

• Kalcij je sestavni del kosti in zob, deluje tudi pri strjevanju krvi in nadzoruje delovanje

živčnih in mišičnih celic.

• Fosfor se vgrajuje v strukturo kosti in zob, pomemben je tudi za delovanje srca, ledvic

in prenos živčnih impulzov.

• Magnezij uravnava živčne funkcije in mišično krčenje.

Mikroelementi:

• Železo tvori hemoglobin, zato je njegova najpomembnejša funkcija oskrba telesa

s kisikom.

• Jod je sestavni del ščitničnih hormonov, ki uravnavajo celično presnovo in rast.

• Fluorid je pomemben za mineralizacijo kosti in zob.

• Cink je pomemben člen v presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob ter pri

rasti in razvoju organizma.

• Selen je pomemben za delovanje imunskega sistema in je zaslužen za zmanjševanje

toksičnosti nekaterih toksičnih elementov.

• Baker sodeluje v presnovi železa, izdelavi pigmenta las, kože in oči ter pri razvoju kosti,

zobovja in srca.

• Mangan sodeluje pri nastanku hrustanca in rastnih spojev kosti.



5

• Krom je prisoten pri presnovi ogljikovih hidratov (Poličnik, 2018).

2.2 Zakonska opredelitev prehranskih dopolnil

Živilo je vse, kar ljudje uporabljamo za prehranske namene. Živilo je lahko v predelani, pol

predelani ali nepredelani obliki. Med živila se vključujejo tudi voda, aditivi za živila, snovi za

obogatitev živil, žvečilni gumiji in prehranska dopolnila (Smernice za opredelitev izdelkov, ki

lahko hkrati sodijo v opredelitev zdravila in izdelka, ki je predmet drugih predpisov za uporabo

pri ljudeh, 2018).

Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Prehranska

dopolnila so koncentrirani viri posameznih, kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali

fiziološkim učinkom. V prodaji jih najdemo v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih

oblikah, v vrečkah s praškom, ampulah s tekočino, kapalnih stekleničkah in drugih podobnih

oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih

majhnih količinskih enotah. Dovoljeno je, da prehranska dopolnila vsebujejo vitamine,

minerale, aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke,

mikroorganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, če je njihova varnost

v prehrani ljudi zdravstveno utemeljena (Pravilnik o prehranskih dopolnilih, 2013).

Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo prehrano, njihov namen je

dopolnjevanje le-te. Pri uporabi prehranskih dopolnil je potrebno upoštevati navodila

proizvajalca. Proizvajalec mora pri določevanju priporočene dnevne količine prehranskega

dopolnila upoštevati priporočene dnevne vnose posameznih hranilnih snovi, ki so določene

v predpisu, ki ureja označevanje hranilne vrednosti živil. Poleg tega mora upoštevati tudi

uporabnikov vnos hranilnih snovi iz drugih virov prehrane (Pravilnik o prehranskih dopolnilih,

2013).

Prehranska dopolnila niso zdravila. Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija le-teh, katerih

namen je vzpostavitev, izboljšanje ali sprememba fiziološke funkcije preko farmakološkega,

imunološkega ali presnovnega delovanja. Namen prehranskih dopolnil je dopolnjevati običajno

prehrano in ne zdraviti ali preprečevati bolezni ter bolezenska stanja (Smernice za opredelitev

izdelkov, ki lahko hkrati sodijo v opredelitev zdravila in izdelka, ki je predmet drugih predpisov

za uporabo pri ljudeh, 2018). Pri označevanju, predstavljanju in oglaševanju prehranskih

dopolnil se jim ne sme pripisovati zdravilnih lastnosti ter namigovati, da

z uravnoteženo ter pestro prehrano v telo ni mogoče vnesti ustreznih količin hranilnih snovi.

Prehranska dopolnila morajo biti označena kot »prehransko dopolnilo«. Deklaracija pa mora



6

vsebovati imena in vrste vsebovanih hranilnih snovi ter že omenjeno priporočeno dnevno

količino oziroma odmerek. Vsebovati mora opozorili: »Priporočene dnevne količine oziroma

odmerka se ne sme prekoračiti.« ter »Shranjevati nedosegljivo otrokom!«. Poleg tega mora biti

v deklaraciji zapisana navedba: »Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in

raznovrstno prehrano.« (Pravilnik o prehranskih dopolnilih, 2013).

Potrošniki večkrat zamenjujejo prehranska dopolnila za zdravila. Zamenjujejo jih lahko zaradi

podobnega pakiranja, saj so prehranska dopolnila dostopna v obliki tablet, kapsul … Poleg tega

prehranska dopolnila vsebujejo nekatere sestavine, za katere je znano, da imajo zdravilne

lastnosti (Kreft, 2009). Zamenjevanje lahko pripišemo tudi zapisanim opozorilom na embalaži

zdravil in prehranskih dopolnil: »shranjevati nedosegljivo otrokom« in pa »priporočene dnevne

količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti«. Poleg tega preveliki odmerki prehranskih

dopolnil in zdravil lahko predstavljajo tveganje za uporabnika. Bistvena razlika med

prehranskimi dopolnili in zdravili je v namenu uporabe, posledično pa tudi v načinu izvajanja

nadzora nad izdelki s strani države (Kreft idr., 2018).

Velikokrat se pojavi tudi poimenovanje prehranskih dopolnil kot prehranskih dodatkov. Takšno

poimenovanje je napačno, saj so prehranski dodatki aditivi, torej snovi, ki jih dodajamo hrani

z namenom izboljšanja vonja, okusa, izgleda ali stabilnosti (konzervans) (Kreft, 2009).

2.3 Priporočila povezana z uporabo prehranskih dopolnil

Potrebe po hranilnih snoveh se zadovoljijo z uravnoteženo in raznoliko prehrano v kombinaciji

z ustrezno telesno aktivnostjo. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, uporaba prehranskih dopolnil ni

potrebna (Food Supplements, 2019). Prehranska dopolnila naj bi uporabljali tisti, ki nimajo

redne, kvalitetne in raznovrstne prehrane ali imajo povečane potrebe po določenih hranilih in

jih s prehrano težko pridobijo (Kreft, 2009).

Nekatere prehranjevalne navade kljub svoji pestrosti vplivajo na zmanjšanje, lahko tudi

izključitev živil, ki nam zagotavljajo bistvena hranila. Na primer veganska prehrana ne

vključuje živil, ki vsebujejo vitamin B12, ki ga najdemo le v živilih živalskega izvora. Prav

tako prehrana, ki ne vključuje rib in morskih sadežev, ne zagotavlja vnosa polinenasičenih

maščobnih kislin, eiokozapentanojske kisline (EPA) in dokozaheksanojske kisline (DHA)

(Food Supplements, 2019).

V določenih življenjskih obdobjih je priporočljivo uživanje prehranskih dopolnil, da

zagotovimo zadosten vnos pomembnih vitaminov in mineralov. Predvsem problematičen je



7

vnos vitamina D, ki ga v poletnih mesecih lahko sami sintetiziramo s pomočjo sončne svetlobe.

Pozimi je potreben vnos vitamina D s hrano (ribe, jajca, mlečni izdelki) (Lee, O'Keefe, Hensrud

in Holick, 2008). Rizične skupine, ki navadno ne pridobijo zadostne količine vitamina D, so

dojenčki, otroci ter osebe, ki se ne izpostavljajo sončni svetlobi ali zakrivajo večino svoje kože,

kadar so zunaj (A healthy, balanced diet, b. d.). Rizične osebe so tudi doječe matere in ženske,

ki načrtujejo nosečnost, osebe starejše od 65 let ter osebe s temnejšo kožo (Supplements Who

needs them?, 2011). Pri osebah, ki sodijo v omenjene skupine, se priporoča dnevni odmerek

10 µg prehranskega dopolnila vitamina D (A healthy, balanced diet, b. d.). Priporočen dnevni

vnos vitamina D za otroke in odrasle je 20 µg. Z običajno prehrano navadno pridobimo do

4 mikrograme vitamina D, priporočen vnos lahko dosežemo tudi zgolj s pogostim

izpostavljanjem soncu (Referenčne vrednosti za energijski vnos in vnos hranil, 2016). Zaradi

različnih dejavnikov, kot so obarvanost kože, letni čas, vpadni kot sončnih žarkov, ni

univerzalnega priporočila, koliko časa bi morali preživeti izpostavljeni sončni svetlobi, da bi

sintetizirali dovolj vitamina D. Ocenjuje se, da je v spomladanskih in poletnih mesecih dovolj

od 16 do 20 minut izpostavljenosti soncu, pozimi pa bi morali na soncu preživeti cel dan. Ob

uporabi sončne kreme se sinteza vitamina D zaradi zmanjšane absorpcije UVB-žarkov zmanjša.

Prav tako je zmanjšana sinteza vitamina D pri osebah s temnejšo poltjo (Sajko in Sollner

Dolenc, 2013).

Problematične skupine, ki ne pridobijo zadostne količine različnih hranilnih snovi, so tudi

otroci v obdobju intenzivne rasti, nosečnice, ženske v rodni dobi, starejši, športniki, kadilci in

ljudje, ki jemljejo določena zdravila ali tisti, ki imajo motnje v resorpciji hrane ali različne

presnovne motnje (Sonc, 2017).

V naštetih primerih je uporaba prehranskih dopolnil koristna. Pred uporabo prehranskih

dopolnil se je priporočljivo posvetovati z osebnim zdravnikom. Kadar namreč uživamo

prehranska dopolnila, lahko v kombinaciji z uživanjem živil, ki so bogata s temi hranilnimi

snovmi, presežemo varno mejo vnosa le-teh. Zato zdravstvene organizacije po svetu opozarjajo,

naj se izogibamo dolgotrajni in ponavljajoči se uporabi prehranskih dopolnil brez posveta

z zdravnikom. Prav tako opozarjajo na dosledno sledenje navodilom in pogojem uporabe, ki jih

posamezni proizvajalci določijo, kupovanje prehranskih dopolnil v preverjenih trgovinah ter na

poročanje o pojavu neželenih učinkov ob uporabi prehranskih dopolnil (Food Supplements,

2019).



8

2.4 Vpliv prehranskih dopolnil na zdravje

Različni avtorji (Guallar idr., 2013; Plemenitaš, 2018; Sonc, 2007) ugotavljajo, da so potrebne

nadaljnje raziskave na področju učinkovitosti prehranskih dopolnil, saj so si marsikatere

raziskave med seboj nasprotujoče. Sonc (2007) navaja, da ne moremo z gotovostjo trditi, da je

uživanje prehranskih dopolnil v vseh pogledih učinkovito ali nevarno. Zaradi nasprotujočih si

izsledkov raziskav in napačnih predstav uporabnikov bi bilo potrebno javnost izobraziti o varni

uporabi prehranskih dopolnil (Barnes, Ball, Desbrow, Alsharairi in Ahmed, 2016; Knopf, 2017;

Wierzejska idr., 2018).

2.4.1 Pozitiven vpliv prehranskih dopolnil na zdravje

V nadaljevanju so opisani pozitivni učinki prehranskih dopolnil, ki jih navajajo različne

raziskave.

Z dodajanjem vitamina D in kalcija lahko preprečujemo in zdravimo osteoporozo. Dodajanje

vitamina D zaradi vpliva na mišično-skeletni sistem in posledičnega vpliva na gostoto kosti

zmanjša tveganje za padce in nastanek zlomov. Kalcij se zaradi svoje vloge v telesu priporoča

tudi ženskam nad 50 let in moškim nad 70 let, ki niso bolniki z osteoporozo (Kocjan idr., 2013).

Metaanaliza raziskav je pokazala, da dnevno uživanje 25 µg prehranskega dopolnila

z vitaminom D zmanjša tveganje za padce med starejšimi za 19 % (Bischof idr., 2009).

Raziskava med osebami s hipertenzijo je pokazala pozitiven učinek prehranskih dopolnil na

zmanjšanje pojavnosti možganske kapi. Z uživanjem folne kisline se je v skupini z visokim

tveganjem za pojav srčne kapi le-to zmanjšalo za 73 %. Osebe s hipertenzijo, ki imajo v krvi

povišano vrednost homocisteina ter nizko vrednost trombocitov, so osebe z visokim tveganjem

za pojav možganske kapi. Uživanje folne kisline zmanjšuje raven homocisteina v krvi, s čimer

se zmanjša tveganje za nastanek možganske kapi (Kong idr., 2018).

Prehranska dopolnila imajo pozitiven učinek na zmanjševanje degeneracije rumene pege.

Z uporabo kombinacije dopolnil z vitaminoma C in E, karotenoidi, cinkom in bakrom lahko

zmanjšamo degeneracijo rumene pege. Udeleženci v 6 let trajajoči raziskavi so po koncu

raziskave imeli zgolj 1,3 % tveganja za napredovanje degeneracije rumene pege. Uživanje te

kombinacije antioksidantov se priporoča osebam starejšim od 55 let, ki že imajo težave z vidom

zaradi starostno pogojene degeneracije rumene pege (Age-Related Eye Disease Study Researsh

Group, 2001).



9

Uživanje prehranskih dopolnil z vitaminom C lahko pomaga pri krajšanju trajanja prehlada. Pri

osebah, ki so izpostavljene večjim fizičnim naporom, lahko pripomore k zmanjšanju možnosti

nastanka prehlada (Douglas in Hemilä, 2005). Pri krajšanju in lajšanju simptomov prehlada je

učinkovito tudi uživanje prehranskih dopolnil s cinkom. Če z uživanjem pričnemo v prvih 24

urah od začetnih znakov prehlada, lahko trajanje prehlada skrajšamo za en dan, simptome pa

omilimo. Za to je zadostna količina 75 mg cinka dnevno. V primeru daljšega (vsaj 5 mesecev)

rednega uživanja dopolnil s cinkom pa zmanjšamo možnost, da bi zboleli za prehladom (Singh

in Das, 2013).

Med pripravke za krepitev odpornosti se poleg vitaminov in mineralov uvrščajo še aminokisline

ter izdelki rastlinskega izvora (ameriški slamnik, betaglukani, ginseng, grahovec, rožni koren).

Izmed vitaminov je najbolj izpostavljen vitamin D3, ki ima pomembno vlogo pri ravnovesju

imunskega sistema. Pomanjkanje le-tega se glede na epidemiološke dokaze povezuje

s pojavnostjo več avtoimunskih bolezni, kot so multipla skleroza, revmatoidni artritis,

sladkorna bolezen, kronične vnetne črevesne bolezni (Banovič, Pisk, Lisjak Rijavec in Pavšar,

2017).

Prav tako lahko prehranska dopolnila pripomorejo k blaženju stranskih učinkov kemoterapije.

Prehranska dopolnila z antioksidanti, ki jih jemljejo bolniki, ki se zdravijo za rakom, dodatno

pripomorejo v boju proti raku. Iz raziskav je razvidno, da antioksidanti povečujejo stopnjo

preživetja, pospešijo manjšanje tumorja ter izboljšajo bolnikovo prenašanje kemoterapije

(Kreft, 2009). Antioksidanti, ki jih uporabljajo bolniki, so lahko betakaroten, likopen, vitamini

A, C in E ter selen (Davis, Tsuji in Milner, 2012).

Plemenitaš (2018) navaja, da epidemološke raziskave kažejo na povezavo med zdravim

načinom prehranjevanja in zmanjšanim tveganjem za nastanek depresije. Prav tako obstaja

povezava med mediteransko prehrano in manjšim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni.

Tudi pri nekaterih prehranskih dopolnilih je že dokazano delovanje, ki bi lahko koristilo pri

zdravljenju duševnih bolezni. To so omega-3-maščobne kisline, S-adenozil metionin, N-acetil

cisterin, cink, vitamini B in vitamin D. Omega-3-maščobne kisline so učinkovite pri zdravljenju

depresivnih simptomov, manjši učinek imajo tudi pri zdravljenju motnje pozornosti in

hiperaktivnosti. Dodajanje cinka dobro vpliva na zdravljenje depresivnega razpoloženja tudi

brez antidepresivov. Vitamini B dobro vplivajo na zmanjšanje tveganja razvoja in ponovitve

depresije. Probiotiki, ki vplivajo na črevesno mikrobioto, posledično lahko vplivajo na nekatere

bolezni. Znižajo lahko psihološki stres, v kombinaciji z antibiotiki vplivajo na izboljšanje



10

vedenja in komunikacijo pri avtističnih otrocih, znižujejo anksioznost ter depresivnost.

Raziskav in dokazov pa je še premalo, da bi z gotovostjo te izsledke lahko prenesli v klinično

prakso.

Prehranska dopolnila so postala zelo privlačna tako za rekreativne kot za vrhunske športnike.

Moški uživajo prehranska dopolnila za športnike z željo po povečanju moči, mišične mase in

zmogljivosti, ženske pa zaradi zdravja, lažje regeneracije po vadbi in znižanja telesne mase.

Največkrat so to prehranska dopolnila, ki vsebujejo vitamine, proteine, aminokisline, kreatin

ali kofein ter izotonični napitki, ki vsebujejo minerale (Thomas idr., 2019). Za vrhunske

športnike imajo tovrstna prehranska dopolnila drugačen pomen, saj jim omogočajo

nadomeščanje obrokov, ki so lahko težko prebavljivi in jih pri treningu ovirajo (Farazin, 2008).

Ocenjuje se, da v povprečju športniki uživajo 1,7 prehranskih dopolnil. Od vseh vrhunskih

športnikov jih od 55 % do 80 % uživa prehranska dopolnila z namenom pomoči pri regeneraciji,

izboljšanju zdravja, telesni zmogljivosti, preprečevanju ali zdravljenju bolezni ter

nadomeščanju slabih diet. Problem za vrhunske športnike predstavlja kontaminacija

prehranskih dopolnil s prepovedanimi snovmi. Takšnih prehranskih dopolnil je na svetovnem

trgu med 15 % in 25 %. Nevarnosti kontaminacije prehranskih dopolnil pa se zaveda le 36 %

športnikov. Zaradi občutljivih metod pri kontroli dopinga se te kontaminacije pokažejo pri

meritvah. Vrhunskega športnika zato obravnavajo kot kršitelja protidopinških pravil (Žiberna,

2014).

2.4.2 Negativen vpliv prehranskih dopolnil na zdravje

Nacionalni inštitut za zdravje Združenih držav Amerike (NIH) opozarja na aktivne sestavine

v prehranskih dopolnilih, ki lahko povzročijo neželene učinke na telo. Strokovnjaki poudarjajo,

da morajo biti uporabniki prehranskih dopolnil pozorni na morebitne neželene stranske učinke,

še posebej takrat, ko pričnejo z uživanjem novega prehranskega dopolnila (Dietary

Supplements: What You Need to Know, 2011).

Velik problem lahko predstavlja kombiniranje različnih prehranskih dopolnil, kombiniranje

le-teh z zdravili na recept in predoziranje posameznih hranil (Dietary Supplements: What You

Need to Know, 2011). Interakcijam med zdravili in prehranskimi dopolnili so najbolj

izpostavljeni tisti, ki že jemljejo kombinacije zdravil, a se zaradi želje po dodatni pomoči

odločijo še za prehranska dopolnila. Največkrat so to kronični bolniki (sladkorni, srčni, rakavi

bolniki, astmatiki). Posledice so lahko krvavitve, srčna aritmija, zvišanje krvnega tlaka in

srčnega utripa (Sonc, 2007). S kombiniranjem različnih prehranskih dopolnil ali uživanjem



11

multivitaminskih prehranskih dopolnil lahko uporabnik preseže potrebne dnevne količine

posameznih hranil. Takšno početje v daljšem časovnem obdobju povzroči povečan vnos

določenih hranil, kar prinaša neželene posledice, lahko tudi razvoj bolezni (What are Food

Supplements and Who Needs Them?, 2013).

Nekatere epidemološke in klinične raziskave potrjujejo, da je redna uporaba nekaterih

prehranskih dopolnil povezana s povečanjem obolenj in umrljivosti (Lieberman idr., 2015).

Vzrok za to je ravno prekomerno uživanje različnih prehranskih dopolnil. Dokazana je namreč

povezava povečanega vnosa vitamina A in vitamina E s povečano umrljivostjo (Guallar,

Stranges, Mulrow, Appel, in Miller, 2013). Pri kadilcih je uporaba prehranskih dopolnil

z β-karotenom povečala možnost za nastanek pljučnega raka (Fortmann, Burda, Senger, Lin in

Whitlock, 2013). Zaključek raziskave na primerih je zaradi nezadostnih dokazov

o učinkovitosti prehranskih dopolnil, da zdrava odrasla oseba ne bo imela koristi od uživanja

prehranskih dopolnil z vitamini in minerali (Lieberman idr., 2015). Na podlagi teh ugotovitev

se ne priporoča uporabe prehranskih dopolnil v namen preprečevanja nastanka kroničnih

bolezni (Guallar, Stranges, Mulrow, Appel, in Miller, 2013).

Problem lahko predstavljajo tudi napačne predstave o prehranskih dopolnilih med ljudmi.

Veljajo naslednja prepričanja:

• »Več je bolje«. Predoziranje posameznih hranilnih snovi v daljšem časovnem obdobju

lahko vodi v razvoj bolezni.

• »Naravno je varno in boljše«. Rastline vsebujejo veliko potencialno škodljivih snovi, ki

se sicer uporabljajo kot zdravila ali prepovedane droge.

• »Če je bilo dobro tisoč let, je dobro tudi danes«. Dejstvo je, da so stare kulture

uporabljale določene rastline kot zdravila, vendar takrat še ni bilo mogoče znanstveno

potrditi, kakšne stranske učinke ima lahko takšno zdravljenje.

• »Prehranska dopolnila in zdravila na recept lahko uživam istočasno«. Nekatera

prehranska dopolnila lahko zavirajo ali povečajo delovanje zdravil (Common

misconceptions about dietary supplements, 2015).

2.4.3 Samozdravljenje

Knopf (2017) ugotavlja, da odrasli prehranska dopolnila uživajo tudi zaradi možnosti

samozdravljenja s pomočjo le-teh. Problem v tem početju je, da se uporabniki navadno ne



12

posvetujejo s svojim zdravnikom in ne upoštevajo možnosti reakcij prehranskih dopolnil

z zdravili.

Samozdravljenje je uporaba zdravil brez recepta, pri tem se bolnik ne posvetuje s farmacevtom,

zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem. Takšno početje bolnik izvaja zgolj po svoji

presoji in sam nosi vso odgovornost. Samozdravljenje sicer ni nič novega, saj velja za

najstarejšo obliko zdravljenja. Z razvojem sodobne medicine pa je postajalo manj pomembno

(Abazovič, Čater in Jagodic Vilfan, 2011). V zadnjih desetletjih po svetu znova beležijo porast

samozdravljenja. To povezujejo z naraščajočimi stroški zdravljenja in z zavedanjem ljudi, da

je potrebno poskrbeti za svoje zdravje. Načinov samozdravljenja je več, od zdravljenja

z zdravili brez recepta, do zdravljenja s prehranskimi dopolnili, zdravilnimi rastlinami in

homeopatskimi zdravili (Pisk, Pal in Pavšar, 2011).

Preglednica 1 prikazuje pogostost uporabe različnih oblik samozdravljenja. Anketiranih je bilo

1000 polnoletnih prebivalcev Slovenije, katerim je bil vprašalnik poslan po pošti na dom.

Vprašanja so se nanašala na ozaveščenost anketiranih in uporabo različnih načinov

samozdravljenja v letu 2010 (Pisk, Pal in Pavšar, 2011).

Preglednica 1: Uporaba različnih načinov samozdravljenja (Pisk, Pal in Pavšar, 2011)

Način samozdravljenja Nikoli Enkrat Večkrat Ne vem

Zdravila brez recepta 7,0 % 14 % 76,2 % 2,8 %

Zdravila na recept, ki ste jih sami opredelili kot

smiselna 43,1 % 16,3 % 34,9 % 5,7 %

Prehranska dopolnila 46,0 % 16,1 % 31,8 % 6,2 %

Zdravilna zelišča 21,5 % 13,1 % 61,7 % 3,7 %

Homeopatska zdravila 83,8 % 3,6 % 4,6 % 8,1 %

Prehranska dopolnila je v namen samozdravljenja večkrat uporabilo 34,9 % in enkrat 16,1 %

anketiranih. Manj kot polovica anketiranih prehranskih dopolnil ne uporablja (Preglednica 1).

Kljub temu da prehranska dopolnila niso namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni, še

vedno veliko ljudi posega po njih kot sredstvu za samozdravljenje (Pisk, Pal in Pavšar, 2011).

Prehranska dopolnila imajo namreč hranilne in fiziološke učinke ter so namenjena

dopolnjevanju prehrane. Zato tudi farmacevti opozarjajo na zabrisano mejo med zdravili in

prehranskimi dopolnili (Abazovič idr., 2011).



13

2.5 Uporaba prehranskih dopolnil

Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih desetletjih močno povečala. Raziskave kažejo, da

polovica prebivalcev Združenih držav Amerike in Evrope uživa prehranska dopolnila (Rovira

idr., 2013). Porast uporabe prehranskih dopolnil povezujejo s spreminjajočimi se trendi

življenjskega sloga pa tudi s prepričanjem, da so učinkovita pri preprečevanju bolezni ter varna

za uporabo (Wierzejska idr., 2018).

2.5.1 Profil uporabnika prehranskih dopolnil

Glede na rezultate različnih evropskih raziskav so raziskovalci sestavili najbolj verjeten profil

uporabnika prehranskih dopolnil. Uporabnik prehranskih dopolnil je vegetarijanec, ki ne uživa

ali zmerno uživa alkohol, ne kadi in je športno aktiven (Caracciolo, Lombardi, Verneau in

Lombardi, 2016). Najverjetneje je ženska, starejših let, bele polti, njena izobrazba je višja kot

srednješolska, ima višji mesečni dohodek od povprečja (Sirico idr., 2018).

Ugotovljena je bila tudi povezava med uporabo prehranskih dopolnil in zdravim načinom

življenja. Osebe, ki uživajo prehranska dopolnila, verjetno živijo bolj zdravo kot tiste, ki jih ne

uporabljajo. Te osebe se prehranjujejo uravnoteženo, ne kadijo, redno obiskujejo zdravnika,

dovolj in kvalitetno spijo, imajo zdravo telesno maso in se ukvarjajo s športom. To so po mnenju

raziskovalcev ljudje, ki prehranskih dopolnil niti ne potrebujejo (Caracciolo idr., 2016; Rovira

idr., 2013;The Dietary Supplement Consumer, 2014).

2.5.2 Vzroki uporabe prehranskih dopolnil

Uporabniki prehranskih dopolnil iz različnih držav (Združene države Amerike, Italija,

Slovenija, Združeno kraljestvo, Avstralija) navajajo naslednje vzroke za pričetek jemanja

prehranskih dopolnil:

• zmanjševanje dovzetnosti za zdravstvene težave, zvišanje energije (Balluz, Kieszak,

Philen in Mulinare, 2000),

• izboljšanje zdravja, storilnosti, prehranjenosti, nasvet zdravnika, sprememba načina

življenja (Lieberman idr., 2015),

• zmanjšana odpornost, pomanjkanje določene snovi, utrujenost, prebavne težave,

bolečine v sklepih, depresija, povečana športna aktivnost, nosečnost, neuravnoteženo

prehranjevanje, izguba teže (Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil,

2010),



14

• izboljšanje mentalnega zdravja, splošnega zdravstvenega stanja, izboljšanje fizične

zmogljivosti (Sirico idr., 2018),

• zmanjšanje možnosti nastanka bolezni (Caracciolo idr., 2016),

• izboljšanje svojega izgleda, za zdravo srce, zagotovitev telesu potrebnih hranil, iz

navade (Food Standards Agency, 2018).

2.5.3 Pogostost uživanja prehranskih dopolnil

V razvitih državah sveta naj bi po nekaterih podatkih kar 75 % prebivalcev uživalo prehranska

dopolnila (Barnes idr., 2016).

Več kot dve tretjini prebivalcev Združenih držav Amerike uživata prehranska dopolnila. Po

predstavljenih podatkih 71 % vseh žensk in 65 % moških uživa prehranska dopolnila. Največ

uporabnikov prehranskih dopolnil se nahaja v starostni skupini nad 55 let. Uživanje prehranskih

dopolnil je bolj razširjeno med osebami z višjo stopnjo izobrazbe (The Dietary Supplement

Consumer, 2014).

Polovica odraslih prebivalcev Združenega kraljestva redno uživa prehranska dopolnila.

V povprečju uporabnik prehranskih dopolnil iz Združenega kraljestva uživa 5 prehranskih

dopolnil. Zaposlene osebe in osebe z višjo stopnjo izobrazbo pogosteje uživajo prehranska

dopolnila (Food Standards Agency, 2018).

Prebivalci južne Evrope, natančneje Španci, prehranska dopolnila uživajo v manjšem številu.

Zgolj 9,3 % Špancev uživa prehranska dopolnila. Pogosteje jih uživajo ženske, mlajše osebe,

osebe z višjo stopnjo izobrazbe in osebe s primernim indeksom telesne mase. Razlog za tako

majhno številčnost uporabnikov in odstopanje od svetovnega povprečja naj bi bil

v mediteranskem načinu prehranjevanja in življenja (kuhanje doma, hranjenje v družbi, sveže

sestavine) (Rovira idr., 2013).

Prebivalci Italije drastično ne odstopajo od povprečja, saj 49 % prebivalcev uživa prehranska

dopolnila. Bolj pogosto jih uživajo prebivalci večjih mest, osebe z višjo stopnjo izobrazbe in

višjim mesečnim dohodkom, študentje, moški, ki se rekreirajo, ter osebe pod stresom. Manj se

za prehranska dopolnila zanimajo gospodinje, upokojenci, kmetje ter sladkorni bolniki

(Giammarioli idr., 2012).



15

2.5.4 Najpogosteje izbrana prehranska dopolnila

Tako v Združenih državah kot v Evropi so med najpogosteje izbranimi prehranskimi dopolnili

vitamini in minerali (Sirico idr., 2018).

V Združenih državah Amerike uživa vitaminske in mineralne pripravke 97 % uporabnikov

prehranskih dopolnil. Med temi so najbolj priljubljeni multivitaminski pripravki, vitamin D,

kalcij, vitamin C ter B kompleks. Uporabniki v 43 % uživajo tudi omega-3-maščobne kisline,

vlaknine, probiotike, glukozamin ter koencim Q10. Rastlinske pripravke uživa 26 %

uporabnikov, 19 % pa uživa prehranska dopolnila namenjena športnikom (The Dietary

Supplement Consumer, 2014). Tretjina žensk v reproduktivni dobi uživa najmanj eno

prehransko dopolnilo, ki vsebuje folno kislino (Balluz idr., 2000). Prehranska dopolnila za

izgubljanje teže je v svojem življenju vsaj enkrat uporabilo 15 % anketiranih, v času raziskave

pa je le 8,7 % oseb uporabljalo dopolnila te vrste. Bolj razširjena je uporaba med ženskami

v starosti 18–34 let (Michels Blanck idr., 2007).

V Združenem kraljestvu dve tretjini uporabnikov uživata več kot eno prehransko dopolnilo

naenkrat. Še vedno največkrat posegajo po multivitaminskih pripravkih (41 %), veliko pa jih

uživa tudi posamezne vitamine, največ vitamin C, vitamin D ter B-kompleks. Izmed mineralov

največkrat izbirajo železo (13 %). Ženske pogosteje kot moški izbirajo prehranska dopolnila

z vitamini in minerali. Drugo največkrat uživano prehransko dopolnilo je ribje olje (35 %), ki

ga najpogosteje izbirajo starejše generacije (Food Standards Agency, 2018).

Prebivalci Španije prav tako največkrat uživajo multivitaminska prehranska dopolnila (56,8 %),

sledijo jim esencialne maščobne kisline (16,8 %) (Rovira idr., 2013). Italijani ne odstopajo, saj

tudi oni največkrat izberejo prehranska dopolnila z vitamini in minerali (61 %). Po padajočem

vrstnem redu pogosto izbirajo tudi rastlinske pripravke in prehranske vlaknine, ki jih pogosteje

izbirajo ženske ter dopolnila za športnike, ki jih pogosteje izbirajo moški (Caracciolo idr.,

2016).

Podobno so tudi v Avstraliji najbolj priljubljena prehranska dopolnila z vitamini in minerali

(63 %), med njimi prevladujejo multivitaminski in multimineralni pripravki. Med ostalimi

prehranskimi dopolnili potrošniki najpogosteje izberejo ribje olje (39 %) (Barnes idr., 2016).

Slovenci po podatkih iz leta 2010 največkrat uživajo med in čebelje izdelke (34,1 %), sledijo

jim vitaminski pripravki (9,4 %) ter dopolnila z omega-3- in omega-6-maščobnimi kislinami

(9,0 %). Med spoloma je največja razlika pri probiotikih in koencimu Q10, ki ga pogosteje



16

uživajo ženske. Razlika je očitna še pri rastlinskih pripravkih in prehranskih dopolnilih za

športnike, ki jih pogosteje uživajo moški (Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih

dopolnil, 2010).

Uporabniki prehranskih dopolnil se pred nakupom najpogosteje posvetujejo z zdravnikom in

znanci z izkušnjami (Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil, 2010),

farmacevtom ter nutricionistom (The Dietary Supplement Consumer, 2014).

Prehranska dopolnila uporabniki najpogosteje kupujejo v lekarnah in specializiranih trgovinah

(Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil, 2010; Wierzejska idr., 2018),

v živilskih trgovinah (Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil, 2010; Food

Standard Agency, 2018) ter v trgovinah z zdravo prehrano (Food Standard Agency, 2018).

2.5.5 Mnenje uporabnikov o učinkih prehranskih dopolnil

Med slovenskimi uporabniki jih je 74 % občutilo pozitivne učinke uporabe prehranskih

dopolnil na svoje zdravje. 11 % uporabnikov je občutilo stranske učinke, kot so slabost,

glavobol, alergijska reakcija ipd. O tem jih je le 35 % obvestilo svojega zdravnika (Raziskava

javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil, 2010).

Uporabniki prehranskih dopolnil v Združenem kraljestvu poročajo o velikem zadovoljstvu in

pozitivnih učinkih na zdravje, vendar so med njimi tudi osebe, ki o delovanju prehranskega

dopolnila niso prepričani. Beležijo malo stranskih učinkov, o katerih svojega zdravnika niso

obvestili, so pa obvestili prodajalca. Uporabniki so po občutenju stranskih učinkov prenehali

z uporabo dopolnila ali pa so zamenjali znamko oziroma proizvajalca prehranskih dopolnil

(Food Standards Agency, 2018).

V Avstraliji 51 % uporabnikov ni prepričanih o morebitnih pozitivnih učinkih prehranskih

dopolnil. Stranske učinke je občutilo 18 % uporabnikov, od tega jih 23 % še vedno uživa

prehranska dopolnila, le 32 % pa se jih o tem ni posvetovalo z zdravnikom (Barnes idr., 2016).

Med uporabniki prehranskih dopolnil za zmanjševanje teže, se je z zdravnikom o njihovi

uporabi posvetovala le ena tretjina uporabnikov. Med njimi pa je bilo več starejših od 55 let

(Michels Blanck idr., 2007).

2.5.6 Ozaveščenost uporabnikov o prehranskih dopolnilih

Preglednica 2 prikazuje strinjanje slovenskih uporabnikov prehranskih dopolnil z navedenimi

trditvami, ki vključujejo tudi napačna razumevanja oziroma predstave o prehranskih dopolnilih.



17

Preglednica 2: Strinjanje slovenskih uporabnikov s trditvami (Raziskava javnega mnenja o uporabi

prehranskih dopolnil, 2010)

Trditev Se

strinjam

Se ne

strinjam Ne vem

Prehranska dopolnila na trgu so odobrena s strani

Ministrstva za zdravje. 61,6 % 22,8 % 15,6 %

Prehranska dopolnila lahko preprečujejo nastanek bolezni. 59,9 % 28,6 % 11,5 %

Prehranska dopolnila lahko zdravijo bolezen. 40,3 % 49,2 % 10,5 %

Prehranska dopolnila lahko vplivajo na učinke zdravil. 63,6 % 19,0 % 17,4 %

Ministrstvo za zdravje spodbuja uživanje prehranskih

dopolnil. 42,5 % 29,8 % 29,7 %

Le 22,8 % anketiranih se ne strinja s trditvijo, da so prehranska dopolnila odobrena s strani

Ministrstva za zdravje. Manj kot polovica (42,5 %) jih meni, da Ministrstvo za zdravje spodbuja

uživanje prehranskih dopolnil. S trditvijo, da prehranska dopolnila lahko preprečujejo nastanek

bolezni, se strinja 59,9 % vprašanih. Da prehranska dopolnila lahko zdravijo bolezen, meni

49,2 % vprašanih. Več kot polovica (63, 6 %) jih meni, da prehranska dopolnila lahko vplivajo

na učinke zdravil (Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil, 2010).

Študentje Medicinske fakultete na Poljskem, ki so bodoči strokovnjaki na področju zdravja, so

podali svoje strinjanje z danimi trditvami. Rezultati so zbrani v Preglednici 3.

Preglednica 3: Strinjanje poljskih študentov s trditvami (Wierzejska idr., 2018)

Trditev Se strinjam

Zdravo oziroma primerno prehranjenost je možno doseči brez uživanja

prehranskih dopolnil.

83,9 %

Z uživanjem prehranskih dopolnil lahko preprečimo bolezni. 48,0 %

Prehranska dopolnila imajo lastnosti zdravila. 5,1%

S prehranskimi dopolnili se ne moremo predozirati. 17,1 %

S trditvijo, da je možno primerno prehranjenost doseči brez uživanja prehranskih dopolnil se

strinja 83,9 % študentov. Manj kot polovica (48,0 %) študentov meni, da lahko s pomočjo

prehranskih dopolnil preprečimo bolezni. Da imajo prehranska dopolnila lastnosti zdravila,



18

meni 5,1 % študentov. S trditvijo, da se s prehranskimi dopolnili ne moremo predozirati, se

strinja 17,1 % študentov (Wierzejska idr., 2018).

Če nimamo bolezenskih težav oziroma težav pri presnovi hranilnih snovi, je uravnotežena in

pestra prehrana dovolj velik vir hranilnih snovi, torej lahko z njo dosežemo primerno

prehranjenost (Food Supplements, 2019). Prevelik vnos hranilnih snovi se lahko pojavi pri

kombiniranju več prehranskih dopolnil, saj se vrednosti zaužitih hranil seštevajo (Puc, 2019).

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Namen in cilj raziskave

V diplomskem delu sem ugotavljala, kakšen odnos imajo odrasli do prehranskih dopolnil.

Zanimalo me je, kolikšen delež odraslih uživa prehranska dopolnila, razloge za uživanje, kako

pogosto in katera prehranska dopolnila uživajo.

3.2 Raziskovalna vprašanja

Na podlagi zastavljenih ciljev sem oblikovala naslednja raziskovalna vprašanja:

Raziskovalno vprašanje 1: Kako pogosto odrasli uživajo prehranska dopolnila?

Raziskovalno vprašanje 2: Katere skupine prehranskih dopolnil odrasli uživajo?

Raziskovalno vprašanje 3: Kakšni so vzroki za uživanje prehranskih dopolnil?

3.3 Raziskovalna metoda dela

V raziskovalnem delu diplomskega dela sem uporabila deskriptivno metodo raziskovanja. Kot

tehnika zbiranja podatkov je bila uporabljena kvantitativna metoda. Podrobnejši opis vzorca in

metod ter tehnika zbiranja podatkov sta predstavljena v nadaljevanju.

3.4 Opis vzorca

Spletni in tiskani vprašalnik je izpolnjevalo 252 oseb, od tega je z reševanjem pričelo 158 oseb,

v celoti pa je vprašalnik izpolnilo 146 odraslih. Med njimi je bilo 56 (38, %) moških in 90

(61,6 %) žensk (Graf 1).



19

Graf 1: Struktura vzorca glede na spol

Povprečna starost anketirancev je bila 35,2 leta. Najnižja starost anketirane osebe je bila 18 let,

najvišja pa 88 let. Anketiranci so bili razdeljeni v 3 starostne skupine. Prvo skupino so

sestavljale osebe med 18 in 34 letom, drugo osebe med 35 in 54 letom starosti ter tretjo osebe

starejše od 55 let.

Glede na zaposlitveni status je bilo med anketiranci 12 (8,2 %) dijakov, 45 (30,8 %) študentov,

70 (47,9 %) zaposlenih, 5 (3,4 %) nezaposlenih in 14 (9,6 %) upokojencev (Graf 2).

Graf 2: Struktura vzorca glede na zaposlitveni status

Največ anketiranih ima najvišjo doseženo formalno srednješolsko izobrazbo, to je 76 (52,1 %)

oseb, 9 (6,2 %) oseb ima zaključeno osnovno šolo, 19 (13,0 %) jih je zaključilo višjo šolo, 38



20

(26,0 %) oseb ima doseženo univerzitetno izobrazbo in 4 (2,7 %) osebe so dokončale magisterij

ali doktorat (Graf 3).

Graf 3: Struktura vzorca glede na doseženo formalno izobrazbo

3.5 Opis inštrumenta

Za namen raziskave je bil oblikovan anonimni vprašalnik, ki je bil prilagojen po dveh

vprašalnikih, in sicer iz Raziskave javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil (2010) ter

vprašalnika Nacionalnega inštituta javnega zdravja o stranskih učinkih uporabe prehranskih

dopolnil (Nutrigvilanca – Odgovori na pogosta vprašanja glede varnega uživanja prehranskih

dopolnil, 2016). Vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so bili zbrani

demografski podatki, in sicer spol, starost, status ter dosežena formalna izobrazba. V drugi del

so bila vključena vprašanja zaprtega tipa in Likertova lestvica. Vprašanja so se nanašala na

pogostost uporabe posameznih prehranskih dopolnil, vzroke za uporabo oziroma neuporabo

prehranskih dopolnil, morebitnem občutenju pozitivnih ali negativnih učinkih uživanja dopolnil

ter vprašanje o izvajanju telesne aktivnosti. Z Likertovo lestvico (1 – sploh se ne strinjam, 2 –

se ne strinjam, 3 – niti se strinjam niti se ne strinjam, 4 – se strinjam, 5 – popolnoma se strinjam)

je bila merjena stopnja strinjanja s posameznimi trditvami (Priloga 1).

3.6 Postopki zbiranja in obdelave podatkov

Podatke sem pridobila z anonimnim vprašalnikom, ki je bil na voljo v tiskani in spletni obliki

(www.1ka.si). Tiskano obliko sem razdelila osebam starejšim od 60 let, spletno anketo pa sem

objavila na spletu. Vprašalnik ni vključeval vprašanj o osebnih podatkih (npr. ime, naslov ipd.),



21

zato je anonimnost zagotovljena. Podatke sem statistično obdelala s programoma SPSS

(Statistical Package for Social Science) in Microsoft Office Excel. Uporabljene so bile metode

deskriptivne statistike.

3.7 Rezultati

Pri prvem vprašanju so anketirani, tako uporabniki kot neuporabniki prehranskih dopolnil,

izrazili svoje strinjanje s trditvami o prehranskih dopolnilih. S trditvijo »prehransko dopolnilo

je dodatek k običajni prehrani« so se odrasli najbolj strinjali (M = 3,80). Najmanj (M = 2,00)

pa so se strinjali s trditvijo »prehransko dopolnilo je nadomestilo za uravnoteženo prehrano«

(Graf 4).

Legenda: 1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – niti se ne strinjam niti se strinjam, 4 – se strinjam, 5 –

povsem se strinjam.

Graf 4: Strinjanje odraslih z navedenimi trditvami o prehranskih dopolnilih (povprečna

vrednost)



22

Preglednica 4 prikazuje strinjanje s trditvijo »prehransko dopolnilo je nadomestilo za

uravnoteženo prehrano« glede na demografske podatke. V povprečju se anketirani s to trditvijo

niso strinjali (M = 2,03). Moški so se s to trditvijo bolj strinjali kot ženske, anketiranci, starejši

nad 55 let, so se s to trditvijo bolj strinjali kot mlajši. Glede na izobrazbo so se s to trditvijo bolj

strinjali manj izobraženi.

Preglednica 4: Strinjanje s trditvijo "prehransko dopolnilo je nadomestilo za uravnoteženo

prehrano"

Legenda: M* - povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 – sploh se ne strinjam, 5 –

popolnoma se strinjam)

Demografski

podatek

Sploh se

ne

strinjam

Se ne

strinjam

Niti se

strinjam

niti se ne

strinjam

Se

strinjam

Popolnoma

se strinjam

M* SD

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

Spol Moški 15 26,8 18 32,1 10 17,9 11 19,6 2 3,6 2,41 1,19

Ženski 41 45,6 34 37,8 7 7,8 8 8,9 0 0,0 1,80 0,93

Status Dijak 4 33,3 5 41,7 2 16,7 1 8,3 0 0,0 2,00 0,95

Študent 28 62,2 12 26,7 2 4,4 3 6,7 0 0,0 1,56 0,87

Zaposlen oz.

samozaposlen

20 28,6 26 37,1 9 12,9 13 18,6 2 2,9 2,30 1,16

Nezaposlen 3 60,0 2 40,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1,40 0,55

Upokojenec 1 7,1 7 50,0 4 28,6 2 14,3 0 0,0 2,50 0,86

Izobrazba Osnovna šola 3 33,3 3 33,3 1 11,1 2 22,2 0 0,0 2,22 1,20

Srednja šola 24 31,6 30 39,5 8 10,5 12 15,8 2 2,6 2,18 1,13

Višja šola 9 47,4 2 10,5 5 26,3 3 15,8 0 0,0 2,11 1,19

Univerzitetna

izobrazba

17 44,7 17 44,7 3 7,9 1 2,6 0 0,0 1,68 0,74

Magisterij,

doktorat

3 75,0 0 0,0 0 0,0 1 25,0 0 0,0 1,75 1,50

Starost 18–34 let 42 47,7 26 29,5 8 9,1 10 11,4 2 2,3 1,91 1,11

35–54 let 13 31,7 17 41,5 5 12,2 6 14,6 0 0,0 2,10 1,02

55 let in več 1 5,9 9 52,9 4 23,5 3 17,6 0 0,0 5,53 0,87

Skupaj 56 38,4 52 35,6 17 11,6 19 13,0 2 1,4 2,03 1,07



23

Preglednica 5 prikazuje strinjanje s trditvijo »prehransko dopolnilo je dodatek k običajni

prehrani« glede na demografske podatke. Večjih razlik v strinjanju glede na demografske

podatke ni zaznati. V povprečju se anketirani s to trditvijo strinjajo (M = 3,77).

Preglednica 5: Strinjanje s trditvijo "prehransko dopolnilo je dodatek k običajni prehrani"



Demografski

podatek

Sploh se

ne

strinjam

Se ne

strinjam

Niti se

strinjam

niti se ne

strinjam

Se

strinjam

Popolnoma

se strinjam

M* SD

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

Spol Moški 1 1,8 5 8,9 9 16,1 33 58,9 8 14,3 3,75 0,88

Ženski 2 2,2 7 7,8 14 15,6 53 58,9 14 15,6 3,78 0,88

Status Dijak 0 0,0 2 16,7 3 25,0 5 41,7 2 16,7 3,58 0,99

Študent 1 2,2 3 6,7 6 13,3 25 55,6 10 22,2 3,89 0,91

Zaposlen oz.

samozaposlen

2 2,9 6 8,6 10 14,3 44 62,9 8 11,4 3,71 0,89

Nezaposlen 0 0,0 0 0,0 1 20,0 3 60,0 1 20,0 4,00 0,71

Upokojenec 0 0,0 1 7,1 3 21,4 9 64,3 1 7,1 3,71 0,73


Srednja šola 1 1,3 7 9,2 10 13,2 46 60,5 12 15,8 3,80 0,86

Višja šola 0 0,0 1 5,3 4 21,1 12 63,2 2 10,5 3,79 0,71

Univerzitetna

izobrazba

2 5,3 3 7,9 5 13,2 20 52,6 8 21,1 3,76 1,05

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 3 75,0 1 25,0 0 0,0 3,25 0,50

Starost 18–34 let 2 2,3 9 10,2 14 15,9 45 511 18 20,5 3,77 0,97

35–54 let 1 2,4 1 2,4 6 14,6 30 73,2 3 7,3 3,80 0,71

55 let in več 0 0,0 2 11,8 3 17,6 11 64,7 1 5,9 3,65 0,79

Skupaj 3 2,1 12 8,2 23 15,8 86 58,9 22 15,1 3,77 0,88



24

Preglednica 6 prikazuje strinjanje s trditvijo »prehransko dopolnilo je vrsta zdravila brez

recepta« glede na demografske podatke. Ocenjujem, da anketirani ne vedo natančno, da

prehranska dopolnila niso zdravila, v povprečju se s to trditvijo niso strinjali (M = 2,47).

Preglednica 6: Strinjanje s trditvijo "prehransko dopolnilo je vrsta zdravila brez recepta"



Demografski

podatek

Sploh se

ne

strinjam

Se ne

strinjam

Niti se

strinjam

niti se ne

strinjam

Se

strinjam

Popolnoma

se strinjam

M* SD

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

Spol Moški 18 32,1 16 28,6 10 19,9 9 16,1 3 5,4 2,34 1,24

Ženski 24 26,7 23 25,6 21 23,3 14 15,6 8 8,9 2,54 1,28

Status Dijak 1 8,3 3 25,0 6 50,0 2 16,7 0 0,0 2,75 0,87

Študent 17 37,8 11 24,4 7 15,6 5 11,1 5 11,1 2,33 1,38

Zaposlen oz.

samozaposlen

21 30,0 18 25,7 14 20,0 12 17,1 5 7,1 2,46 1,28

Nezaposlen 1 20,0 2 40,0 1 20,0 0 0,0 1 20,0 2,60 1,52

Upokojenec 2 14,3 5 35,7 3 21,4 4 28,6 0 0,0 2,64 1,08


Srednja šola 20 26,3 22 28,9 14 18,4 13 17,1 7 9,2 2,54 1,30

Višja šola 6 31,6 4 21,1 5 26,3 3 15,8 1 5,3 2,42 1,26

Univerzitetna

izobrazba

15 39,5 9 23,7 7 18,4 5 13,2 2 5,3 2,21 1,26

Magisterij,

doktorat

1 25,0 1 25,0 1 25,0 0 0,0 1 25,0 2,75 1,71

Starost 18–34 let 28 31,8 19 21,6 20 22,7 13 14,8 8 9,1 2,48 1,32

35–54 let 11 26,8 14 34,1 8 19,5 5 12,2 3 7,3 2,39 1,22

55 let in več 3 17,6 6 35,3 3 17,6 5 29,4 0 0,0 2,59 2,56

Skupaj 42 28,8 39 26,7 31 21,2 23 15,8 11 7,5 2,47 1,27



25

Preglednica 7 prikazuje strinjanje s trditvijo »prehransko dopolnilo pripomore k izboljšanju

prehrane« glede na demografske podatke. S trditvijo se bolj strinjajo moški (M = 3,30),

upokojenci (M = 3,50) in starejši od 55 let (M = 3,41), študentje (M = 3,84) in bolj izobraženi

(M = 3,50). Vendar v povprečju anketirani niso prepričani, da prehransko dopolnilo pripomore

k izboljšanju prehrane (M = 3,15).

Preglednica 7: Strinjanje s trditvijo "prehransko dopolnilo pripomore k izboljšanju prehrane"



Demografski

podatek

Sploh se

ne

strinjam

Se ne

strinjam

Niti se

strinjam

niti se ne

strinjam

Se

strinjam

Popolnoma

se strinjam

M* SD

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

Spol Moški 2 3,6 12 21,4 13 23,2 25 44,6 4 7,1 3,30 1,01

Ženski 8 8,9 19 21,1 25 27,8 36 40,0 2 2,2 3,06 1,03

Status Dijak 0 0,0 4 33,3 3 25,0 5 41,7 0 0,0 3,08 0,90

Študent 4 8,9 13 28,9 16 35,6 10 22,2 2 4,4 3,84 1,02

Zaposlen oz.

samozaposlen

6 8,6 11 15,7 16 22,9 10 22,2 2 4,4 3,26 1,07

Nezaposlen 0 0,0 1 20,0 0 0,0 4 80,0 0 0,0 3,60 0,89

Upokojenec 0 0,0 2 14,3 3 21,4 9 64,3 0 0,0 3,50 0,76


Srednja šola 6 7,9 14 18,4 19 25,0 33 43,4 4 5,3 3,20 1,06

Višja šola 1 5,3 4 21,1 4 21,1 8 42,1 2 10,5 3,32 1,11

Univerzitetna

izobrazba

3 7,9 9 23,7 14 36,8 12 31,6 0 0,0 2,92 0,94

Magisterij,

doktorat

0 0,0 1 25,0 0 0,0 3 75,0 0 0,0 3,50 1,00

Starost 18–34 let 4 4,5 21 23,9 29 33,0 30 34,1 4 4,5 3,10 0,97

35–54 let 6 14,6 7 17,1 5 12,2 21 51,2 2 4,9 3,15 1,22

55 let in več 0 0,0 3 17,6 4 23,5 10 58,8 0 0,0 3,41 0,79

Skupaj 10 6,8 31 21,2 38 26,0 61 41,8 6 4,1 3,15 1,03



26

Pri vprašanju »Ali ste v zadnjem letu uživali prehranska dopolnila?«, je polovica (50,0 %)

anketiranih odgovorila, da uživa prehranska dopolnila (Graf 5).

Graf 5: Opredelitev anketiranih o uživanju prehranskih dopolnil v zadnjem letu

Med tistimi, ki uživajo prehranska dopolnila, je višji delež žensk (52,2 %) in 46,4 %moških..

Rezultati so pokazali, da dopolnila uživa 55,7 % zaposlenih. Glede na izobrazbo anketiranih se

kaže trend, da je delež tistih, ki uživajo prehranska dopolnila, višji v skupini oseb z višjo

izobrazbo (Preglednica 8).

Preglednica 8: Uživanje prehranskih dopolnil glede na demografske spremenljivke

Demografski

podatek

Ne Da

f f (%) f f (%)

Spol Moški 30 53,6 26 46,4

Ženski 43 47,8 47 52,2

Status

Dijak 8 66,7 4 33,3

Študent 25 55,6 20 44,4

Zaposlen oz. samozaposlen 31 44,3 39 55,7

Nezaposlen 1 20,0 4 80,0

Upokojenec 8 57,1 6 42,9

Izobrazba

Osnovna šola 5 55,6 4 44,4

Srednja šola 38 50,0 38 50,0

Višja šola 11 57,9 8 42,1

Univerzitetna izobrazba 18 47,4 20 52,6



27

Demografski

podatek

Ne Da

f f (%) f f (%)

Izobrazba Magisterij, doktorat 1 25,0 3 75,0

Starost

18–34 let 43 48,9 45 51,1

35–54 let 20 48,8 21 51,2

55 let in več 10 58,8 7 41,2

V nadaljevanju so anketiranci, ki so v zadnjem letu uživali prehranska dopolnila, odgovarjali

na vprašanje, kako pogosto uživajo navedena prehranska dopolnila. Izmed navedenih

prehranskih dopolnil anketirani najbolj pogosto uživajo magnezij (M = 3,20), koencim

Q10 (M = 4,70) in alge (M = 4,70) pa zelo redko (Graf 6).

Legenda: 1 – uporaba prehranskega dopolnila vsak dan, 2 – uporaba prehranskega dopolnila enkrat na teden, 3 –

uporaba prehranskega dopolnila nekajkrat na mesec, 4 – uporaba prehranskega dopolnila po potrebi, 5 – ne

uporabljam.

Graf 6: Pogostost uporabe posameznih prehranskih dopolnil

Anketirani prehranska dopolnila z vitamini bolj pogosto uporabljajo po potrebi. Največ jih po

potrebi uživa vitamin C (46,6 %). Vsakodnevno pa izmed prehranskih dopolnil z vitamini

največ uporabnikov prehranskih dopolnil uživa multivitaminske pripravke (15,1 %) in vitamin

C (15,1 %) (Graf 7).



28

Graf 7: Pogostost uživanja vitaminskih dopolnil



29

Najvišji delež anketiranih (45,2 %), ki uživajo prehranska dopolnila, multivitaminska

prehranska dopolnila uživajo po potrebi, zlasti bolj izobraženi (Preglednica 9).

Preglednica 9: Pogostost uživanja multivitaminskih dopolnil glede na demografske

spremenljivke

Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 3 11,5 3 11,5 5 19,2 11 42,3 4 15,4

Ženski 8 17,0 5 10,6 5 10,6 22 46,8 7 14,9

Status Dijak 1 25,0 2 50,0 0 0,0 1 25,0 0 0,0

Študent 3 15,0 0 0,0 4 20,0 9 45,0 4 20,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

5 12,8 6 15,4 5 12,8 20 51,3 3 7,7

Nezaposlen 2 50,0 0 0,0 0 0,0 2 50,0 0 0,0

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 1 16,7 1 16,7 4 66,7

Izobrazba Osnovna šola 1 25,0 2 50,0 0 0,0 0 0,0 1 25,0

Srednja šola 6 15,8 3 7,9 8 21,1 15 39,5 6 15,8

Višja šola 1 12,5 0 0,0 0 0,0 4 50,0 3 37,5

Univerzitetna

izobrazba

3 15,0 2 10,0 2 10,0 12 60,0 1 5,0

Magisterij,

doktorat

0 0,0 1 33,3 0 0,0 2 66,7 0 0,0

Starost 18–34 let 6 13,3 6 13,3 8 17,8 20 44,4 5 11,1

35–54 let 5 23,8 2 9,5 1 4,8 12 57,1 1 4,8

55 let in več 0 0,0 0 0,0 1 14,3 1 14,3 5 71,4

Skupaj 11 15,1 8 11,0 10 13,7 33 45,2 11 15,1



30

Prehranska dopolnila z vitaminom D vsakodnevno uživa 6,8 % anketiranih, ki uživajo

prehranska dopolnila. Med tistimi, ki prehranskih dopolnil z vitaminom D nikoli ne uživajo, je

več žensk (46,8 %) kot moških (38,5 %) (Preglednica 10).

Preglednica 10: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z vitaminom D glede na

demografske spremenljivke

Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 2 7,7 3 11,5 1 3,8 10 38,5 10 38,5

Ženski 3 6,4 1 2,1 3 6,4 18 38,3 22 46,8

Status

Dijak 0 0,0 1 25,0 0 0,0 2 50,0 1 25,0

Študent 2 10,0 0 0,0 3 15,0 6 30,0 9 45,0

Zaposlen oz.

samozaposlen 2 5,1 3 7,7 1 2,6 19 48,7 14 35,9

Nezaposlen 1 25,0 0 0,0 0 0,0 1 25,0 2 50,0

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 6 100,

0

Izobrazba

Osnovna šola 0 0,0 1 25,0 0 0,0 1 25,0 2 50,0

Srednja šola 2 5,3 2 5,3 4 10,5 15 39,5 15 39,5

Višja šola 2 25,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 6 75,0

Univerzitetna

izobrazba 1 5,0 0 0,0 0 0,0 12 60,0 7 35,0

Magisterij,

doktorat 0 0,0 1 33,3 0 0,0 0 0,0 2 66,7

Starost

18–34 let 3 6,7 4 8,9 3 6,7 17 37,8 18 40,0

35–54 let 2 9,5 0 0,0 1 4,8 11 52,4 7 33,3

55 let in več 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 7 100,

0

Skupaj 5 6,8 4 5,5 4 5,5 28 38,4 32 43,8



31

Prehranska dopolnila z vitaminom C vsakodnevno uživa 15,1 % anketiranih, ki uživajo

prehranska dopolnila, nikoli ga ne uživa 17,8 % uporabnikov (Preglednica 11).

Preglednica 11: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z vitaminom C glede na


Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 4 15,4 2 7,7 4 15,4 12 46,2 4 15,4

Ženski 7 14,9 3 6,4 6 12,8 22 46,8 9 19,1

Status Dijak 1 25,0 1 25,0 0 0,0 1 25,0 1 25,0

Študent 2 10,0 0 0,0 3 15,0 9 45,0 6 30,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

7 17,9 3 7,7 7 17,9 19 48,7 3 7,7

Nezaposlen 1 25,0 0 0,0 0 0,0 3 75,0 0 0,0

Upokojenec 0 0,0 1 16,7 0 0,0 2 33,3 3 50,0


Srednja šola 7 18,4 3 7,9 5 13,2 14 36,8 9 23,7

Višja šola 1 12,5 1 12,5 0 0,0 4 50,0 2 25,0

Univerzitetna

izobrazba

1 5,0 0 0,0 4 20,0 14 70,0 1 5,0

Magisterij,

doktorat

1 33,3 0 0,0 0 0,0 2 66,7 0 0,0

Starost 18–34 let 6 13,3 3 6,7 7 15,6 22 48,9 7 15,6

35–54 let 5 23,8 0 0,0 3 14,3 10 47,6 3 14,3

55 let in več 0 0,0 2 28,6 0 0,0 2 28,6 3 42,9

Skupaj 11 15,1 5 6,8 10 13,7 34 46,6 13 17,8



32

Prehranska dopolnila z vitaminom A vsakodnevno uživa 9,6 % anketiranih, ki uživajo

prehranska dopolnila, 50,7 % jih tega dopolnila ne uživa. Med tistimi, ki vsaj enkrat na teden

uživajo prehranska dopolnila z vitaminom A, je 7,7 % moških in 12,7 % žensk (Preglednica

12).

Preglednica 12: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z vitaminom A glede na


Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 2 7,7 0 0,0 1 3,8 12 46,2 11 42,3

Ženski 5 10,6 1 2,1 2 4,3 13 27,7 26 55,3

Status Dijak 0 0,0 0 0,0 1 25,0 2 50,0 1 25,0

Študent 2 10,0 0 0,0 1 5,0 4 20,0 13 64,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

4 10,3 1 2,6 1 2,6 17 43,6 16 41,0

Nezaposlen 1 25,0 0 0,0 0 0,0 1 25,0 2 50,0

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 16,7 5 83,3


Srednja šola 5 13,2 1 2,6 2 5,3 14 36,8 16 42,1

Višja šola 1 12,5 0 0,0 0 0,0 0 0,0 7 87,5

Univerzitetna

izobrazba

1 5,0 0 0,0 0 0,0 8 40,0 11 55,0

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 0 0,0 2 66,7 1 33,3

Starost 18–34 let 4 8,9 0 0,0 3 6,7 18 40,0 20 44,4

35–54 let 3 14,3 1 4,8 0 0,0 6 28,6 11 52,4

55 let in več 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 14,3 6 85,7

Skupaj 7 9,6 1 1,4 3 4,1 25 34,2 37 50,7



33

Prehranska dopolnila z drugimi posameznimi vitamini, kot sta vitamin E ali vitamin B12,

vsakodnevno uživa 11,0 % anketiranih, ki uporabljajo prehranska dopolnila. Največ (43,8 %)

anketiranih prehranska dopolnila z drugimi v vprašanju nenavedenimi vitamini uživa po potrebi

(Preglednica 13).

Preglednica 13: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z drugimi posameznimi vitamini

glede na demografske spremenljivke

Demografsk

i podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 3 11,5 1 3,8 2 7,7 13 50,0 7 26,9

Ženski 5 10,6 4 8,5 3 6,4 19 40,4 16 34,0

Status Dijak 1 25,0 1 25,0 0 0,0 1 25,0 1 25,0

Študent 3 15,0 1 5,0 3 15,0 6 30,0 7 35,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

3 7,7 3 7,7 1 2,6 21 53,8 11 28,2

Nezaposlen 1 25,0 0 0,0 0 0,0 3 75,0 0 0,0

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 1 16,7 1 16,7 4 66,7


Srednja šola 3 7,9 4 10,5 4 10,5 17 44,7 10 26,3

Višja šola 2 25,0 0 0,0 0 0,0 2 25,0 4 50,0

Univerzitetna

izobrazba

0 10,0 0 0,0 1 5,0 10 50,0 7 35,0

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 0 0,,0 3 100,

0

0 0,0

Starost 18–34 let 6 13,3 3 6,7 3 6,7 21 46,7 12 26,7

35–54 let 2 9,5 2 9,5 1 4,8 10 47,6 6 28,6

55 let in več 0 0,0 0 0,0 1 14,3 1 14,3 5 71,4

Skupaj 8 11,0 5 6,8 5 6,8 32 43,8 23 31,5



34

Anketirani, ki uživajo prehranska dopolnila, največkrat uživajo prehranska dopolnila z minerali

po potrebi. Vsakodnevno največ odraslih uživa magnezij (15 %) (graf 8).

Graf 8: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z minerali



35

Prehranska dopolnila z magnezijem vsakodnevno uživa 15,1 % anketiranih, ki uživajo

prehranska dopolnila. Med njimi je višji delež žensk (19,1 %) kot moških (7,7 %) (Preglednica

14).

Preglednica 14: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z magnezijem glede na demografske

spremenljivke

Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 2 7,7 6 23,1 3 11,5 11 42,3 4 15,4

Ženski 9 19,1 8 17,0 9 19,1 12 25,5 9 19,1

Status Dijak 1 25,0 1 25,0 1 25,0 0 0,0 1 25,0

Študent 2 10,0 2 10,0 3 15,0 8 40,0 5 25,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

6 15,4 9 23,1 5 12,8 14 35,9 5 12,8

Nezaposlen 2 50,0 0 0,0 1 25,0 1 25,0 0 0,0

Upokojenec 0 0,0 2 33,3 2 33,3 0 0,0 2 33,3


Srednja šola 7 8,4 6 15,8 6 15,8 12 21,6 7 18,4

Višja šola 0 0,0 1 12,5 3 37,5 2 25,0 2 25,0

Univerzitetna

izobrazba

4 20,0 5 25,0 2 10,0 6 30,0 3 15,0

Magisterij,

doktorat

0 0,0 1 33,3 0 0,0 2 66,7 0 0,0

Starost 18–34 let 5 11,1 10 22,2 6 13,3 17 37,8 7 15,6

35–54 let 6 28,6 2 9,5 3 14,3 6 28,6 4 19,0

55 let in več 0 0,0 2 28,6 3 42,9 0 0,0 2 28,6

Skupaj 11 15,1 14 19,2 12 16,4 23 31,5 13 17,8



36

Prehranska dopolnila s kalcijem vsakodnevno uživa 8,2 % anketiranih, ki uživajo prehranska

dopolnila. Med njimi je višji delež žensk (10,6 %) kot moških (3,8 %) (Preglednica 15).

Preglednica 15: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil s kalcijem glede na demografske

spremenljivke

Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 1 3,8 4 15,4 1 3,8 13 50,0 7 26,9

Ženski 5 10,6 3 6,4 6 12,8 15 31,9 18 38,3

Status Dijak 1 25,0 2 50,0 0 0,0 0 0,0 1 25,0

Študent 0 0,0 0 0,0 3 15,0 6 30,0 11 55,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

3 7,7 5 12,8 3 7,7 21 53,8 7 17,9

Nezaposlen 2 50,0 0 0,0 0 0,0 1 25,0 1 25,0

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 1 16,7 0 0,0 5 83,3


Srednja šola 3 7,9 3 7,9 5 13,2 15 39,5 12 31,6

Višja šola 1 12,5 0 0,0 1 12,5 2 25,0 4 50,0

Univerzitetna

izobrazba

2 10,0 2 10,0 1 5,0 9 45,0 6 30,0

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 0 0,0 2 66,7 4 33,3

Starost 18–34 let 2 4,4 7 15,6 3 6,7 19 42,2 14 31,1

35–54 let 4 19,0 0 0,0 3 14,3 9 42,9 5 23,8

55 let in več 0 0,0 0 0,0 1 14,3 0 0,0 6 85,7

Skupaj 6 8,2 7 9,6 7 9,6 28 38,4 25 34,2



37

Prehranska dopolnila z železom vsakodnevno uživa 2,7 % uporabnikov prehranskih dopolnil,

to sta 2 osebi, obe stari med 18 in 34 let. Prehranskih dopolnil te vrste nikoli ni uživalo 45,2 %

uporabnikov (Preglednica 16).

Preglednica 16: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z železom glede na demografske

spremenljivke

Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 1 3,8 3 11,5 2 7,7 8 30,8 12 46,2

Ženski 1 2,1 3 6,4 3 6,4 19 40,4 21 44,7

Status Dijak 1 25,0 1 25,0 0 0,0 1 25,0 1 25,0

Študent 0 0,0 0 0,0 2 10,0 8 40,0 10 50,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

1 2,6 5 12,8 2 5,1 16 41,0 15 38,5

Nezaposlen 0 0,0 0 0,0 0 0,0 2 50,0 2 50,0

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 1 16,7 0 0,0 5 83,3


Srednja šola 0 0,0 4 10,5 3 7,9 17 44,7 14 36,8

Višja šola 1 12,5 0 0,0 0 0,0 0 0,0 7 87,5

Univerzitetna

izobrazba

0 0,0 1 5,0 1 5,0 8 40,0 10 50,0

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 0 0,0 2 66,7 1 33,3

Starost 18–34 let 2 4,4 5 11,1 4 8,9 17 37,8 17 37,8

35–54 let 0 0,0 1 4,8 0 0,0 10 47,6 10 47,6

55 let in več 0 0,0 0 0,0 1 14,3 0 0,0 6 85,7

Skupaj 2 2,7 6 8,2 5 6,8 27 37,0 33 45,2



38

Prehranska dopolnila z drugimi minerali, kot sta selen ali cink, vsakodnevno uživa 5,5 %

anketiranih. Med njimi je več moških (11,5 %) kot žensk (2,1 %) (Preglednica 17).

Preglednica 17: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z drugimi minerali glede na


Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 3 11,5 1 3,8 2 7,7 12 46,2 8 30,8

Ženski 1 2,1 1 2,1 3 6,4 22 4,8 20 42,6

Status Dijak 0 0,0 0 0,0 1 25,0 1 25,0 2 50,0

Študent 1 5,0 0 0,0 2 10,0 9 45,0 8 40,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

3 7,7 2 5,1 2 5,1 21 53,8 11 28,2

Nezaposlen 0 0,0 0 0,0 0 0,0 3 75,0 1 25,0

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 6 100,0


Srednja šola 2 5,3 1 2,6 3 7,9 19 50,0 13 34,2

Višja šola 2 25,0 0 0,0 0 0,0 1 12,5 5 62,5

Univerzitetna

izobrazba

0 0,0 1 5,0 1 5,0 11 55,0 7 35,0

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 0 0,0 2 66,7 1 33,3

Starost 18–34 let 3 6,7 1 2,2 5 11,1 22 48,9 14 31,1

35–54 let 1 4,8 1 4,8 0 0,0 12 57,1 7 33,3

55 let in več 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 7 100,0

Skupaj 4 5,5 2 2,7 5 6,8 34 46,6 28 38,4



39

Ostala prehranska dopolnila (čebelji izdelki, beljakovine, omega-3- in omega-6-maščobne

kisline, rastlinski izvlečki, alge, gobe, koencim Q10) uporabniki uživajo manj pogosto. Večji

delež anketiranih vsak dan uživa beljakovine (27 %), po potrebi pa čebelje izdelke (38 %). Med

drugim (12 %) vsakodnevno posamezniki uživajo še vitamin B12 ter B-kompleks, probiotike,

jod, gobe reishi, aloe vero, glutamin, kreatin, reservatrol, HGH formulo 40+ (graf 9).

Graf 9: Pogostost uživanja ostalih prehranskih dopolnil



40

Čebelje izdelke vsakodnevno uživa 8,2 % uporabnikov prehranskih dopolnil. Med njimi je večji

delež žensk (10,6 %) (Preglednica 18).

Preglednica 18: Pogostost uživanja čebeljih izdelkov glede na demografske spremenljivke

Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 1 3,8 3 11,5 7 26,9 9 34,6 6 23,1

Ženski 5 10,6 5 10,6 10 21,3 19 40,4 8 17,0

Status Dijak 0 0,0 1 25,0 1 25,0 0 0,0 2 50,0

Študent 2 10,0 1 5,0 5 25,0 8 40,0 4 20,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

3 7,7 4 10,3 9 23,1 18 46,2 5 12,8

Nezaposlen 1 25,0 0 0,0 1 25,0 2 50,0 0 0,0

Upokojenec 0 0,0 2 33,3 1 16,7 0 0,0 3 50,0


Srednja šola 4 10,5 4 10,5 7 18,4 16 42,1 7 18,4

Višja šola 0 0,0 2 25,0 2 25,0 2 25,0 2 25,0

Univerzitetna

izobrazba

2 10,0 1 5,0 4 20,0 9 45,0 4 20,0

Magisterij,

doktorat

0 0,0 1 33,3 1 33,3 1 33,3 0 0,0

Starost 18–34 let 2 4,4 4 8,9 11 24,4 20 44,4 8 17,8

35–54 let 4 19,0 2 9,5 5 23,8 7 33,3 3 14,3

55 let in več 0 0,0 2 28,6 1 14,3 1 14,3 3 42,3

Skupaj 6 8,2 8 11,0 17 23,3 28 38,4 14 19,2



41

Prehranska dopolnila z beljakovinami vsakodnevno uživa 27,4 % anketiranih, ki uživajo

prehranska dopolnila. Med njimi je višji delež moških (38,5 %) kot žensk (21,3 %). Med tistimi,

ki uživajo prehranska dopolnila, je 31,5 % takšnih, ki prehranskih dopolnil z beljakovinami

nikoli ne uživajo (Preglednica 19).

Preglednica 19: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z beljakovinami glede na


Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 10 38,5 1 3,8 2 7,7 7 26,9 6 23,1

Ženski 10 21,3 7 14,9 1 2,1 12 25,5 17 36,2

Status Dijak 1 25,0 1 25,0 0 0,0 2 50,0 0 0,0

Študent 8 40,0 2 10,0 0 0,0 2 10,0 8 40,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

10 25,6 5 12,8 2 5,1 12 30,8 10 25,6

Nezaposlen 1 25,0 0 0,0 1 25,0 2 50,0 0 0,0

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 16,7 5 83,3


Srednja šola 12 31,6 4 10,5 1 2,6 9 23,7 12 31,6

Višja šola 2 25,0 0 0,0 1 12,5 2 25,0 3 37,5

Univerzitetna

izobrazba

4 20,0 3 15,0 1 5,0 5 25,0 7 35,0

Magisterij,

doktorat

1 33,3 0 0,0 0 0,0 2 66,7 0 0,0

Starost 18–34 let 14 31,1 6 13,3 2 4,4 13 28,9 10 22,2

35–54 let 6 28,6 2 9,5 1 4,8 4 19,0 8 38,1

55 let in več 0 0,0 0 0,0 0 0,0 2 28,6 5 71,4

Skupaj 20 27,4 8 11,0 3 4,1 19 26,0 23 31,5



42

Prehranska dopolnila z omega-3-maščobnimi kislinami vsakodnevno uživa 16,4 % anketiranih,

ki uživajo prehranska dopolnila. Med njimi je večji delež moških (23,1 %) kot žensk (12,8 %)

(Preglednica 20).

Preglednica 20: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z omega-3-maščobnimi kislinami


Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 6 23,1 1 3,8 4 15,4 5 19,2 10 38,5

Ženski 6 12,8 6 12,8 3 6,4 12 25,5 20 42,6

Status Dijak 1 25,0 1 25,0 0 0,0 2 50,0 0 0,0

Študent 2 10,0 2 10,0 1 5,0 4 20,0 11 55,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

8 20,5 1 2,6 6 15,4 11 28,2 13 33,3

Nezaposlen 0 0,0 2 50,0 0 0,0 0 0,0 2 50,0

Upokojenec 1 16,7 1 16,7 0 0,0 0 0,0 4 66,7


Srednja šola 6 15,8 4 10,5 5 13,2 8 21,1 15 39,5

Višja šola 2 25,0 1 12,5 0 0,0 1 12,5 4 50,0

Univerzitetna

izobrazba

3 15,0 1 5,0 1 5,0 6 30,0 9 45,0

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 1 33,3 1 33,3 1 33,3

Starost 18–34 let 6 13,3 3 6,7 5 11,1 12 26,7 19 42,2

35–54 let 5 23,8 3 14,3 1 4,8 5 23,8 7 33,3

55 let in več 1 14,3 1 14,3 1 14,3 0 0,0 4 57,1

Skupaj 12 16,4 7 9,6 7 9,6 17 23,3 30 41,1



43

Prehranskih dopolnil z omega-6-maščobnimi kislinami vsakodnevno ni užival nihče (0,0 %)

izmed anketiranih. Le-ta prehranska dopolnila enkrat na teden uživa 6,8 % uporabnikov, prav

tako 6,8 % uporabnikov uživa prehranska dopolnila z omega-6-maščobnimi kislinami nekajkrat

na mesec (Preglednica 21).

Preglednica 21: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z omega-6-maščobnimi kislinami


Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 0 0,0 1 3,8 3 11,5 4 15,4 18 69,2

Ženski 0 0,0 4 8,5 2 4,3 8 17,0 33 70,2

Status Dijak 0 0,0 0 0,0 1 25,0 0 0,0 3 75,0

Študent 0 0,0 2 10,0 1 5,0 5 25,0 12 60,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

0 0,0 1 2,6 3 7,7 6 15,4 29 74,4

Nezaposlen 0 0,0 1 25,0 0 0,0 1 25,0 2 50,0

Upokojenec 0 0,0 1 16,7 0 0,0 0 0,0 5 83,3


Srednja šola 0 0,0 3 7,9 3 7,9 8 21,1 24 63,2

Višja šola 0 0,0 1 12,5 0 0,0 1 12,5 6 75,0

Univerzitetna

izobrazba

0 0,0 1 5,0 0 0,0 2 10,0 17 85,0

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 1 33,3 1 33,3 1 33,3

Starost 18–34 let 0 0,0 2 4,4 5 11,1 8 17,8 30 66,7

35–54 let 0 0,0 2 9,5 0 0,0 4 19,0 15 71,4

55 let in več 0 0,0 1 14,3 0 0,0 0 0,0 6 85,7

Skupaj 0 0,0 5 6,8 5 6,8 12 16,4 51 69,9



44

Prehranska dopolnila iz rastlinskih izvlečkov vsakodnevno uživa 9,6 % anketiranih, ki uživajo

prehranska dopolnila. Med njimi je višji delež žensk (10,6 %) kot moških (7,7 %) (Preglednica

22).

Preglednica 22: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil iz rastlinskih izvlečkov glede na


Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 2 7,7 1 3,8 2 7,7 7 26,9 14 53,8

Ženski 5 10,6 4 8,5 1 2,1 18 38,3 19 40,4

Status Dijak 0 0,0 1 25,0 0 0,0 2 50,0 1 25,0

Študent 3 15,0 1 5,0 0 0,0 8 40,0 8 40,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

3 7,7 2 5,1 2 5,1 12 30,8 20 51,3

Nezaposlen 1 25,0 1 25,0 0 0,0 1 25,0 1 25,0

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 1 16,7 2 33,3 3 50,0


Srednja šola 2 5,3 2 5,3 2 5,3 17 44,7 15 39,5

Višja šola 2 25,0 1 12,5 0 0,0 2 25,0 3 37,5

Univerzitetna

izobrazba

3 15,0 1 5,0 0 0,0 4 20,0 12 60,0

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 0 0,0 2 66,7 1 33,3

Starost 18–34 let 5 11,1 3 6,7 1 2,2 15 33,3 21 46,7

35–54 let 2 9,5 2 9,5 1 4,8 8 38,1 8 38,1

55 let in več 0 0,0 0 0,0 1 14,3 2 28,6 4 57,1

Skupaj 7 9,6 5 6,8 3 4,1 25 34,2 33 45,2



45

Prehranska dopolnila iz alg vsakodnevno uživa 1,4 % uporabnikov prehranskih dopolnil, kar

predstavlja 1 osebo. Po potrebi alge uživa 20,5 % uporabnikov, nikoli pa jih ni uživalo 75,3 %

uporabnikov (Preglednica 23).

Preglednica 23: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil iz alg glede na demografske

spremenljivke

Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 0 0,0 0 0,0 0 0,0 4 15,4 22 84,6

Ženski 1 2,1 0 0,0 2 4,3 11 23,4 33 70,2

Status Dijak 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 4 100,0

Študent 0 0,0 0 0,0 0 0,0 6 30,0 14 70,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

0 0,0 0 0,0 5 5,1 8 20,5 29 74,4

Nezaposlen 1 25,0 0 0,0 0 0,0 1 25,0 2 50,0

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 6 100,0


Srednja šola 0 0,0 0 0,0 0 0,0 12 31,6 26 68,4

Višja šola 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 8 100,0

Univerzitetna

izobrazba

1 5,0 0 0,0 2 10,0 2 10,0 15 75,0

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 33,3 2 66,7

Starost 18–34 let 0 0,0 0 0,0 0 0,0 9 20,0 36 80,0

35–54 let 1 4,8 0 0,0 2 9,5 6 28,6 12 57,1

55 let in več 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 7 100,0

Skupaj 1 1,4 0 0,0 2 2,7 15 20,5 55 75,3



46

Prehranska dopolnila iz tako imenovanih zdravilnih gob (kot je na primer Ganoderma lucidum)

vsakodnevno uživa 1,4 % anketiranih, ki uživajo prehranska dopolnila, po potrebi 21,9 %

anketiranih, nikoli pa 60,3 % anketiranih (Preglednica 24).

Preglednica 24: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil iz gob glede na demografske

spremenljivke

Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 0 0,0 1 3,8 4 5,4 6 23,1 15 57,7

Ženski 1 2,1 2 4,3 5 10,6 10 21,3 29 61,7

Status Dijak 0 0,0 0 0,0 1 25,0 1 25,0 2 50,0

Študent 0 0,0 1 5,0 2 10,0 6 30,0 11 55,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

1 2,6 2 5,1 6 15,4 7 17,9 23 59,0

Nezaposlen 0 0,0 0 0,0 0 0,0 2 50,0 2 50,0

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 6 100,0


Srednja šola 0 0,0 1 2,6 3 7,9 11 28,9 23 60,5

Višja šola 0 0,0 1 12,5 1 12,5 0 0,0 6 75,0

Univerzitetna

izobrazba

1 5,0 1 5,0 3 15,0 4 20,0 11 55,0

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 2 66,7 0 0,0 1 33,3

Starost 18–34 let 0 0,0 1 2,2 7 15,6 10 22,2 27 60,0

35–54 let 1 4,8 2 9,5 2 9,5 6 28,6 10 47,6

55 let in več 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 7 100,0

Skupaj 1 1,4 3 4,1 9 12,3 16 21,9 44 60,3



47

Prehranska dopolnila s koencimom Q10 vsakodnevno uživa 2,7 % anketiranih, ki uživajo

prehranska dopolnila, med njimi je višji delež žensk (4,3 %) kot moških (0,0 %), ki jih uživajo

le po potrebi (15,4 %). Koencima Q10 ne uživa 80,8 % uporabnikov prehranskih dopolnil

(Preglednica 25).

Preglednica 25: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil s koencimom Q10 glede na


Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 0 0,0 0 0,0 0 0,0 4 15,4 22 84,6

Ženski 2 4,3 0 0,0 0 0,0 8 17,0 37 78,7

Status Dijak 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 25,0 3 75,0

Študent 0 0,,0 0 0,0 0 0,0 3 15,0 17 85,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

1 2,6 0 0,0 0 0,0 7 17,9 31 79,5

Nezaposlen 1 25,0 0 0,0 0 0,0 1 25,0 2 50,0

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 6 100,0


Srednja šola 0 0,0 0 0,0 0 0,0 9 23,7 29 76,3

Višja šola 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 12,5 7 87,5

Univerzitetna

izobrazba

2 10,0 0 0,0 0 0,0 1 5,0 17 85,0

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 33,3 2 66,7

Starost 18–34 let 0 0,0 0 0,0 0 0,0 7 15,6 38 84,4

35–54 let 2 9,5 0 0,0 0 0,0 5 23,8 14 66,7

55 let in več 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 7 100,0

Skupaj 2 2,7 0 0,0 0 0,0 12 16,4 59 80,0



48

Vsakodnevno 5,5 % uporabnikov uživa tudi druga prehranska dopolnila, ki v vprašalniku niso

bila navedena (Preglednica 26). Med drugimi prehranskimi dopolnili so anketirani navedli

naslednja dopolnila: vitamin B12 ter B-kompleks, probiotike, jod, gobe reishi, aloe vero,

glutamin, kreatin, reservatrol, HGH formulo 40+.

Preglednica 26: Pogostost uživanja drugih prehranskih dopolnil glede na demografske

spremenljivke

Demografski

podatek

Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 2 18,2 0 0,0 0 0,0 1 9,1 8 72,7

Ženski 2 8,7 2 8,7 1 4,3 3 13,0 15 65,2

Status Dijak 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 100,0

Študent 0 0,0 1 10,0 0 0,0 1 10,0 8 80,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

2 11,8 1 5,9 1 5,9 0 0,0 13 76,5

Nezaposlen 1 33,3 0 0,0 0 0,0 2 66,7 0 0,0

Upokojenec 1 33,3 0 0,0 0 0,0 1 33,3 1 33,3


Srednja šola 3 15,8 2 10,5 1 5,3 2 10,5 11 57,9

Višja šola 0 0,0 0 0,0 0 0,0 2 66,7 1 33,3

Univerzitetna

izobrazba

1 10,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 9 90,0

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 100,0

Starost 18–34 let 2,0 10,0 1 5,0 0 0,0 2 10,0 15 75,0

35–54 let 1 10,0 1 10,0 1 10,0 1 10, 6 60,0

55 let in več 1 25,0 0 0,0 0 0,0 1 25,0 2 50,0

Skupaj 4 5,5 2 2,7 1 1,4 4 5,5 62 84,9



49

Anketirani so se za uporabo prehranskih dopolnil odločili iz različnih razlogov. Največ se jih

je odločilo za uživanje le-teh, ker ne želijo zboleti (45 %). Pogosto so se za uporabo prehranskih

dopolnil odločili zaradi športne aktivnosti (30 %) in zaradi neuravnoteženega prehranjevanja

(29 %). Najmanj odraslih se je za uporabo prehranskih dopolnil odločilo zaradi želje po

hujšanju (7 %) (graf 10).

Graf 10: Razlogi za uživanje prehranskih dopolnil



50

Večji delež moških (61,5 %) se je odločil za uživanje prehranskih dopolnil zaradi tega, ker so

aktivni športniki, medtem ko se je večji delež žensk (42,6 %) za to odločil, ker ne želi zboleti.

Slaba polovica študentov (45,0 %) ter zaposlenih (48,7 %) se je za uživanje prehranskih

dopolnil odločila, ker ne želi zboleti. Višji delež upokojencev (66,7 %) in oseb starejših od 55

let (71,4 %) se je za uživanje prehranskih dopolnil odločil po nasvetu zdravnika (Preglednica

27).

Preglednica 27: Razlogi za uživanje prehranskih dopolnil glede na demografske

spremenljivke

Legenda: 1 – Ker se prehranjujem neuravnoteženo. 2 – Ker sem vegan/vegetarijanec. 3 – Ker sem aktiven športnik.

4 – Ker želim shujšati. 5 – Ker mi je tako svetoval zdravnik. 6 – Ker ne želim zboleti. 7 – Zaradi oglasa/medijev.

Demogra

- fski

podatek

1 2 3 4 5 6 7

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

Spol Moški 5 19,2 0 0,0 16 61,5 3 11,5 1 3,8 13 50,0 3 11,5

Ženski 16 34,0 8 17,0 6 12,8 2 4,2 13 27,7 20 42,6 3 6,4

Status Dijak 1 25,0 2 50,0 1 25,0 0 0,0 1 25,0 1 25,0 0 0,0

Študent 6 30,0 2 10,0 7 35,0 0 0,0 5 25,0 9 45,0 0 0,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

11 28,2 3 7,7 12 30,8 5 12,8 4 10,3 19 48,7 2 5,1

Nezaposlen 3 75,0 1 25,0 2 50,0 0 0,0 0 0,0 2 50,0 1 25,0

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 4 66,7 2 33,3 3 50,0

Izobrazba Osnovna šola 1 25,0 1 25,0 1 25,0 1 25,0 1 25,0 0 0,0 0 0,0

Srednja šola 9 23,7 5 13,2 11 28,9 2 5,3 10 26,3 18 47,4 3 7,9

Višja šola 3 37,5 0 0,0 4 50,0 1 12,5 1 12,5 3 37,5 3 37,5

Univerzitetna

izobrazba

7 35,0 2 10,0 5 25,0 1 5,0 2 10,0 10 50,0 0 0,0

Magisterij,

doktorat

1 33,3 0 0,0 1 33,3 0 0,0 0 0,0 2 66,7 0 0,0

Starost 18–34 let 12 26,7 4 8,9 18 40,0 2 4,4 8 17,8 18 40,0 1 2,2

35–54 let 9 42,9 4 19,0 4 19,0 3 14,3 1 4,8 13 61,9 2 9,5

55 let in več 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 5 71,4 2 28,6 3 42,9

Skupaj 21 28,8 8 11,0 22 30,1 5 6,8 14 19,2 33 45,2 6 8,2



51

Na vprašanje, koliko časa že redno uživajo prehranska dopolnila, je največ uporabnikov

prehranskih dopolnil odgovorilo, da jih uživajo več kot eno leto (73,0 %), vendar manj kot 3

leta (43,8 %). Manj kot pol leta prehranska dopolnila uživa 27,4 % uporabnikov, več kot 3 leta

pa 18,8 % uporabnikov (Graf 11).

Graf 11: Čas uživanja prehranskih dopolnil



52

Anketirani, ki uživajo prehranska dopolnila, pred nakupom preberejo deklaracijo in navodila

ter se jih dosledno držijo, prav tako se držijo priporočenega dnevnega odmerka (M = 4,1).

Strinjajo se, da so prehranska dopolnila zadovoljila njihova pričakovanja (M = 4,0) in so jim

pri težavah pomagala (M = 4,0). Posvetovanje z osebnim zdravnikom pred uporabo prehranskih

dopolnil ni pogosto (M = 2,7). Graf 12 prikazuje strinjanje uporabnikov prehranskih dopolnil

z navedenimi trditvami.

Legenda: 1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – niti se ne strinjam niti se strinjam, 4 – se strinjam, 5 –

povsem se strinjam.

Graf 12: Strinjanje s trditvami o uporabi prehranskih dopolnil



53

S trditvijo »pred pričetkom jemanja prehranskih dopolnil se posvetujem z osebnim

zdravnikom« so se najbolj strinjali upokojenci (M = 3,83) ter starejši od 55 let (M = 3,86).

Ocenjujem, da se anketirani, ki uživajo prehranska dopolnila, pred pričetkom jemanja le-teh ne

posvetujejo z zdravnikom (M = 2,70) (Preglednica 28).

Preglednica 28: Strinjanje s trditvijo "pred pričetkom jemanja prehranskih dopolnil se

posvetujem z osebnim zdravnikom" glede na demografske spremenljivke

Legenda: *M – povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 – sploh se ne strinjam, 5 –


Demografski

podatek

Sploh se

ne

strinjam

Se ne

strinjam

Niti se

strinjam

niti se ne

strinjam

Se

strinjam

Popolnoma

se strinjam

M* SD

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

Spol Moški 6 23,1 8 30,8 8 30,8 3 11,5 1 3,8 2,42 1,10

Ženski 4 8,5 16 34,0 12 25,5 13 27,7 2 4,3 2,85 1,06

Status Dijak 0 0,0 1 25,0 0 0,0 3 75,5 0 0,0 3,50 1,00

Študent 2 10,0 9 45,0 3 15,0 6 30, 0 0,0 2,65 1,04

Zaposlen oz.

samozaposlen

6 15,4 13 33,3 14 35,9 4 10,3 2 5,1 2,56 1,05

Nezaposlen 2 50,0 1 25,0 1 25,0 0 0,0 0 0,0 1,75 0,96

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 2 33,3 3 50,0 1 16,7 3,83 0,75


Srednja šola 5 13,2 8 21,1 11 28,9 12 31,6 2 5,3 2,95 1,14

Višja šola 2 25,0 3 37,5 1 12,5 2 25,0 0 0,0 2,38 1,19

Univerzitetna

izobrazba

3 15,0 10 50,0 6 30,0 1 5,0 0 0,0 2,25 0,79

Magisterij,

doktorat

0 0,0 2 66,7 1 33,3 0 0,0 0 0,0 2,33 0,58

Starost 18–34 let 7 15,6 17 37,8 9 20,0 10 22,2 2 4,4 2,62 1,13

35–54 let 3 14,3 7 33,3 9 42,9 2 9,5 0 0,0 2,48 0,87

55 let in več 0 0,0 0 0,0 2 28,6 4 57,1 1 14,3 3,86 0,69

Skupaj 10 13,7 24 32,9 20 27,4 16 21,9 3 4,1 2,70 1,09



54

S trditvijo »pred nakupom prehranskega dopolnila natančno preberem deklaracijo in navodila«

so se ženske (M = 4,30) bolj strinjale kot moški (M = 3,85). V povprečju pa so se uporabniki

prehranskih dopolnil strinjali (M = 4,14) s to trditvijo (Preglednica 29).

Preglednica 29: Strinjanje s trditvijo "pred nakupom prehranskega dopolnila natančno

preberem deklaracijo in navodila" glede na demografske spremenljivke



Demografski

podatek

Sploh se

ne

strinjam

Se ne

strinjam

Niti se

strinjam

niti se ne

strinjam

Se

strinjam

Popolnoma

se strinjam

M* SD

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

Spol Moški 1 3,8 2 7,7 5 19,2 10 38,5 8 30,8 3,85 1,08

Ženski 0 0,0 1 2,1 4 8,5 22 46,8 20 42,6 4,30 0,72

Status Dijak 0 0,0 0 0,0 1 25,0 2 50,0 1 25,0 4,00 0,82

Študent 1 5,0 0 0,0 1 5,0 11 55,0 7 35,0 4,15 0,93

Zaposlen oz.

samozaposlen

0 0,0 3 7,7 7 17,9 14 35,9 15 38,5 4,05 0,94

Nezaposlen 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 25,0 3 75,0 4,75 0,50

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 0 0,0 4 66,7 2 33,3 4,33 0,52


Srednja šola 0 0,0 1 2,6 3 7,9 21 55,3 13 34,2 4,21 0,70

Višja šola 0 0,0 0 0,0 1 12,5 3 37,5 4 50,0 4,38 0,74

Univerzitetna

izobrazba

1 5,0 2 10,0 2 10,0 6 30,0 9 45,0 4,00 1,21

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 1 33,3 1 33,3 1 33,3 4,00 1,00

Starost 18–34 let 1 2,2 3 6,7 6 13,3 21 46,7 14 31,1 3,98 0,97

35–54 let 0 0,0 0 0,0 3 14,3 7 33,3 11 52,4 4,38 0,74

55 let in več 0 0,0 0 0,0 0 0,0 4 57,1 3 42,9 4,43 0,54

Skupaj 1 1,4 3 4,1 9 12,3 32 43,8 28 38,4 4,14 0,89



55

S trditvijo »dosledno se držim navodil proizvajalca in priporočenega dnevnega odmerka« so se

v povprečju anketirani, ki uživajo prehranska dopolnila, strinjali (M = 4,14) (Preglednica 30).

Preglednica 30: Strinjanje s trditvijo "dosledno se držim navodil proizvajalca in

priporočenega dnevnega odmerka" glede na demografske spremenljivke



Demografski

podatek

Sploh se

ne

strinjam

Se ne

strinjam

Niti se

strinjam

niti se ne

strinjam

Se

strinjam

Popolnoma

se strinjam

M* SD

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

Spol Moški 0 0,0 1 3,8 5 19,2 12 46,2 8 30,8 4,04 0,82

Ženski 1 2,1 3 6,4 2 4,3 21 44,7 20 42,6 4,19 0,95

Status Dijak 1 25,0 1 25,0 0 0,0 1 25,0 1 25,0 3,00 1,83

Študent 0 0,0 2 10,0 0 0,0 9 45,0 9 45,0 4,25 0,91

Zaposlen oz.

samozaposlen

0 0,0 0 0,0 6 15,4 18 46,2 15 38,5 4,23 0,71

Nezaposlen 0 0,0 1 25,0 1 25,0 0 0,0 2 50,0 3,75 1,50

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 0 0,0 5 83,3 1 16,7 4,17 0,41


Srednja šola 1 2,6 1 2,6 3 7,9 20 52,6 13 34,2 4,13 0,88

Višja šola 0 0,0 0 0,0 1 12,5 6 75,0 1 12,5 4,00 0,54

Univerzitetna

izobrazba

0 0,0 2 10,0 1 5,0 7 35,0 10 50,0 4,25 0,97

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 1 33,3 0 0,0 2 66,7 4,33 1,16

Starost 18–34 let 1 2,2 3 6,7 4 8,9 19 42,2 18 40,0 4,11 0,98

35–54 let 0 0,0 1 4,8 3 14,3 8 38,1 9 42,9 4,19 0,87

55 let in več 0 0,0 0 0,0 0 0,0 6 85,7 1 14,3 4,14 0,38

Skupaj 1 1,4 4 5,5 7 9,6 33 45,2 28 38,4 4,14 0,90



56

S trditvijo »prehranska dopolnila so zadovoljila moja pričakovanja« so se v povprečju

anketirani, ki uživajo prehranska dopolnila, strinjali (M = 4,00) (Preglednica 31).

Preglednica 31: Strinjanje s trditvijo "prehranska dopolnila so zadovoljila moja pričakovanja"

glede na demografsko statistiko



Demografski

podatek

Sploh se

ne

strinjam

Se ne

strinjam

Niti se

strinjam

niti se ne

strinjam

Se

strinjam

Popolnoma

se strinjam

M* SD

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

Spol Moški 0 0,0 2 7,7 3 11,5 14 53,8 7 26,9 4,00 0,85

Ženski 1 2,2 0 0,0 8 17,4 26 56,5 11 23,9 4,00 0,79

Status Dijak 1 25,0 0 0,0 1 25,0 2 50,0 0 0,0 3,00 1,41

Študent 0 0,0 1 5,0 4 20,0 8 40,0 7 35,0 4,05 0,89

Zaposlen oz.

samozaposlen

0 0,0 1 2,6 4 10,5 22 57,9 11 28,9 4,13 0,70

Nezaposlen 0 0,0 0 0,0 0 0,0 4 100,0 0 0,0 4,00 0,00

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 2 33,3 4 66,7 0 0,0 3,67 0,52


Srednja šola 0 0,0 0 0,0 7 18,4 21 55,3 10 26,3 4,08 0,67

Višja šola 0 0,0 1 12,5 1 12,5 3 37,5 3 37,5 4,00 1,07

Univerzitetna

izobrazba

0 0,0 1 5,3 3 15,8 11 57,9 4 21,1 3,95 0,78

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 0 0,0 3 100,0 0 0,0 4,00 0,00

Starost 18–34 let 1 2,2 1 2,2 8 17,8 23 51,1 12 26,7 3,98 0,87

35–54 let 0 0,0 1 5,0 1 5,0 12 60,0 6 30,0 4,15 0,75

55 let in več 0 0,0 0 0,0 2 28,,6 5 71,4 0 0,0 3,71 0,49

Skupaj 1 1,4 2 2,8 11 15,3 40 55,6 18 25,0 4,00 0,80



57

S trditvijo »verjamem, da prehranska dopolnila pomagajo pri mojih težavah« se anketirani, ki

uživajo prehranska dopolnila, v povprečju strinjajo (M = 3,97). S trditvijo se bolj strinjajo moški

(M = 4,04) kot ženske (M = 3,94) (Preglednica 32).

Preglednica 32: Strinjanje s trditvijo "verjamem, da prehranska dopolnila pomagajo pri mojih

težavah" glede na demografsko statistiko



Demografski

podatek

Sploh se

ne

strinjam

Se ne

strinjam

Niti se

strinjam

niti se ne

strinjam

Se

strinjam

Popolnoma

se strinjam

M* SD

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

f f

(%)

Spol Moški 0 0,0 3 11,5 1 3,8 14 53,8 8 30,8 4,04 0,92

Ženski 1 2,1 2 4,3 5 10,6 30 63,8 9 19,1 3,94 0,82

Status Dijak 0 0,0 1 25,0 0 0,0 2 50,0 1 25,0 3,75 1,26

Študent 0 0,0 2 10,0 1 5,0 12 60,0 5 25,0 4,00 0,86

Zaposlen oz.

samozaposlen

0 0,0 2 5,1 4 10,3 23 59,0 10 25,6 4,05 0,76

Nezaposlen 1 25,0 0 0,0 0 0,0 2 50,0 1 25,0 3,50 1,73

Upokojenec 0 0,0 0 0,0 1 16,7 5 83,3 0 0,0 3,83 0,41


Srednja šola 0 0,0 1 2,6 2 5,3 27 71,1 8 21,1 4,11 0,61

Višja šola 0 0,0 1 12,5 1 12,5 3 37,5 3 37,5 4,00 1,07

Univerzitetna

izobrazba

1 5,0 2 10,0 3 15,0 10 50,0 4 20,0 3,70 1,08

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 0 0,0 2 66,7 1 33,3 4,33 0,58

Starost 18–34 let 0 0,0 4 8,9 4 8,9 25 55,6 12 26,7 4,00 0,85

35–54 let 1 4,8 1 4,8 1 4,8 13 61,9 5 23,8 3,95 0,97

55 let in več 0 0,0 0 0,0 1 14,3 6 85,7 0 0,0 3,86 0,38

Skupaj 1 1,4 5 6,8 6 8,2 44 60,3 17 23,3 3,97 0,85



58

Prehranska dopolnila največ anketiranih, ki uživajo prehranska dopolnila, kupuje v lekarni

(32,1 %) in trgovini z živili (25,9 %). Najmanj priljubljena oblika nakupa med uporabniki je

nakup preko zastopnika (11,6 %) (Graf 13).

Graf 13: Nakup prehranskih dopolnil



59

V trgovini s športno prehrano prehranska dopolnila kupujejo bolj moški (38,5 %), katerih višji

delež sicer kupuje v trgovini z živili (42,3 %). Višji delež žensk kupuje prehranska dopolnila

v lekarni (61,7 %), kjer tudi v povprečju največ (32,1 %) uporabnikov kupuje prehranska

dopolnila. Preko zastopnika prehranska dopolnila kupuje nizek delež (11,6 %) anketiranih

(Preglednica 33).

Preglednica 33: Nakup prehranskih dopolnil glede na demografske spremenljivke

Demografski

podatek

V trgovini V lekarni Trgovina s

športno

prehrano

Preko

interneta

Preko

zastopnika

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 11 42,3 7 26,9 10 38,5 6 23,1 5 19,2

Ženski 18 38,3 29 61,7 9 19,1 9 19,1 8 17,0

Status Dijak 1 25,0 4 100,0 1 25,0 0 0,0 0 0,0

Študent 7 35,0 9 45,0 4 20,0 2 10,0 2 10,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

20 5,3 18 46,2 13 33,3 11 28,2 7 17,9

Nezaposlen 1 25,0 2 50,0 1 25,0 2 50,0 1 25,0

Upokojenec 0 0,0 3 50,0 0 0,0 0 0,0 3 50,0


Srednja šola 12 31,6 19 50,0 11 28,9 6 15,8 6 15,8

Višja šola 2 25,0 2 25,0 1 12,5 3 37,5 3 37,5

Univerzitetna

izobrazba

12 60,0 11 55,0 5 25,0 5 25,0 3 15,0

Magisterij,

doktorat

2 66,7 1 66,7 0 0,0 1 33,3 0 0,0

Starost 18–34 let 20 44,4 21 46,7 13 28,9 8 17,8 4 8,9

35–54 let 9 42,9 12 57,1 6 28,6 7 33,3 5 23,8

55 let in več 0 0,0 3 42,9 0 0,0 0 0,0 4 57,1

Skupaj 29 25,9 36 32,1 19 17,0 5 13,4 13 11,6



60

Pozitivne učinke uživanja prehranskih dopolnil je občutilo 78,1 % anketiranih, ki uživajo

prehranska dopolnila (Graf 14). Kot pozitivne učinke le-ti navajajo boljše počutje, boljšo

imunsko odpornost, več energije, hitrejšo regeneracijo, manj krčev in bolečin v mišicah, manj

vrtoglavice in glavobolov, boljšo prebavo, več koncentracije, boljšo fizično pripravljenost,

izboljšanje krvne slike ter lepše lase.

Graf 14: Zaznavanje pozitivnih učinkov prehranskih dopolnil



61

Pozitivne učinke uporabe prehranskih dopolnil je občutil višji delež moških (84,6 %) kot žensk

(74,5 %). Večji delež upokojencev (33,3 %) pozitivnih učinkov uporabe dopolnil ni zaznal

(Preglednica 34).

Preglednica 34: Zaznavanje pozitivnih učinkov prehranskih dopolnil glede na demografske

spremenljivke

Demografski

podatek

Ne Da

f f (%) f f (%)

Spol Moški 4 15,4 22 84,6

Ženski 12 25,5 35 74,5

Status

Dijak 1 25,0 3 75,0

Študent 6 30,0 14 70,0

Zaposlen oz. samozaposlen 6 15,4 33 84,6

Nezaposlen 1 25,0 3 75,0

Upokojenec 2 33,3 4 66,7

Izobrazba

Osnovna šola 1 25,0 3 75,0

Srednja šola 8 21,1 30 78,9

Višja šola 2 25,0 6 75,0

Univerzitetna izobrazba 4 20,0 16 80,0

Magisterij, doktorat 1 33,3 2 66,7

Starost

18–34 let 11 24,4 34 75,6

35–54 let 3 14,3 18 85,7

55 let in več 2 28,6 5 71,4

Skupaj 16 21,9 57 78,1



62

Negativne učinke uporabe prehranskih dopolnil je občutilo 7,0 % anketiranih, ki uživajo

prehranska dopolnila (Graf 15). Poročali so o naslednjih negativnih učinkih: prebavne motnje,

zaprtost in pospešeno odvajanje, predoziranje zaradi nedoslednega sledenja navodilom.

O negativnih učinkih uporabe prehranskih dopolnil ni nihče obvestil svojega osebnega

zdravnika.

Graf 15: Zaznavanje negativnih učinkov prehranskih dopolnil



63

Anketirani, ki uživajo prehranska dopolnila, so pri prvem vprašanju o telesni aktivnosti po svoji

oceni odgovorili, koliko so telesno aktivni (neaktiven, malo aktiven, aktiven in zelo aktiven).

Pri naslednjem vprašanju so odgovarjali kolikokrat na teden so zmerno aktivni vsaj 30 minut

(tek, kolesarjenje, hoja, aerobika in podobno).

Največ uporabnikov prehranskih dopolnil je ocenilo, da so telesno aktivni (57,5 %), za

neaktivne pa se je ocenilo zgolj 2,7 % uporabnikov (Graf 16).

Graf 16: Ocena lastne telesne aktivnosti uporabnikov prehranskih dopolnil



64

Glede na demografske spremenljivke se je pri vsaki spremenljivki največ oseb ocenilo za

telesno aktivne. Ocenjujem, da je več moških kot žensk telesno aktivnih (Preglednica 35).

Preglednica 35: Ocena telesne aktivnosti glede na demografske spremenljivke

Demografski

podatek

Neaktiven Malo aktiven Aktiven Zelo aktiven

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 0 0,0 2 7,7 19 73,1 5 19,2

Ženski 2 4,3 18 38,3 23 48,9 4 8,5

Status Dijak 0 0,0 2 50,0 2 50,0 0 0,0

Študent 0 0,0 6 30,0 13 65,0 1 5,0

Zaposlen oz. samozaposlen 2 5,1 11 28,2 19 48,7 7 17,9

Nezaposlen 0 0,0 0 0,0 3 75,0 1 25,0

Upokojenec 0 0,0 1 16,7 5 83,3 0 0,0

Izobrazba Osnovna šola 0 0,0 0 0,0 4 100,0 0 0,0

Srednja šola 1 2,6 12 31,6 20 52,6 5 13,2

Višja šola 0 0,0 2 25,0 5 62,5 1 12,5

Univerzitetna izobrazba 1 5,0 6 30,0 11 55,0 2 10,0

Magisterij, doktorat 0 0,0 0 0,0 2 66,7 1 33,3

Starost 18–34 let 1 2,2 9 20,0 28 62,2 7 15,6

35–54 let 1 4,8 9 42,9 9 42,9 2 9,5

55 let in več 0 0,0 2 28,6 5 71,4 0 0,0

Skupaj 2 2,7 20 27,4 42 57,5 9 12,3



65

Po svoji oceni telesne aktivnosti so anketirani, ki uživajo prehranska dopolnila, izbrali, kako

pogosto so vsaj 30 minut na dan zmerno telesno aktivni. Vsaj 30 minut dnevno je od 1-krat do

3-krat na teden aktivna več kot polovica (53,4 %) uporabnikov, nikoli pa 5,5 % (Graf 17).

Uporabniki se ukvarjajo z naslednjimi športnimi aktivnostmi: hoja, kolesarjenje, tek, gorništvo,

pohodništvo, skupinske vadbe, rolanje, fitnes, ples, borilne veščine, tenis, odbojka, košarka,

joga, plavanje, lokostrelstvo in gasilstvo.

Graf 17: 30-minutna dnevna zmerna telesna aktivnost uporabnikov prehranskih dopolnil



66

Višji delež moških (53,8 %) je vsaj 30 minut aktivnih 4- do 6-krat na teden. Rezultati kažejo,

da so mlajši (35,6 %) bolj telesno aktivni kot starejši (19,0 %) (Preglednica 36).

Preglednica 36: 30-minutna dnevna zmerna telesna aktivnost uporabnikov prehranskih

dopolnil glede na demografske spremenljivke

Demografski

podatek

Nikoli 1 – 3 krat

na teden

4 – 6 krat

na teden

Vsak dan

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 1 3,8 7 26,9 14 53,8 4 15,4

Ženski 3 6,4 32 68,1 6 12,8 6 12,8

Status Dijak 0 0,0 3 75,0 1 25,0 0 0,0

Študent 0 0,0 10 50,0 7 35,0 3 15,0

Zaposlen oz. samozaposlen 1 2,6 22 56,4 10 25,6 6 15,4

Nezaposlen 0 0,0 2 50,0 2 50,0 0 0,0

Upokojenec 3 50,0 2 33,3 0 0,0 1 16,7

Izobrazba Osnovna šola 1 25,0 1 25,0 2 50,0 0 0,0

Srednja šola 1 2,6 22 57,9 10 26,3 5 13,2

Višja šola 1 12,5 2 25,0 3 37,5 2 25,0

Univerzitetna izobrazba 1 5,0 13 65,0 4 20,0 2 10,0

Magisterij, doktorat 0 0,0 1 33,3 1 33,3 1 33,3

Starost 18–34 let 1 2,2 21 46,7 16 35,6 7 15,6

35–54 let 0 0,0 15 714 4 19,0 2 9,5

55 let in več 3 42,9 3 42,9 0 0,0 1 14,3

Skupaj 4 5,5 39 53,4 20 27,4 10 13,7



67

Odrasli, ki prehranskih dopolnil ne uživajo, so za to najpogosteje navedli razlog, da se primerno

prehranjujejo (54,8 %) (Graf 18). Pod drugo so navedli še: prehranska dopolnila so draga

oziroma za to nimam denarja, jih ne potrebujem, me ne zanimajo, na njih nisem pomislil, ne

čutim potrebe po uporabi ter zaradi sladkorne bolezni.

Graf 18: Razlogi neuporabe prehranskih dopolnil



68

Več kot polovica moških (56,7 %) in žensk (53,5 %) je odgovorilo, da prehranskih dopolnil ne

uživa zaradi primerne prehrane (Preglednica 37).

Preglednica 37: Razlogi neuporabe prehranskih dopolnil glede na demografske spremenljivke

Legenda: 1 – Ker se primerno prehranjujem. 2 – Ker so prehranska dopolnila umetna. 3 – Ker niso učinkovita. 4

– Ker mi škodijo. 5 – Drugo: prehranska dopolnila so draga oziroma za to nimam denarja, jih ne potrebujem, me

ne zanimajo, na njih nisem pomislil, ne čutim potrebe po uporabi, zaradi sladkorne bolezni.

Demografski

podatek

1 2 3 4 5

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Spol Moški 17 56,7 6 20,0 3 10,0 1 3,3 3 10,0

Ženski 23 53,5 9 20,9 4 9,3 0 0,0 7 16,3

Status Dijak 1 12,5 3 37,5 0 0,0 1 12,5 3 37,5

Študent 14 56,0 5 20,0 2 8,0 0 0,0 4 16,0

Zaposlen oz.

samozaposlen

20 64,5 5 16,1 5 16,1 0 0,0 1 3,2

Nezaposlen 0 0,0 1 100,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0

Upokojenec 5 62,5 1 12,5 0 0,0 0 0,0 2 25,0


Srednja šola 19 50,0 8 21,1 4 10,5 1 2,6 6 15,8

Višja šola 7 63,6 2 18,2 1 9,1 0 0,0 1 9,1

Univerzitetna

izobrazba

13 72,2 2 11,1 1 5,6 0 0,0 2 11,1

Magisterij,

doktorat

0 0,0 0 0,0 1 100,0 0 0,0 0 0,0

Starost 18–34 let 21 48,8 9 20,9 5 11,6 1 2,3 7 16,3

35–54 let 12 60,0 5 25,0 2 10,0 0 0,0 1 5,0

55 let in več 7 70,0 1 10,0 0 0,0 0 0,0 2 20,0

Skupaj 40 54,8 15 20,5 7 9,6 1 1,4 10 13,7



69

3.8 Razprava

V diplomskem delu sem si zastavila tri raziskovalna vprašanja, na katera bom v tem delu

diplomskega dela s pomočjo rezultatov odgovorila.

Raziskovalno vprašanje 1: Kako pogosto odrasli uživajo prehranska dopolnila?

V raziskavi je sodelovalo 146 odraslih, od tega je polovica (50,0 %) takšnih, ki uživajo

prehranska dopolnila. Podobno ugotavljajo tudi Rovira idr. (2013), saj naj bi bilo v Združenih

državah Amerike in Evropi polovica prebivalcev uporabnikov prehranskih dopolnil. Smogavec

in Softič (2009) ugotavljata, da v Sloveniji 69,0 % odraslih uporablja prehranska dopolnila z

vitamini in minerali v namen samozdravljenja.

Sirico idr. (2018) ugotavljajo, da so ženske in osebe z višjo izobrazbo pogostejši uporabniki

prehranskih dopolnil, kar kažejo tudi rezultati moje raziskave, vendar ob tem kot pogostejše

uporabnike prehranskih dopolnil navajajo tudi starejše osebe. Z izvedeno raziskavo tega ne

potrjujem, ker je bil vzorec glede na število anketiranih v posamezni kategoriji premajhen.

Raziskovalno vprašanje 2: Katere skupine prehranskih dopolnil odrasli najpogosteje uživajo?

Rezultati raziskave kažejo, da višji delež uporabnikov prehranskih dopolnil vsakodnevno uživa

beljakovinska prehranska dopolnila (27,4 %). Temu sledijo prehranska dopolnila

z omega-3-maščobnimi kislinami (16,4 %), vitaminom C (15,1 %), magnezijem (15,1 %),

multivitaminska prehranska dopolnila (15,1 %) ter čebelji izdelki (8,2 %).

Rezultati Raziskave javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil (2010) pa kažejo, da

uporabniki prehranskih dopolnil najpogosteje uživajo med in druge čebelje izdelke (34,1 %),

sledijo jim vitaminski (9,4 %) in mineralni (5,1 %) pripravki, omega-3-maščobne kisline skupaj

z omega-6-maščobnimi kislinami (9,0 %), prehranska dopolnila za športnike pa uživa 2,3 %

uporabnikov.

Rezultati moje raziskave kažejo na višji delež uporabnikov, ki uživajo prehranska dopolnila za

športnike (beljakovinska dopolnila), kot rezultati Raziskave javnega mnenja o uporabi

prehranskih dopolnil (2010). Prav tako je v mojem vzorcu višji delež tistih uporabnikov, ki

redno uživajo prehranska dopolnila z omega-3-maščobnimi kislinami.



70

Raziskovalno vprašanje 3: Kakšni so vzroki za uživanje prehranskih dopolnil?

V raziskavi sem ugotovila, da je najpogosteje izbran razlog za uživanje prehranskih dopolnil,

da uporabniki ne želijo zboleti (45,2 %), temu sledi športna aktivnost (30,1 %) in

neuravnoteženo prehranjevanje (28,8 %).

Rezultati Raziskave javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil (2010) kažejo, da kar

76,9 % uporabnikov prehranskih dopolnil le-ta uporablja zaradi zmanjšane odpornosti

organizma, več kot polovica zaradi pomanjkanja določene snovi, nekaj manj kot polovica pa

zaradi utrujenosti. Zaradi neuravnoteženega prehranjevanja prehranska dopolnila uporablja

30,3 % anketiranih, 17,6 % pa je takšnih, ki jih uporabljajo zaradi povečane športne aktivnosti.

V obeh raziskavah je večji delež uporabnikov prehranskih dopolnil kot razlog za uporabo

navedlo željo po zdravju. V moji raziskavi je več uporabnikov navedlo, da prehranska dopolnila

uporabljajo zaradi svoje povišane športne aktivnosti (30,1 %) kot v Raziskavi javnega mnenja

o uporabi prehranskih dopolnil (2010), kjer je isti razlog navedlo 17,6 % anketiranih.



71

4 SKLEP

Med živila spadajo tudi prehranska dopolnila, ki jih uporabljamo, ko dopolnjujemo običajno

prehrano. Vendar le-ta niso namenjena nadomeščanju uravnotežene prehrane, zdravljenju in

preprečevanju bolezni.

Vzorec v raziskavi je bil premajhen za ugotavljanje natančnih razlik med uporabniki

prehranskih dopolnil glede na demografske spremenljivke, zato bom v nadaljevanju navajala le

splošne rezultate raziskave na temo odnosa odraslih do prehranskih dopolnil.

Uporabniki prehranskih dopolnil in tisti, ki jih ne uporabljajo, vedo, da so prehranska dopolnila

dodatek k običajni prehrani (Preglednica 5) in ne nadomestilo za uravnoteženo prehrano

(Preglednica 4). Vendar niso zanesljivo prepričani, da prehranska dopolnila niso vrsta zdravila

brez recepta (Preglednica 6).

Rezultati raziskave so pokazali, da 45,2 % uporabnikov prehranskih dopolnil le-ta uživa zaradi

želje po zdravju, ker ne želijo zboleti. Tudi rezultati Raziskave javnega mnenja o uporabi

prehranskih dopolnil (2010) so pokazali, da največ uporabnikov prehranskih dopolnil le-ta

uporablja zaradi želje po zdravju. Iz tega sklepam, da med uporabniki velja splošno prepričanje,

da prehranska dopolnila lahko pripomorejo k zdravju ali celo preprečujejo in zdravijo bolezni.

O tem, ali prehranska dopolnila dejansko pripomorejo k zdravju, zdravljenju in preprečevanju

bolezni, je bilo opravljenih več raziskav, vendar Guallar idr. (2013), Plemenitaš (2018) ter Sonc

(2007) opozarjajo, da so potrebne nadaljnje raziskave na področju učinkovitosti prehranskih

dopolnil. Zaradi omenjenih nasprotujočih si rezultatov raziskav ni mogoče zanesljivo trditi, da

je uživanje prehranskih dopolnil učinkovito pri zdravljenju in preprečevanju bolezni ali da so

lahko celo nevarna.

Barnes idr. (2016) ocenjujejo, da je v t. i. razvitem delu sveta kar 75 % prebivalcev uporabnikov

prehranskih dopolnil. Za Slovenijo natančnega podatka o uporabi več vrst prehranskih dopolnil

ni. Ocenjena je uporaba prehranskih dopolnil z vitamini in minerali v namen samozdravljenja.

Smogavec in Softič (2009) ugotavljata, da je v Sloveniji takšnih uporabnikov 69,0 %.

Predstavljeni deleži so višji od rezultatov moje raziskave. Ugotovila sem, da prehranska

dopolnila uživa 50,0 % anketiranih odraslih. Največ ostalih odraslih, ki prehranskih dopolnil

ne uživa, meni, da to ni potrebno zaradi njihove primerne prehrane. Sklepam, da osebe, ki

prehranskih dopolnil ne uporabljajo, menijo, da so le-ta potrebna samo takrat, kadar se

prehranjujemo neuravnoteženo.



72

Med uporabniki prehranskih dopolnil v moji raziskavi, je bilo največ tistih, ki vsakodnevno

uživajo beljakovinska dopolnila (27,4 %). Takšnih, ki so prehranska dopolnila uživali zaradi

povečane športne aktivnosti, je bilo 30,1 %. Beljakovinska dopolnila so največkrat prehranska

dopolnila za športnike, ki jih je po rezultatih Raziskave javnega mnenja o uporabi prehranskih

dopolnil (2010) redno uživalo 2,3 % uporabnikov, 17,6 % uporabnikov pa je dopolnila uživalo

zaradi povišane športne aktivnosti. Sklepam, da so prehranska dopolnila postala bolj pomembna

za tiste, ki so telesno bolj aktivni. Uporaba prehranskih dopolnil zaradi hujšanja ni tako

razširjena. V Raziskavi javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil (2010) je 12,3 %

uporabnikov navedlo, da prehranska dopolnila uživajo zaradi želje po izgubi teže, v moji

raziskavi pa je isto trditev navedlo 6,8 % uporabnikov.

Sirico idr. (2018) navajajo, da v Evropi in v Združenih državah Amerike uporabniki prehranskih

dopolnil najpogosteje uživajo dopolnila z vitamini in minerali. Iz rezultatov raziskave sklepam,

da je uživanje prehranskih dopolnil z vitamini in minerali zelo pogosto med uporabniki. Med

vitamini in minerali največ uporabnikov vsakodnevno uživa multivitaminske pripravke

(15,1 %), vitamin C (15,1 %) ter magnezij (15,1 %).

Veliko odraslih uživa prehranska dopolnila zaradi želje po zdravju. Hranilne snovi, ki imajo za

zdravje pomembno vlogo, lahko pridobimo z uravnoteženo in raznoliko prehrano. Kadar

imamo povečane potrebe po hranilnih snoveh ali le-teh zaradi bolezni telo ne presnavlja, je

primerna uporaba prehranskih dopolnil. O tem, ali potrebujemo prehranska dopolnila, se je

smiselno posvetovati z zdravnikom, za nasvet se lahko obrnemo tudi na farmacevta. Vsekakor

se je potrebno zavedati, da je prekomerno uživanje prehranskih dopolnil in neupoštevanje

navodil lahko nevarno za zdravje.

Ocenjujem, da je potrebno odrasle ozaveščati o varni uporabi prehranskih dopolnil ter

o pomembnosti uravnoteženega prehranjevanja. Pri tem bi se morali tako zdravniki kot

ponudniki prehranskih dopolnil sklicevati na z raziskavami ugotovljene pozitivne ter negativne

učinke prehranskih dopolnil. Odraslim pa svetujem, da se naj pred uporabo prehranskih

dopolnil posvetujejo z zdravnikom, saj le tako lahko dosežejo varen vnos potrebnih hranilnih

snovi s prehranskimi dopolnili.



73

5 VIRI IN LITERATURA

Abazovič, M., Čater, N. in Jagodic Vilfan, A., H. (2011). Zdravila in samozdravljenje: o

pravilni in varni rabi zdravil. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo.

Age-Related Eye Disease Study Research Group (2001). A Randomized, Placebo-Controlled,

Clinnical Trial of High-Dose Supplementation With Vitamins C and E, Beta Carotene, and Zinc

for Age-Related Macular Degeneration and Vision Loss. Archives of Ophtalmology, 119(10),

1417–1436.

A healthy, balanced diet. (b. d). Pridobljeno s

https://www.nutrition.org.uk/healthyliving/healthydiet/healthybalanceddiet.html

Balluz, L. S., Kieszak, S. M., Philen, R. M. in Mulinare, J. (2000). Vitamin and mineral

supplement use in the United States. Results from the third National Health and Nutrition

Examination Survey. Arch Fam Med, 9(3), 258–262.

Banović, A., Pisk, N., Lisjak Rijavec, N. in Pavšar, H. (2017). Navade pri uporabi zdravil ter

prehranskih dopolnil za krepitev odpornosti med odraslo slovensko populacijo. Farmacevtski

vestnik, 68(4), 303–310.

Barnes, K., Ball, L., Desbrow, B., Alsharairi, N. in Ahmed, F. (2016). Consumption and reasons

for use of dietary supplements in an Australian university population. Nutrition, 32(5),

524–530.

Bischoff-Ferrari, H. A., Dawson-Huges, B., Staehelin, H. B., Orav, J. E., Stuck, A. E., Theiler,

R., Wong, J. B., Egli, A., Kiel, D. P. in Henschkowski, J. (2009). Fall prevention with

supplemental and active forms of vitamin D: a meta-analysis of randomised controlled trials.

BMJ,339. Pridobljeno s https://www.bmj.com/content/bmj/339/bmj.b3692.full.pdf

Caracciolo, F., Lombardi, A., Verneau, F. in Lombardi, P. (2016). Beyond the use of food

supplements: An empirical analysis in Italy. Italian Journal of Food Science, 28, 15–-24

Common misconceptions about dietary supplements. (2015). American Cancer Society.

Pridobljeno s https://www.cancer.org/treatment/treatments-and-side-effects/complementary-

and-alternative-medicine/dietary-supplements/misconceptions.html

Council for Responsible Nutrition. (2014). The Dietary Supplement Consumer. Pridobljeno s

https://www.crnusa.org/sites/default/files/pdfs/CRN2014CCsurvey-infographic-pages.pdf

https://www.nutrition.org.uk/healthyliving/healthydiet/healthybalanceddiet.html

https://www.cancer.org/treatment/treatments-and-side-effects/complementary-and-alternative-medicine/dietary-supplements/misconceptions.html

https://www.cancer.org/treatment/treatments-and-side-effects/complementary-and-alternative-medicine/dietary-supplements/misconceptions.html

https://www.crnusa.org/sites/default/files/pdfs/CRN2014CCsurvey-infographic-pages.pdf



74

Davis, C. D., Tsuji, P. A. in Milner, J. A. (2012). Selenoproteins and Cancer Prevention. Annual

Review of Nutrition, 32, 73–95.

Dietary Supplements: What You Need to Know. (2011). National Institutes od Health.

Pridobljeno s https://ods.od.nih.gov/HealthInformation/DS_WhatYouNeedToKnow.aspx

Douglas, R. M. in Hemilä, H. (2005). Vitamin C for Preventing and Treating the Common

Cold. PLoS Med, 2(6). Pridobljeno s

https://journals.plos.org/plosmedicine/article/file?id=10.1371/journal.pmed.0020168&type=pr

intable

Farazin, U. (2008). Problematika prehranskih dopolnil v športu. Farmacevtski vestnik, 59(4),

189–192.

Food Standards Agency. (2018). Food supplements consumer research. Pridobljeno s

https://www.food.gov.uk/sites/default/files/media/document/food-supplements-full-report-

final-2505018.pdf

Food Supplements (2019). ANSES. Pridobljeno s https://www.anses.fr/en/content/food-

supplements-0

Fortmann, S. P., Burda, B. U., Senger, C. A., Lin, J. S. in Whitlock, E. P. (2013). Vitamin and

mineral supplements in the primary prevention of cardiovascular disease and cancer: An

updated systematic evidence review fort he U.S. Preventive Services Task Force. Annals of

Internal Medicine, 159(12), 824–834.

Giammarioli, S., Boniglia, C., Carratù, B., Ciarrocchi, M., Chiarotti, F., Mosca, M. in Sanzini,

E. (2012). Use of food supplements and determinants of usage in a sample Italian adult

population. Public Health Nutrition, 16(10), 1768–1781.

Guallar, E., Stranges, S., Mulrow, C., Appel, L. J. in Miller, E. R. (2013). Enough is enough:

Stop wasting money on vitamin and mineral supplements. Annals of Internal Medicine,

159(12), 850–-851.

Hlastan Ribič, C. (2009). Uvod v prehrano. Ljubljana: Medicinska fakulteta

Hlastan Ribič, C. in Šerona, A. (2012). Uravnotežena prehrana. Ljubljana: Inštitut za varovanje

zdravja

https://ods.od.nih.gov/HealthInformation/DS_WhatYouNeedToKnow.aspx

https://www.food.gov.uk/sites/default/files/media/document/food-supplements-full-report-final-2505018.pdf

https://www.food.gov.uk/sites/default/files/media/document/food-supplements-full-report-final-2505018.pdf

https://www.anses.fr/en/content/food-supplements-0

https://www.anses.fr/en/content/food-supplements-0



75

Kocjan, T., Preželj, J., Pfeifer, M., Jensterle Sever, M., Čokolič, M. in Zavratnik, A. (2013).

Smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze. Zdravniški vestnik, 82(4), 207–217.

Kong, X., Huang, X., Zhao, M., Xu, B., Xu, R., Song, Y., Yu, Y., Yang, W., … Huo, Y. (2018).

Platelet Count Affects Efficacy of Folic Acid in Preventing Firs Stroke. Journal of the American

College of Cardiology, 71(19), 2136–2146.

Knopf, H. (2017). [Self-medication with vitamins, minerals and food supplements in Germany :

Results of nationwide health surveys]. Bundesgesundheitsblatt, Gesundheitsforschung,

Gesundheitsschutz, 60(3), 268–276.

Kreft, S. (2009). Prehranska dopolnila v onkologiji. Farmacevtski vestnik, 60(2), 73–76.

Kreft, S., Pravst, I., Klinc, I., Tuš, M., Selak, M. in Prevodnik, T. (2018). Kriteriji za izbor

rastlinskih prehranskih dopolnil za prodajo v lekarni. Farmacevtski vestnik, 69(4), 283–299.

Lokalno pridelana zelenjava. (b. d.). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pridobljeno s

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/promocija_lokalne_hrane/lokalno_pridelana_ze

lenjava/

Lee J. H., O'Keefe J. H., Bell D., Hensrud D. D. in Holick M. F. (2008). Vitamin D Deficiency.

An Important, Common, and Easily Treatable Cardiovascular Risk Factor? Journal of the

American College of Cardiology, 52(24), 1949–1956.

Lieberman, R. H., Marriott, B. P., Williams, C., Judelson, A. D., Glickman, E. L., Geiselman,

P. J., Dotson, L. in Mahoney, C. R. (2015). Patterns of dietary supplement use among college

students. Clinical Nutrition, 34, 976–985.

Malek, N. (b. d.). Smernice zdrave prehrane. Pridobljeno s

https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/splosno/94-smernice-zdrave-prehrane.html

Michels Blanck, H., Serdula, M. K., Gillespie, C., Galuska, D. A., Sharpe, P. A., Conway, J.

M., Kettel Khan, L. in Ainsworth, B. E. (2007). Use of Nonprescription Dietary Supplements

for Weight Loss Is Common among Americans. Journal of the American Dietetic Association,

107(3), 441–447.

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. (2010). Raziskava javnega mnenja o uporabi

prehranskih dopolnil. Pridobljeno s

https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/splosno/94-smernice-zdrave-prehrane.html



76

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/zakonodaja/mednarodna_zakonodaja/

VARNOST_%C5%BDIVIL/PARSIFAL-porocilo_raziskave.pdf

Nutrivigilanca – Odgovori na pogosta vprašanja glede varnega uživanja prehranskih dopolnil

(2016). NIJZ. Pridobljeno s

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/qa_03032016_0.pdf

Pisk, N., Pal, M. in Pavšar, H. (2011). Raziskava javnega mnenja prebivalcev Slovenije o

izdelkih za samozdravljenje ter načinu informiranja glede njihove uporabe. Farmacevtski

vestnik, 62(4), 184–190.

Plemenitaš, A. (2018). Prehrana in prehranska dopolnila v psihiatriji. Zdravniški vestnik,

87(1/2), 81–90.

Poličnik, R. (2018). Zdrava prehrana: priročnik za izvajalce v zdravstvenih domovih.

Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana. Pridobljeno s

https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-

datoteke/prirocnik_zdrava_prehrana_12.1.2018_za_splet.pdf

Poličnik, R. in Bavcon, M. (2018). Uravnotežena prehrana. Pridobljeno s

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/uravnotezena_prehrana_0.pdf

Pravilnik o prehranskih dopolnilih (2013). Uradni list RS, št. 66 (5.8.2013). Pridobljeno s

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=201366&stevilka=2603

Puc, M. Svetovalni servis [radijski posnetek]. Ljubljana: RTV Slovenija. Predvajano na Radio

Prvi 24. jan.2019 ob 8.05.

Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil (2016). NIJZ. Pridobljeno s

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/foto_DJZ/prehra

na/2016_referencne_vrednosti_za_energijski_vnos_ter_vnos_hranil_17022016.pdf

Rovira, M. A., Grau, M., Castaner, O., Covas, M. I. in Schroder, H. (2013).Dietary Supplement

Use and Health-Related Behaviors in a Mediterranea Population. Journal of Nutrition

Education and Behavior, 45(5), 386–391.

Sajko, S. in Sollner Dolenc, M. (2013). Vzroki in posledice pomanjkanja vitamina D.

Medicinski razgledi, 52(1), 29–48.

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/zakonodaja/mednarodna_zakonodaja/VARNOST_%C5%BDIVIL/PARSIFAL-porocilo_raziskave.pdf

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/zakonodaja/mednarodna_zakonodaja/VARNOST_%C5%BDIVIL/PARSIFAL-porocilo_raziskave.pdf

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/qa_03032016_0.pdf

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/uravnotezena_prehrana_0.pdf

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=201366&stevilka=2603

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/foto_DJZ/prehrana/2016_referencne_vrednosti_za_energijski_vnos_ter_vnos_hranil_17022016.pdf

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/foto_DJZ/prehrana/2016_referencne_vrednosti_za_energijski_vnos_ter_vnos_hranil_17022016.pdf



77

Singh, M. in Das, R. R. (2013). Zinc for the common cold. Cochrane Database of Systematic

Reviews, 6. Pridobljeno s

https://www.cochranelibrary.com/cdsr/doi/10.1002/14651858.CD001364.pub4/epdf/full

Sirico, F., Miressi, S., Castaldo, C., Spera, R., Montagnani, S., Di Meglio, F. in Nurzynska, D.

(2018). Habits and beliefs related to food supplements: Results of a survey among Italian

students of different education fields and levels. PLoS One, 13(1). Pridobljeno s

https://journals.plos.org/plosone/article/file?id=10.1371/journal.pone.0191424&type=printabl

e

Smernice za opredelitev izdelkov, ki lahko hkrati sodijo v opredelitev zdravila in izdelka, ki je

predmet drugih predpisov (2018). Uradni list RS, št. 17/2014. Pridobljeno s

https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZHPD/Smernice_za_opredelitev_izde

lkov_marec_2018.pdf

Smogavec, M. in Softič, N. (2009). Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji

(Raziskovalna naloga). Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Maribor.

Smolič, T. (2013). Vsebnost prehranske vlaknine v živilih rastlinskega izvora (Diplomsko delo).

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana.

Sonc, M. (2007). Interakcije in neželeni učinki prehranskih dopolnil. Onkologija/ za prakso,

11(1), 66–71.

Supplements Who needs them? (2011). National Health Service. Pridobljeno s

https://www.nhs.uk/news/2011/05May/Documents/BtH_supplements.pdf

Swanson, D., Block, R. in Mousa, S. A. (2012). Omega-3 Fatty Acids EPA and DHA: Health

Benefits Throughout Life, Advances in Nutrition, (3)1, 1–7.

Thomas, E., Karsten, B., Nese Sahin, F., Ertetik, G., Martines, F., Leonardi, V., Paoli, A.,

Gentil, P., Palma, A., Bianco, A. (2019). Protein supplement consumption is linked to time

spent exercising and high-protein content foods: A multicentric observational study. Heliyon,

5(4). Pridobljeno s

https://www.researchgate.net/publication/332442562_Protein_supplement_consumption_is_li

nked_to_time_spent_exercising_and_high-

_protein_content_foods_A_multicentric_observational_study

https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZHPD/Smernice_za_opredelitev_izdelkov_marec_2018.pdf

https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZHPD/Smernice_za_opredelitev_izdelkov_marec_2018.pdf

https://www.nhs.uk/news/2011/05May/Documents/BtH_supplements.pdf



78

What are Food Supplements and Who Needs Them? (2013). EUFIC. Pridobljeno s

https://www.eufic.org/en/healthy-living/article/food-supplements-who-needs-them-and-when

Wierzejska, E., Krzysztoszek, J. in Karasiewicz, M. (2018). Attitude of future healthcare

professionals towards food supplements, Herba Polonica, 64(1), 44–55.

Žiberna, L. (2014). Nenamerni doping v športu. Medicinski razgledi, 53(4), 503–526.

https://www.eufic.org/en/healthy-living/article/food-supplements-who-needs-them-and-when



79

6 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

Pozdravljeni.

Sem Lucija Malovrh študentka Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer dvopredmetni učitelj (kemija in

gospodinjstvo). V svojem diplomskem delu želim raziskati, kakšen odnos do prehranskih dopolnil

imajo odrasli. Vprašalnik, ki je pred vami, mi bo v veliko pomoč pri pripravi diplomskega dela, zato

vas vljudno prosim, da ga izpolnite.

Vprašalnik je anonimen, rezultati pa bodo uporabljeni izključno za potrebe diplomskega dela.

Za vaš čas in trud se vam vnaprej zahvaljujem.

1. Demografski podatki:

Spol: a) Moški b) Ženski

S številko zapišite svojo starost: ______ let

Kakšen je Vaš status?

a) Dijak

b) Študent

c) Zaposlen, samozaposlen

d) Nezaposlen

e) Upokojenec

Kakšna je Vaša stopnja izobrazbe?

a) Osnovna šola

b) Srednja šola

c) Višja šola

d) Univerzitetna izobrazba

e) Magisterij, doktorat

2. Na lestvici od 1 (nikakor se ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam) označite kako zelo se

strinjate z navedeno trditvijo.

Trditev

1

Nikakor

se ne

strinjam

2

Se ne

strinjam

3

Niti se

strinjam niti

se ne strinjam

4

Se

strinjam

5

Popolnoma

se strinjam

Prehransko dopolnilo je

nadomestilo za uravnoteženo

prehrano.

1 2 3 4 5

Prehransko dopolnilo je dodatek

k običajni prehrani. 1 2 3 4 5

Prehransko dopolnilo je vrsta

zdravila brez recepta. 1 2 3 4 5

Prehransko dopolnilo pripomore

k izboljšanju prehrane. 1 2 3 4 5



80

3. Ali ste v zadnjem letu uživali prehranska dopolnila?

DA NE

V kolikor ste odgovorili z NE, nadaljujte z odgovarjanjem na vprašanje št. 4.

4. Prehranskih dopolnil ne uživam ker:

a) se primerno prehranjujem.

b) so dopolnila umetna.

c) niso učinkovita.

d) mi škodijo.

e) drugo: _________________.

Hvala. Vaše reševanje je zaključeno.

V kolikor ste odgovorili z DA nadaljujete z odgovarjanjem na vprašanje št. 5.

5. Kako pogosto uživate navedena prehranska dopolnila?

Prehransko dopolnilo Vsak dan Enkrat na

teden

Nekajkrat

na mesec

Po potrebi Nikoli

Multivitaminski pripravki

Vitamin D

Vitamin C

Vitamin A

Drugi posamezni vitamini

Magnezij

Kalcij

Železo

Drugi posamezni minerali

Čebelji izdelki

Beljakovine

Omega-3-maščobne kisline

Omega-6-maščobne kisline

Rastlinski izvlečki

Alge

Gobe

Koencim Q10

Drugo:

6. Zakaj ste se odločili za uživanje prehranskih dopolnil?

a) Ker se prehranjujem neuravnoteženo.

b) Ker sem vegan/vegetarijanec.

c) Ker sem aktiven športnik.

d) Ker želim shujšati.

e) Ker mi je tako svetoval zdravnik.

f) Ker ne želim zboleti.

g) Zaradi oglasa/medijev.

h) Drugo: _______________________.



81

7. Koliko časa redno uživate prehranska dopolnila?

a) Manj kot pol leta

b) 1−3 leta

c) 3−5 let

d) Več kot 5 let

8. Kje navadno kupujete prehranska dopolnila?

a) V trgovini z živili.

b) V lekarni.

c) V trgovini s športno prehrano.

d) Preko interneta.

e) Preko zastopnika.

9. Na lestvici od 1 (nikakor se ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam) označite kako zelo se

strinjate z navedeno trditvijo.

Trditev

1

Nikakor

se ne

strinjam

2

Se ne

strinjam

3

Niti se

strinjam

niti se

ne

strinjam

4

Se

strinjam

5

Popolnoma

se strinjam

Pred pričetkom jemanja prehranskih

dopolnil se posvetujem z osebnim

zdravnikom.

1 2 3 4 5

Pred nakupom prehranskega dopolnila

natančno preberem deklaracijo in

navodila.

1 2 3 4 5

Dosledno se držim navodil proizvajalca in

priporočenega dnevnega odmerka. 1 2 3 4 5

Prehranska dopolnila so zadovoljila moja

pričakovanja. 1 2 3 4 5

Verjamem, da prehranska dopolnila

pomagajo pri mojih težavah. 1 2 3 4 5

10. Ali ste ob uživanju prehranskih dopolnil občutili pozitivne učinke na svoje zdravje?

DA NE

Če da, opišite katere?

_________________________________________________________________________



82

11. Ali ste ob uživanju prehranskih dopolnil občutili neželene stranske učinke?

DA NE

Če da, opišite katere?

_________________________________________________________________________

Ali ste o stranskih učinkih jemanja prehranskih dopolnil obvestili svojega osebnega zdravnika?

DA NE

12. Ocenite svojo telesno aktivnost. Obkrožite številko pri izbranem odgovoru.

Neaktiven Malo aktiven Aktiven Zelo aktiven

1 2 3 4

13. Kolikokrat na teden ste zmerno telesno aktivni vsaj 30 min/dan (hitra hoja, počasen tek, ples,

aerobika, ipd.)? Obkrožite številko pri izbranem odgovoru.

Nikoli 1–3 krat na teden 4–6 krat na teden Vsak dan

1 2 3 4

14. S katero telesno aktivnostjo se ukvarjate?

_________________________________