Svet ptic: 04,07

etrta tevilka//poljudni lanek: Individualno prepoznavanje ptic z analizo njihovega

oglaanja in petja//ornitoloki potopis: Uganda//varstvo ptic in narave: Sredozemski akcijski

nart za varstvo morskih in obalnih ptic//mi za ptice in naravo: Nameanje gnezdilnic v

Tiistanu//bogastvo vrtov: Zimsko krmljenje ptic//skupaj rastemo: Krmilnice za ptice v

lonkih za roe//portret: Kavka//z drutvenega izleta: Evropski dan opazovanja ptic 2007

revija Drutva za opazovanje in prouevanje ptic Slovenije//letnik 13, tevilka 04, december 2007//ISSN: 1580-3600

//letnik 13, tevilka 04, december 2007 3

UVODNIK

glavni sponzor DOPPS

Priel je as, ko se v vlogi urednice poslavljam od vas. Revija bo odslej v novih, prav tako nenih rokah. Upravni odbor je septembra kot novo urednico potrdil Petro Vrh Vrezec, univerzitet-no diplomirano biologinjo, zaposleno v pisarni DOPPS. Petra bo urednikovala profesionalno, kar je za nadaljnji razvoj revije zelo pomemb-no, saj bo urednitvu lahko posveala ve asa. Svoje vizije in narte bo prav gotovo predstavila v uvodniku prihodnje tevilke. Sama se od ured-nitva poslavljam zato, ker je uredniko delo ob vseh drugih obveznostih postalo preobseno zame in bi s asom, ki ga imam na voljo, revijo le steka e naprej razvijala. eprav je, po mnenju mnogih, Svet ptic revija, ki je po kakovosti med najboljimi med publikacijami te vrste (poljud-ne revije drugih partnerjev organizacije BirdLife International), sem prepriana, da si nai lani, drugi ljubitelji ptic in narave ter seveda ptice in narava zasluijo e ve.

V zadnjih tednih sem vekrat sliala zanimivo vpraanje tega ali onega kolega ali prijatelja, ali bom Svet ptic pogreala. Moram priznati, da se obutki tudi nekoliko meajo, tako da sem, od-visno od trenutka, nemara komu odgovorila tako, drugemu kanek drugae. Konno sporoi-lo pa je takno: da, revijo bom pogreala, tako kot lovek pogrea tistega, ki ga ima rad.

Ko sem sprejemala urednitvo, mi je moj pred-hodnik, Damijan Denac, na srce poloil nekaj zelo pomembnih stvari. Takrat me je najbolj pri-tegnil z mislijo, da je revija kakor tvoj otrok, zato je loitev od nje teka. Vedela sem, da iz njego-vih rok prejemam v skrb nekaj zelo dragocenega, nekaj, k emur se moram zavezati z vso odgovor-nostjo. eprav sem si, kot verjetno marsikateri bodoi stari, vse skupaj sprva predstavljala ne-koliko bolj romantino ...

Pa je naposled bilo res tako kot z otrokom! Vsi tisti, ki vas je v ivljenju doletela ta srea, da ste postali stari ali vsaj vzgojitelji, boste primerjavo zlahka razumeli. O tem, da ima otroka rad in da te raz-veseljuje, ni nikakrnega dvoma. O tem, da ti sem ter tja povzroa sive lase, pa tudi ne!

>>Revija, o kateri govorim, pa seveda niso zgolj lanki in fotografije, ni le zanimiv in estetski zvezek. Vsebina Revi-je je e bistveno ve, so osebe, ljudje, ki so bili svoje znanje, spretnosti, as in dobro voljo pripravljeni podariti brez pri-akovanja povraila, pa pa z zavestjo, da skupaj delamo ne-kaj dobrega za ptice, naravo in druge ljudi. Pisci in fotografi, kot veina bralcev verjetno ve, so svoje izdelke od prvega do zadnjega namre podarili brez centa izplaanega honorarja. e mene vpraate, je Svet ptic v dananjem materializira-nem asu prav zaradi teh zvezd pravi mali ude.

Veraj sem napravila pregled piscev in fotografov, ki so v asu mojega urednitva za objavo v reviji prispevali vsaj en lanek ali fotografijo. Taknih je bilo kar 245! Veina je prispevala bistveno ve kot en izdelek, kar nekaj med njimi pa me je z gradivom zvesto zalagalo vse od prvega dne, spet drugi so se jim v tem maratonu pridruili kako tevilko kasneje.

Sveta ptic seveda ne bi bilo brez drugih zvestih, sposobnih in prijaznih sodelavcev. Uredniki odbor, ki je v zadnjem letniku zrasel na osem lanov, mi je bil, e ohranim primer-javo z druinskimi vezmi, kakor zbor otrokovih dedkov, babic, tet in stricev. Bodisi zato, ker so me razbremenili dela odgovornosti, bodisi zato, ker so bili v neem bolj izkueni in modri ali pa v uredniki stiski (v irem smislu) razume-vajoi. Potem je tu e lektor, ki me je vedno znova fasciniral z izjemno hitrostjo skrbno opravljenega dela in me s tem, po pravici povedano, tudi nekoliko razvadil! Lektoriral bo tudi ta uvodnik in verjetno boste tudi vi fascinirani, e vam povem, da revija ez nekaj ur odhaja v tisk ... Tudi grafik in tiskar vedno opravita delo do dogovorjenega roka, eprav sama iz tega ali onega razloga skoraj redno zamudim svoj rok!

Od vseh, ki ste nekaj prispevali k reviji, sem tudi sama veliko prejela in se, bog daj, tudi esa nauila. Nisem spre-gledala vae dobrodunosti in nesebinosti, vae modrosti, vae spretnosti in znanja, vae potrpeljivosti, dobre volje in razumevanja. Da se bom sama v teh vrlinah nekoliko iz-brusila, bo nedvomno potreben e kak ivljenjski projekt, lahko pa ste prepriani, da ste ravno vi s sodelovanjem pri Svetu ptic e prispevali svoj dele. Torej, najlepa hvala ne le za vae izdelke, marve tudi za bruenje!

Ob boinih praznikih in prihajajoem novem letu vsem avtorjem, sodelavcem in bralcem elim obilo dobrega!

Ura Koce, urednica

foto: Luka Esenko

4Ptice naih krajev//ureja Al Vrezec

6Individualno prepoznavanje ptic z analizo njihovega oglaanja in petja//Katarina Denac

10Uganda//Matja Kerek

14Sredozemski akcijski nart za varstvo morskih in obalnih ptic//Al Vrezec

18Velike zveri na obmoju Volovje rebri//Miha Krofel, Hubert Potonik in Ivan Kos

20Gobe Krakovskega gozda//Joe Kosec

24Nameanje gnezdilnic v Tiistanu//Toma Miheli

26Iki morost: ivahno poletno dogajanje in narti za prihodnost//Marjana Ahai

27Pestrost ptic na krakih panikih//Jernej Figelj

28Zakaj je najve belih torkelj v Notranjsko kraki regiji?//Gregor Torkar

29Program DOPPS za januar marec 2008

33Ptii alekih jezer in okoliceIntervju z dobitnikoma nagrade Zlati legat//Marjana Ahai

36Zimsko krmljenje ptic//Ivan Esenko

38Krmilnice za ptice v lonkih za roe//Barbara Vidmar

38Novoletni okraski darilo pticam//Barbara Vidmar

39Naa uilnica, ptija krmilnica//Toma Miheli

40Januarsko tetje vodnih ptic (IWC) 2008

42Kavka//Luka Boi

44Evropski dan opazovanja ptic 2007//Eva Vukeli

469. Sreanje mladih ornitologov Slovenije//Ale Tomai

4814 kostanjevk in pozneje e 2900 lisk ...//Jurij Hanel

50Mladi ornitologi v letu 2007//Tanja umrada

52Trbojsko jezero//Tone Trebar

56Kraljestvo Zlatega Orla//Toma Janar

58Novice

4

20

33

6

10

39

27

42

56

SVET PTIC:revija Drutva za opazovanje in prouevanje ptic Slovenije, letnik 13, tevilka 04, december 2007//ISSN: 1580-3600 prej Novice DOPPS//ISSN: 1408-9629_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ spletna stran:http://hinet.si/dopps/projekti/svetptic/_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ izdajatelj:Drutvo za opazovanje in prouevanje ptic Slovenije (DOPPS BirdLife Slovenia), p. p. 2990, SI-1000 Ljubljana_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, skice, tabele in grafikoni so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki je zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopua, je potrebno soglasje izdajatelja.Revija nastaja po velikodunosti avtorjev, ki svoje pisne in slikovne prispevke podarjajo z namenom, da pripomorejo k varovanju ptic in narave._ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ naslov urednitva:Drutvo za opazovanje in prouevanje ptic Slovenije (DOPPS BirdLife Slovenia), Traka cesta 2 (p. p. 2990), SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 426 58 75, fax: 01 425 11 81, e-pota: dopps@dopps-drustvo.si, www.ptice.org_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ glavna urednica: Ura Kocee-pota: ursa.koce@dopps-drustvo.siuredniki odbor: Marjana Ahai, Luka Boi, Toma Miheli, Jakob Smole, Tanja umrada, Barbara Vidmar, dr. Al Vrezec, Eva Vukelilektoriranje: Henrik Cigliart direktor: Jasna Andrioblikovanje: Mina abnikarprelom: Primer d.o.o.fotoliti: Fotolito Dolenc d.0.o.tisk: Schwarz d.o.o.naklada: 2500 izvodovizhajanje: letno izidejo 4 tevilke_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ lani DOPPS prejmejo revijo brezplano. Revijo sofinancirajo druba Mobitel, Grand hotel Union d.d., Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo RS za olstvo in port. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno tevilko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje urednitva.Prispevke lahko poiljate na naslov urednitva ali na elektronski naslov: ursa.koce@dopps-drustvo.siZa objavo oglasov pokliite na drutven telefon ali poljite e-pota na naslov urednitva._ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Poslanstvo DOPPS je varovanje ptic in njihovih habitatov znaravovarstvenim delom, raziskovanjem, izobraevanjem, popularizacijo ornitologije in sodelovanjem z drugimi naravovarstvenimi organizacijami._ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ predsednik: Damijan Denacpodpredsednik: dr. Al Vrezecupravni odbor: Dejan Bordjan, Dare Fekonja, Jernej Figelj, Andrej Figelj, Leon Kebe, iga Iztok Remec, Alja Rijavec, Jakob Smole, Rudolf Tekavi, Ale Tomainadzorni odbor: dr. Tatjana elik, dr. Peter Legia, Bojan Mareta, dr. Tomi Trilar (predsednik)direktor: Andrej MedvedIBAN: SI56 0201 8001 8257 011_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

DOPPS je slovenski partner svetovne zvezenaravovarstvenih organizacijBirdLife International.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Fotografija na naslovnici: Individualno znailno oglaanje je za ptice pomembno iz ve razlogov. Breguljke (Riparia riparia) denimo po oglaanju prepoznajo svoje mladie, vendar ele nekaj dni preden ti prvi poletijo iz gnezdilnega rova, saj prej za to ni potrebe. foto: Tomi Trilar

PTICE NAIH KRAJEV//ureja Al Vrezec

Beloglavi jastreb (Gyps fulvus)Selitev beloglavih jastrebov prek slovenskih in avstrijskih Alp poteka maja in junija ter med septembrom in oktobrom [Genero F. (2007): Riassunti dei Contributi, XIV Convegno Italiano di Ornitologia, Trieste, 26-30 settembre 2007, Trieste]foto: Janez Pape

Veliki kurh (Numenius arquata)V letu 2002 je na Ljubljanskem barju gnezdilo 8 parov s povpreno velikostjo gnezditvenega obmoja 39 13 ha [Remec .I. (2007): Dipl. delo, Biotehnika fakulteta, Univ. v Ljubljani, Ljubljana].foto: Davorin Tome

Plamenec (Phoenicopterus roseus)Bilo je ugotovljeno, da je bila ptica, ki se je med novembrom in decembrom 2005 zadrevala v Seoveljskih solinah, julija istega leta obrokana pri Izmirju v Turiji [van den Berg A.B. & Haas M., eds. (2006): Dutch Birding 28 (2): 110-118].foto: Jan van der Straaten / Saxifraga

Planinski orel (Aquila chrysaetos)V hribovitih predelih slovenske in hrvake Istre (iarija, Uka) so bili najdeni tirje gnezdei pari z 12 gnezdi na povpreni nadmorski viini 720 m v oddaljenosti 14,5 km med teritoriji [Benussi E. & Genero F. (2007): Riassunti dei Contributi, XIV Convegno Italiano di Ornitologia, Trieste, 26-30 settembre 2007, Trieste]foto: Ivan Esenko

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)Na Leri v Seoveljskih solinah je bil

v septembru 2006 zopet opazovan albinistini osebek [portal Krajinski park

Seoveljske soline: http://www.kpss.si/novice/1169].

foto: Darinka Mladenovi

Postovka (Falco tinnunculus)V Ljubljani ivi ena najbolj gostih

mestnih populacij postovke v Evropi, saj je bila v letu 2007 tu ugotovljena gostota 8,3 para / 10 km2 [Hanel J. & umrada T.

(2007): Popis gnezdee populacije postovk Falco tinnunculus v Ljubljani in znailnosti

njenih gnezdi. Razisk. naloga. Gimn. Vi, Ljubljana].

foto: Miha Podlogar

Mala uharica (Asio otus)Na blejskem golfiu je leta 2003 gnezdilo

5 parov, 2004 leta so bila najdena 3 gnezda, med letoma 2005 in 2007 pa je bilo najdeno po eno gnezdo [Kozinc .,

Ravnik J. & Kozinc B. (2007): Gnezdenje male uharice (Asio otus) na Golf igriu

Bled. Razisk. naloga. O F.S. Fingarja, Lesce].

foto: Kajetan Kravos

Pinoa (Fringilla montifringilla)Znamenita orjaka jata, ki je decembra

2004 prezimovala pri Sevnici, je bila ocenjena na 2 milijona osebkov [van den

Berg A.B. & Haas M., eds. (2005): Dutch Birding 27 (3): 211-219].

foto: Toma Miheli

Rjava listnica (Phylloscopus fuscatus)Rjava listnica se je ujela v mreo drugi v Sloveniji, in sicer oktobra 2005 pri Smledniku [van den Berg A.B., ed. (2005): Dutch Birding 27 (1): 56-67]. foto: Dare ere

krlatec (Carpodacus erythrinus)Zaraanje do zelo zgodnjih sukcesijskih faz na Cerknikem polju kae na pozitiven vpliv za gnezdeo populacijo krlatca, repaljice, drevesne cipe in rumene pastirice, negativen pa za poljskega krjanca, kosca, prepelico in velikega kurha. [Bordjan A. (2007): Dipl. delo, Biotehnika fakulteta, Univ. v Ljubljani, Ljubljana].foto: Leon Kebe

Kozaa (Strix uralensis)Veina gnezd v Sloveniji je bila najdena v drevesnih duplih, medtem ko so kozae doslej zasedle le 24 % nastavljenih gnezdilnic. [Vrezec A. & Miheli T. (2007): Riassunti dei Contributi, XIV Convegno Italiano di Ornitologia, Trieste, 26-30 settembre 2007, Trieste].foto: Al Vrezec

rnoeli srakoper (Lanius minor)V okolici entjerneja je bilo med majem in junijem 2007 pregledanih 33 vasi. Zabeleenih je bilo 5 parov rnoelega srakoperja, v Mrei vasi pa je bil opazovan le en osebek [Gregori M., Buar M., Bregar N., Ljubi N. & Leke J. (2007): Ali rnoeli srakoperji e gnezdijo na entjernejskem polju? Razisk. naloga. O entjernej, entjernej].foto: Peter Buchner

Konopeljica (Serinus citrinellaV Kamniko-Savinjskih Alpah so bili oktobra 2005 fotografirani kar trije osebki [van den Berg A.B., ed. (2005): Dutch Birding 27 (1): 56-67].foto: Dejan Grohar

uk (Athene noctua)V visokodebelnih sadovnjakih pri

Gabrniku na Dolenjskem so bile leta 2007 opazovane kar tri redke vrste: uk, veliki

skovik in golob duplar [Blai B. (2007): Primerjava ptic izbranih sadovnjakov

na Gorenjskem in Dolenjskem. Razisk. naloga. Gimnazija Kranj, Kranj].

foto: Luka Boi

korec (Sturnus vulgaris)V okolici alca so v visokodebelnih

sadovnjakih prevladovali korci, v nizkodebelnih pa grilki [Gamser M.

(2007): Ptice v sadovnjakih. Razisk. naloga. O Ljubena, Ljubena].

foto: Ivan Esenko

Veliki skovik (Otus scops)Povprena gostota pojoih samcev na slovenskem Krasu je bila 0,2 samca/km2, lokalno tudi do 4 samci/km2, medtem ko je bila povprena gostota na italijanskem delu Krasa 0,35 para/km2 [Kmecl P. (2007): Riassunti dei Contributi, XIV Convegno Italiano di Ornitologia, Trieste, 26-30 settembre 2007, Trieste].foto: Ivan Esenko

4 Svet ptic //letnik 13, tevilka 04, december 2007 5

Divji petelin (Tetrao urogallus)Gostota populacije je v Sloveniji po

letu 1953 izrazito upadala, na kar so posredno vplivale klimatske spremembe prek propadanja sekundarnega habitata

iglastih gozdov in intenzivnega vraanja avtohtonih listavcev, zlasti po letu

1960 [Adami M. (2007): Studia forestalia Slovenica 130: 99-116].

foto: Janez Pape

Naslov urednika rubrike za kopije objavljenih prispevkov:Al Vrezec, Nacionalni intitut za biologijo, Vena pot 111, SI-1001 Ljubljana, Slovenija, e-pota: al.vrezec@nib.si

Mandarinka (Aix galericulata)Verjetna gnezdilka ob reki Dragonji,

saj se par redno vsako jesen in zimo od leta 2005 dalje pojavlja pri Seoveljskih

solinah [portal Krajinski park Seoveljske soline: http://www.kpss.si/novice/1183].

foto: Janez Pape

opasta kukavica (Clamator glandarius)V Furlaniji - Julijski krajini v Italiji je

bilo tik ob meji z Avstrijo in Slovenijo v avgustu 2006 najdenih est mladiev v gnezdu srake, kar je ena najsevernejih

gnezditev opaste kukavice v Evropi [van den Berg A.B. & Haas M., eds. (2006): Dutch

Birding 28 (5): 316-325].foto: Luc Hoogenstein / Saxifraga

Gozdni jereb (Bonasa bonasia)Vrsta se v Bohinju pojavlja na vijih nadmorskih viinah, pomemben vpliv na njeno pojavljanje pa ima dele grmovne in zeline plasti ter jas v gozdu, na kar ugodno vpliva zlasti panitvo v obliki planin [Miheli B. & Miheli T. (2005): Zbornik gozdarstva in lesarstva 75: 121-133].foto: Toma Miheli

Plevica (Plegadis falcinellus)Tri ptice so se aprila 2005 potikale po Ljub-ljanskem barju [van den Berg A.B. & Haas M., eds. (2005): Dutch Birding 27 (3): 211-219].foto: Miha Podlogar

rni karnik (Milvus migrans)Na smetiu pri Pragerskem se je v

letu 2007 redno pojavljal rni karnik skupaj z mnogimi drugimi vrstami ptic.

[Satler U. & Sorak A.M. (2007): Ptice na smetiu. Razisk. naloga. O renjevec,

renjevec]. foto: Edwin Winkel / Saxifraga

6 Svet ptic //letnik 13, tevilka 04, december 2007 7

Petje samcev ima pri pticah dvojno vlogo: privablja in stimulira samice, druge samce (tekmece) pa na do-loenem ozemlju teritoriju odvraa od tekmova-nja za omejene vire, kot so hrana, gnezdia in part-nerji. Petje prenaa informacije o lastnostih samca, ki vplivajo na izbiro s strani samice in na tekmova-nje z drugimi samci, ter posredno tudi informacije o kakovosti samevega teritorija. Pri velikem skoviku (Otus scops), na primer, samci z nizko frekvenco klica zmagajo v vejem tevilu teritorialnih spopadov, za-nejo gnezditi bolj zgodaj, imajo veji zarod in teje potomce kot samci z vijo frekvenco klica. Blagor to-rej globokim grlom!

POLJUDNI LANEK

Individualno prepoznavanje ptic z analizo njihovega oglaanja in petja//Katarina Denac

Zvoni prstni odtisiPri tevilnih vrstah ptic je mogoe osebke (v veini raziskav so bili to samci) individualno prepoznati z raunalniko analizo posnetkov njihovega petja ali oglaanja. To velja za ce-sarskega (Aptenodytes forsteri) in kraljevskega pingvina (A. patagonicus), polarnega slapnika (Gavia arctica), malo njorko (Alca torda), bobna-rico (Botaurus stellaris), kosca (Crex crex), malo igro (Sterna albifrons), renega (Larus ridibundus) in zalivskega galeba (L. genei), velikega skovika, malega skovika (Glaucidium passerinum), lesno sovo (Strix aluco), veliko uharico (Bubo bubo), podhujko (Caprimulgus europaeus), ebelarja (Merops apiaster), veliko sinico (Parus major), dol-gorepko (Aegithalos caudatus) in nekatere druge. Individualna raznolikost (variabilnost) oglaanja je predpogoj za individualno prepoznavanje. Ide-alno petje za individualno prepoznavanje je zna-ilno za posamezen osebek, med osebki pa zelo spremenljivo. e elimo posamezne ptice prepo-znavati ez dalje asovno obdobje (ve gnezdit-venih sezon), potem mora biti njihovo petje ne-spremenljivo tudi med leti in ne le v asovnem okviru ene gnezditvene sezone, kar na primer velja za samce velike uharice.

Neno mi zaepetaj v uho ...Individualno specifino oglaanje je za ptice po-membno iz ve razlogov. Prepoznavanje in stal-no sporazumevanje med partnerjema zagotavlja uspeneje parjenje in gnezdenje. Tako se namre vzdrujejo vezi med njima, kar je zlasti pomemb-no pri kolonijskih gnezdilkah ter dolgoivih monogamnih vrstah s stalnim partnerjem (npr. velika uharica), pri katerih je tako vsakoletna vzpostavitev para hitreja. Enega najpreprilji-vejih primerov individualnega prepoznavanja partnerja iz prejnje gnezditvene sezone srea-mo pri atlantskem viharniku (Puffinus puffinus). Samec se spomladi prvi vrne v gnezditveni rov praviloma v istega kot preteklo leto, obasno pa zasede drugega. Samica se ob vrnitvi oglaa v zraku, s imer k oglaanju spodbudi tudi samca, s katerim je gnezdila preteklo leto. Njegovi od-govori ji pomagajo najti pravo gnezdo in s tem tudi svojega starega partnerja. Poleg tega samice

med valitvijo v rovu selektivno odgovarjajo le na klice svojega partnerja, ne pa na klice tujih sam-cev. Pri kolonijskih gnezdilkah je pomembno, da mladii med tevilnimi odraslimi osebki, ki se v kolonijo vraajo s hrano, prepoznajo svoje stare. Na zvone signale se morajo zanaati predvsem tiste kolonijske vrste, ki bodisi nimajo gnezda (npr. kraljevi in cesarski pingvin, ki jajce valita na nogah, kasneje pa se mladii v koloniji pomeajo med seboj) bodisi imajo mladie begavce uhajal-ce (npr. zalivski galeb, pri katerem mladii kma-lu po izvalitvi zapustijo gnezdo in se zdruujejo v veje skupine). Mladii male njorke med 16. in 23. dnem po izvalitvi zapustijo gnezdilno poli-co s skokom v vodo in se v morju pomeajo med seboj. Kljub temu jih stari e naprej hranijo, saj jih po oglaanju prepoznajo e od 10. dne starosti. Tudi odrasle breguljke prepoznajo svoje mladie po oglaanju, vendar ele od priblino 16. dne po izvalitvi dalje. V primerih, ko so raziskovalci za-menjali del mladiev med rovi, so jih odrasle bre-guljke sprejele, e so bili stari najve 15 dni. Pri starosti 18 19 dni prinejo mlade breguljke za-puati gnezda in se odpravijo na prve polete. Da jih stari v zraku med tevilnimi drugimi mladii lae poiejo, se oglaajo s posebnim klicem, ki pomeni Izgubljen sem!. Individualno specifi-ni klici mladiev se torej pri breguljkah razvijejo tik preden prvi poletijo. Obasno se mladii e vrnejo v gnezdilne rove. e se vrnejo v napane-ga, jih tamkajnje odrasle breguljke najvekrat odenejo, obasno pa se zmotijo in jih nahranijo. Tovrstne napake delajo predvsem samci. Zanimi-va izjema pri medsebojnem prepoznavanju mla-di-stari je atlantski viharnik, kjer mladii sploh ne prepoznajo oglaanja svojih starev. V resnici to niti ni potrebno, saj stari svojega mladia naj-dejo e s tem, ko vstopijo v pravi gnezditveni rov. Pri vrstah, kjer negnezdei osebki (pomoniki) pomagajo hraniti mladie gnezdeih osebkov (ebelar, dolgorepka), so pomoniki navadno v blinjem sorodstvu z gnezdeimi osebki. Njiho-vo medsebojno prepoznavanje temelji predvsem na zvonih signalih, ki pa se jih nauijo v mlado-sti in niso prirojeni. Prepoznavanje tekmecev po oglaanju lahko zmanja tevilo medsebojnih fizinih spopadov in tako prihrani veliko energi-

1: Cesarski ping-vini (Aptenodytes forsteri) nimajo gnezda, temve jajce valijo na stopalih, mladii pa se v kolonijah med seboj pomeajo. Medsebojno prepo-znavanje mladiev in starev poteka na osnovi oglaanja.foto: Peter Skvara

1

8 Svet ptic //letnik 13, tevilka 04, december 2007 9

je ter asa. Samci lesne sove se na nove prileke, katerih oglaanje jim ni znano, odzovejo s petjem in preganjanjem, na stare sosede pa le s petjem. Vzpostavitev in obramba teritorija zahtevata ve-liko asa, ki pa se precej skraja, e teritorije vzpo-stavljajo stari sosedi. Tako jim ostane ve asa za privabljanje samic, manj pa so tudi izpostavljeni monim pokodbam in plenilcem. Tudi pri pti-cah, ki imajo ve razlinih napevov (npr. velika sinica), se samci moneje odzovejo na petje tujega samca kot na petje starega soseda. Pri pticah s e bolj obirnimi repertoarji (npr. pojoi vrabonad (Melospiza melodia), ki ima 8 10 napevov) pa se sposobnost razlikovanja med znanci in tujci pre-cej zmanja. Nekateri novi samci indigovega mav-riarja (Passerina cyanea), ki zasedejo izpraznjene teritorije, v petju posnemajo enega izmed svojih sosedov. Tako imajo manj teav z drugimi sosedi in uspeneje zadrijo teritorij.

Uporabnost pojava v raziskovalne nameneSnemanje oglaanja in kasneje prepoznavanje posameznih osebkov z analizo njihovih klicev je zelo primerna (dopolnilna) metoda popisa zlasti pri vrstah, ki so obutljive za motnje (npr. na lov in obrokanje, opremljanje z oddajniki za teleme-trijsko spremljanje), nono aktivne in vizualno teje zaznavne. Poleg tega v primerjavi z lovom in obrokanjem zahteva manj asa. Analiza po-

snetih klicev omogoa 1) natanno doloitev te-vila pojoih osebkov (to je zlasti pomembno pri kolonijskih vrstah in vrstah s klicalnimi skupi-nami, kot je veliki skovik) in oceno napake, ki jo sicer naredimo pri navadnem popisu, 2) dolo-itev teritorialnih meja posameznega samca, 3) ugotavljanje teritorialnih premikov posameznih samcev znotraj (sub)populacije v enem letu ter 4) ugotavljanje individualnih razlik v vedenju. e je mogoe osebke prepoznati med leti, lahko ugotavljamo tudi 5) populacijski obrat med leti, 6) teritorialne premike samcev med leti, 7) prei-vetje, 8) zvestobo gnezdiu in 9) starostno sesta-vo populacije. Uporabnost metode za monitoring in popis ptijih populacij je odvisna predvsem od treh dejavnikov. Prvi je uinkovitost zbiranja posnetkov (monost snemanja): pri koscu na pri-mer z lahkoto pridobimo veliko dobrih posnet-kov, saj samci intenzivno pojejo, predvidljiva pa sta tudi as dneva in obdobje gnezditvene sezo-ne, ko so najbolj zvono aktivni. Pri polarnem slapniku so denimo razmere povsem drugane: njegovo oglaanje je redko, neredno in nepred-vidljivo, zato je teko pridobiti zadostno koliino primernih posnetkov za analizo. Drugi dejav-nik je dobra individualna loljivost osebkov na osnovi posnetkov, tretji pa zvona variabilnost posameznega osebka znotraj gnezditvene sezone in med leti. Metoda je zato manj uporabna pri vr-

2: Samce velikega skovika (Otus scops) je po posluhu teko loiti med sabo, raz-like pa se pokaejo na sonogramih.

3: Za pridobitev kakovostnih po-snetkov za analizo oglaanja je potreb-na profesionalna snemalna oprema.foto: Damijan Denac

4: Negnezdei ebelarji (Merops apiaster) pomagajo hraniti mladie gnezdeim parom, pri emer se veinoma odloajo za pomo svojim blinjim sorodni-kom, ki jih e od malega poznajo po oglaanju.foto: Darinka Mladenovi

5: Kadar teritorije v novi gnezditveni sezoni vzpostavljajo stari sosedi, je med samci lesne sove (Strix aluco) manj fizinih spopadov, saj se za razmejitev dogovorijo zgolj z oglaanjem.foto: Robert Roaj

6: Vsak samec velike sinice (Parus major) ima svoj na-pev, ki ga njegova samica dobro pozna.foto: Janez Pape

7: Tenoristi med samci velikega skovika (Otus scops) se vasih skuajo pretvarjati, da so baritonisti. Samci z globljim glasom so namre uspeneji pri gnezdenju.foto: Luka Esenko

LITERATURA1. Aubin, T. & P. Jouventin (1998): Cocktail-party effect in

king penguin colonies. Proc. R. Soc. Lond., 265: 1665-16732. Falls, J.B. (1982): Individual recognition by sound in

birds. V: Kroodsma, D.E., Miller, E.H. & H. Ouellet (eds.): Acoustic communication in birds. Vol. 2.: Song learning and its consequences. Academic Press, New York: 237-278

3. Galeotti, P. & G. Pavan (1991): Individual recognition of male Tawny Owls (Strix aluco) using spectrograms of their territorial calls. Ethology, Ecology & Evolution, 3: 113-126

4. Galeotti, P. & R. Sacchi (2001): Turnover of territorial Scops Owls Otus scops as estimated by spectrographic analyses of male hoots. Journal of Avian Biology, 32: 256-262

5. Hatchwell, B.J., Ross, D.J., Fowlie, M.K. & A. McGowan (2001): Kin discrimination in cooperatively breeding long-tailed tits. Proc. R. Soc. Lond., 268: 885-890

6. Lengagne, T. (2001): Temporal stability in the individual features in the calls of Eagle Owls (Bubo bubo). Behaviour, 138: 1407-1419

7. Lengagne, T., Harris, M.P., Wanless, S. & P.J.B. Slater (2004): Finding your mate in a seabird colony: contrasting strategies of the Guillemot Uria aalge and King Penguin Aptenodytes patagonicus. Bird Study, 51: 25-33

8. Lessells, C.M., Rowe, C.L. & P.K. McGregor (1995): Individual and sex differences in the provisioning calls of European bee-eaters. Animal Behaviour, 49: 244-247

9. Peake, T.M. & P.K. McGregor (2001): Corncrake Crex crex census estimates: a conservation application of vocal individuality. Animal Biodiversity and Conservation, 24 (1): 81-90

10. Puglisi, L. & C. Adamo (2004): Discrimination of individual voices in male Great Bitterns (Botaurus stellaris) in Italy. The Auk, 121 (2): 541-547

stah z nepredvidljivim in redkim oglaanjem in pri vrstah, kjer je oglaanje posameznega samca med leti zelo variabilno.

Pri analizi oglaanja so pomembne tako asovne kot frekvenne komponente klicev, pri nekaterih vrstah pa pomen enih za individualno prepo-znavanje prevladuje. Pri lesnih sovah in koscih se klici najbolj razlikujejo glede na doline po-sameznih delov klica (asovne komponente kli-cev), medtem ko so za zalivske in rene galebe pomembneje frekvenne komponente klicev. Klici kraljevskega in cesarskega pingvina ter za-livskega galeba so sestavljeni iz dveh razlinih osnovnih frekvenc (proizvajata jih loeno dva dela sirinksa), ki omogoata bolje kodiranje individualnosti in laje prepoznavanje kot ena sama osnovna frekvenca. V primeru pingvinov in zalivskega galeba je torej prilo do podobnega evolucijskega razvoja zvonega signala zaradi ne-katerih podobnosti v gnezditveni biologiji.

Tudi v Sloveniji smo leta 2004 prieli uporablja-ti metodo spektrografske analize posnetkov za individualno prepoznavanje samcev velikega skovika na Ljubljanskem barju. Predhodni rezul-tati kaejo, da bo lahko vsak samec dobil ime na osnovi svojega skovikanja!.

2

3 4

5

6 7

10 Svet ptic //letnik 13, tevilka 04, december 2007 11

Uganda//Matja Kerek

Povrina: 235.796 km2

tevilo prebivalcev: 28,2 milijona (julij 2006)Najviji vrh: Mt. Stanley v gorovju Ru-venzori (5110 m)tevilo registriranih vrst ptic: 1008_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Zanimive vrste ptic: evljekljun (Balaeniceps rex), foksov tkalec (Ploceus spekeoides), tiriindvajset vrst, endemi-nih za obmoje Albertovega tektonske-ga jarka, petintrideset vrst gvinejsko-kongokega gozdnega bioma_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Druge zanimive ivali: ebrazzina opica (Cercopithecus neglectus), koza-ka (Erythrocebus patas), navadna gve-reza (Colobus guereza), gorska gorila (Gorilla beringei beringei), impanz (Pan troglodytes), leopard (Panthera pardus), lev (P. leo), lisasta hijena (Crocuta crocuta), afriki gozdni slon (Loxodonta cyclotis), afriki savanski slon (L. africana), pod-zemna svinjka (Orycteropus afer), Burc-hellova zebra (Equus burchelli), severni beli nosorog (Ceratotherium simum cottoni) je kritino ogroena podvrsta, ki je ivela tudi v Ugandi, sedaj pa je preivelo le e 30 osebkov v DR Kon-gu, orjaka gozdna svinja (Hylochoerus meinertzhageni) najveja vrsta svi-nje na svetu, veliki povodni konj (Hippopotamus amphibius), irafa (Giraffa camelopardalis), sitatunga (Tragelaphus spekei), irska antilopa (T. scriptus), na-vadni eland (Taurotragus oryx), kafrski bivol (Syncerus caffer), ugandski kob (Kobus kob thomasi) nacionalni simbol Ugande, konjska antilopa (Hippotragus equinus), kama (Alcelaphus buselaphus), gabonski gad (Bitis gabonicus), nilski va-ran (Varanus niloticus), nilski krokodil (Crocdylus niloticus), endemini ostrini-ki (Cichlidae) v jezerih velikega tekton-skega jarka._ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Dejavniki ogroanja: nagla rast prebi-valstva in z njo povezano krenje habi-tatov, vnaanje tujerodnih vrst (nilski ostri (Lates niloticus) v Viktorijinem jezeru), lov_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Zavarovana obmoja: deset nacional-nih parkov in ve zavarovanih obmoij nije stopnje

Za Winstona Churchilla je bila Uganda Bi-ser Afrike. A biserni lesk je zael naglo ble-deti, ko si je oblast v estdesetih letih prej-njega stoletja prilastila vojaka hunta. Danes se ta deela po dolgih desetletjih dravljan-skih vojn in strahovlade ponovno postavlja na noge. Zaradi izboljanih varnostnih raz-mer in infrastrukture privablja vsako leto ve turistov. Glavna privlanost Ugande so gorske gorile (Gorilla beringei beringei), saj tu ivi kar polovica njene svetovne populacije. Med obiskovalci je tudi precej opazovalcev ptic, saj je bilo v tej razmeroma majhni in kompaktni dravi opaenih e prek tiso vrst ptic.

ORNITOLOKI POTOPIS

Ptice v urbani dungliIzjemno pestri in zanimivi ptiji svet sva z Mileno priela spo-znavati e v glavnem mestu, Kampali. In za to ni potrebno pose-bej izurjeno oko. Najbolj markantni pernati prebivalci Kampale so namre marabuji (Leptoptilus crumeniferus). Te ptice, ki spadajo v druino torkelj (Ciconiidae), merijo poldrugi meter v viino in so med najvejimi leteimi pticami na svetu. Opazujemo jih lahko praktino kjerkoli v mestu. Prehranjujejo se v glavnem z mrhovino in ostanki loveke hrane, zato so najpogosteji ravno v bliini lovekih bivali. Verjetno jih ne ivi nikjer v Ugandi ve kot ravno v Kampali. Gnezda si spletajo na drevesih stroge-ga mestnega jedra, veliko jih je celo v neposredni bliini stavbe parlamenta. Podobne prehranske navade kot marabuji imajo tudi rni karniki (Milvus migrans parasiticus) in jastrebi vrste Necrosyrtes monachus. lovekih naselij si seveda ne moremo predstavljati brez predstavnikov druine vranov (Corvidae). Tu-kaj je najtevilneja vrsta rnobela vrana (Corvus albus). Morda nekoliko bolj presenetljivo je dejstvo, da so v mestih tevilni tudi ibisi, in sicer vrsta Bostrychia hagedash. Njihovi glasni, predirljivi klici so nezgreljivi del veerne zvone kulise mirnejih pred-mestij.

Le kaknih trideset kilometrov juno od Kampale se na obrobju Viktorijinega jezera razprostira Entebbe. V primerjavi s Kampa-lo, ki je tipina afrika prestolnica, je Entebbe zaspano in zelo zeleno mesto. Tukaj sem svoje poznavanje ugandske avifavne e nekoliko nadgradil. Na glavnih avenijah delajo drubo mara-bujem pelikani vrste Pelecanus rufescens. V mestu so tevilni dre-voredi in udovit botanini vrt, v katerem naj bi po pripovedo-vanju domainov snemali zgodnje verzije Tarzana z Johnnyjem Weissmullerjem v glavni vlogi. Naj bo ta trditev resnina ali ne, je botanini vrt vsekakor vreden ogleda. Na tevilnih cvetoih drevesih in grmih srkajo mediino razline vrste medosesov (Nectariniidae). Medosesi poseljujejo najrazlineja ivljenjska okolja od niin do visokogorja. V Entebbeju so najpogosteji rde-

eprsi medosesi (Cinnyris erythrocerca). Nekoliko manj tevilen obiskovalec vrtov je udoviti krlatnoprsi medoses (Chalcomitra senegalensis). Samki imajo krlatno obarvano grlo, ki se na pr-sih raziri v slinek, medtem ko se teme ob doloenem vpadnem kotu sonnih arkov smaragdno lesketa. Samice so v nasprotju s samci zelo nevpadljivo obarvane. Naslednja zanimiva druina ptic, ki jih lahko sreamo praktino kjerkoli v Ugandi, so tkalci (Ploceidae). Najbolj so znani po svojih umetelno zgrajenih gnez-dih, vendar obstajajo tudi vrste, ki so gnezditveni paraziti in ne gradijo lastnih gnezd. Gnezda pri tkalcih gradijo samci. Gradi-tev gnezda je nain izbire partnerja, saj samice izberejo tistega samca, ki je zgradil najprimerneje gnezdo. Tkalci so veinoma druabne ptice, zato jih obiajno videvamo v manjih ali vejih jatah. Najtevilneji rod so pravi tkalci (Ploceus sp.). Pravi tkalci imajo rumen ali rjasto-oranen trebuh. Med seboj jih razlikuje-mo po razlini barvi in obliki obrazne maske, barvi oi in nog ter vzorcu hrbta. Posebej velja omeniti e foksovega tkalca (Ploceus spekeoides). Ta skrivnostna in zelo lokalizirana gnezdilka je edini pravi ptiji endemit Ugande.

Na robu kongokega pragozdaV oeh izkuenih ornitologov so glavna privlanost Ugande njeni deevni gozdovi, ki se razprostirajo na jugozahodu drave. Gozdovi so ohranjeni veinoma le e v zavarovanih obmojih, ki so razmeroma lahko dostopna. V bliini meje z Demokratino republiko Kongo in Ruando lei nacionalni park Bwindi, ki je najpomembneje domovanje gorskih goril na svetu. Za ornito-loga je dodaten bonus monost opazovanja tiriindvajsetih vrst ptic, endeminih za obmoje srednjeafrikega tektonskega jarka. To so vrste, ki ivijo v viinskem tropskem deevnem gozdu na ozemlju med Albertovim in Tanganjikim jezerom, ki pripada Ugandi, DR Kongo, Ruandi, Burundiju in Tanzaniji. Zaradi na-glega krenja gozdov je priblino polovica vseh endeminih vrst globalno ogroenih. Nekoliko bolj proti severu, v senci mogonega Ruvenzorija, naj-

Zemljevid: Uporabljen z do-voljenjem The General Libraries, The University of Texas at Austin.

1: Slap Sipi

2: Elipsasta obvod-na antilopa (Kobus ellipsiprymnus defassa)

3: Nilski krokodil (Crocodylus niloticus)

4: Otroka rado-vednost

5: Kampala

6: Afro-alpinska vegetacija na Mt. Elgonu

vse foto: Matja Kerek

7: V narodnem par-ku Semuliki uspeva edini pravi niinski tropski deevni gozd v vzhodni Afriki. foto: Matja Kerek

1 2 3

4 5 6 7

12 Svet ptic //letnik 13, tevilka 04, december 2007 13

vijega ugandskega gorovja, lei edini pravi niinski tropski de-evni gozd v vzhodni Afriki, nacionalni park Semuliki. Tu ivi kar petintrideset vrst gvinejsko-kongokega gozdnega bioma, ki sicer naseljujejo nizko ekvatorialno in zahodno Afriko. Zaradi obsenosti gozdov, slabe infrastrukture in nestabilnih politi-nih razmer v veini drav teh regij je ravno Semuliki kraj, kjer lahko te ptice najlae opazimo. Seveda je treba prislov najlae jemati zelo pogojno, saj je opazovanje ptic v temanem pragozdu z izredno gosto podrastjo zelo teavno in zahteva od opazovalca dobrno mero potrpeljivosti. Izjema so kljunoroci. Tukaj ivi kar osem vrst teh ptic, za tiri med njimi je to edina lokaliteta v vzhodni Afriki. Te vrste so prebivalke gostega, primarnega deevnega gozda. Veje vrste, kot je denimo rni kljunoroec (Ceratogymna atrata), se izdajo z glasnim prhutanjem peruti vi-soko v kronjah dreves. S svojimi znailnimi klici vzbujajo po-zornost tudi turaki, ki ivijo izkljuno v podsaharski Afriki. Dru-ino turakov ali sadjejedov (Musophagidae) so tradicionalno uvrali v red kukavic (Cuculiformes), noveje genetske raziska-ve pa kaejo, da tvorijo samostojni red Musophagiformes. Ve-ina turakov ivi v gozdovih, nekatere vrste pa poseljujejo tudi savane in kulturno krajino. Prebivajo visoko v kronjah dreves, kjer veinoma tekajo in skaejo po vejah, saj je njihov let pre-cej slaboten. Hranijo se s sadjem, v manji meri tudi z listjem, cvetovi in nevretenarji. Veina vrst je prav kriee pisanih, le savanske so bolj pusto obarvane. Najpogosteje barve so zelena, modra in krlatna. Zeleno barvo daje perju poseben pigment, turakoverdin, znailen le za turake. Petinsedemdeset centime-trov dolgi veliki turako (Corytheola cristata) je ena od vrst, ki so neloljivo povezane z ornitoloko podobo Ugande. V vodnik po Ugandi so zapisali, da je videti kot psihedelino obarvani puran. Verjetno se s to primerjavo strinja marsikdo, ki ima prilonost videti to ptico v ivo.

Ornitoloki safariNajveje zavarovano obmoje v Ugandi je nacionalni park Murc-hisonovi slapovi. Ime je dobil po slovitih slapovih na Viktoriji-

nem Nilu. V estdesetih letih preteklega stoletja je bil park ena najbolj priljubljenih destinacij za safarije v vsej vzhodni Afriki. V sedemdesetih letih je vojaka hunta prepovedala turistine oglede, divji lovci pa so neusmiljeno zdesetkali do tedaj ogromne rede velikih sesalcev. Danes je spet razmeroma dobro varovan in privablja vedno ve obiskovalcev. tevilnost velikih sesalcev zopet naraa, kljub temu pa njihova mnoinost e ni primerlji-va s parki v Keniji in Tanzaniji. Ne glede na to pa pogled na re-de afrikih savanskih slonov (Loxodonta africana), iraf (Giraffa camelopardalis rothschildi), ugandskih kobov (Kobus kob thomasi), kam (Alcelaphus buselaphus) in drugih velikih rastlinojedov pri-ara ozraje divje, neukroene Afrike. Kjer so velike koncentraci-je sesalcev, tudi mrhovinarji niso dale. Najtevilneja vrsta ja-strebov je afriki pleec (Gyps africanus), medtem ko je nekoliko veji golouhi jastreb (Torgos tracheliotus) redkeji. Pester ivalski svet parka je odsev raznolike vegetacije, ki obsega movirne bre-gove Albertovega jezera in Viktorijinega Nila, gozdove, grmia, savane, porasle s palmovimi gaji, in travnate savane. Samotni grmiki in nizka drevesa so v bolj odprtih tipih savane pogosto ozaljana s severnimi karminastimi ebelarji (Merops nubicus), ki oprezajo za velikimi uelkami. Podsaharska Afrika je sredi-e razirjenosti ebelarjev. V Ugandi je bilo doslej registriranih dvanajst vrst. Vrste se v ekolokih zahtevah dokaj izrazito loijo, tako da nisem nikjer skupaj opazoval dveh ali ve vrst. V naspro-tju s severnimi karminastimi ebelarji ivijo npr. rdeegrli (M. bulocki) predvsem v bliini rek, cimetasti (M. oreobates) poseljuje-jo obronke gozdov in vrtove na vijih nadmorskih viinah, rni ebelarji (M. gularis) pa so pravi gozdni prebivalci.

Prav posebno doivetje je bila plovba z ladjico po Viktorijinem Nilu, obdanem z bujnimi renimi gozdovi. S krova ladjice lah-ko namre opazujemo ivali iz neposredne bliine, ne da bi jih pri tem motili. Reka deluje na ivali kot magnet. Sono obreno rastje privablja elipsaste obvodne antilope (Kobus ellipsiprymnus defassa) in kafrske bivole (Syncerus caffer), redkeje tudi slone. Viktorijin Nil je pravi raj za velike povodne konje (Hippopotamus

amphibus). Nad vodno gladino so vidne le njihove oi in nozdr-vi, tako da dobimo pravo predstavo o njihovi velikosti le takrat, ko na iroko razprejo svoje orjake eljusti. Na svojo prilonost za hranjenje akajo tudi tevilni nilski krokodili (Crocodylus niloticus), ki se navidez brezbrino prepuajo sonnim arkom. ele ko kaken elegantno zdrsne v vodo, se lahko prepriamo o njihovi hitrosti. V tej predstavi igrajo morda ptice nekoliko stransko vlogo, vendar me je pogled na afrike jezerce (Haliaaetus vocifer) vedno znova oaral. Klici afrikega jezerca so ob Vikto-rijinem Nilu e posebej pogosti. Po moji oceni je bil ob vsakem kilometru reke v povpreju vsaj en osebek. Na obali smo si ogle-dali tudi afrike sedlarice (Ephippiorhynchus senegalensis), velike torklje z zanimivim, tribarvnim kljunom. Ime so dobile po plo-ati izboklini na zgornjem delu kljuna, ki po obliki spominja na sedlo. Glede na to, da pogosto omenjam velikostne superlative, ne smem izpustiti aplje goljat (Ardea goliath), najveje aplje na svetu, ki je preala na plen ob robu papirusovih sestojev. Za po-sladek smo na skali tik pod Murchisonovimi slapovi opazovali e par skalnih tekic (Glareola nuchalis), ki ivijo ob hitro tekoih vodotokih.

Skrivnostni evljekljunZa marsikoga je morda presenetljivo dejstvo, da najdemo v Ugandi veliko mokri. Obsena movirja so bivalie skrivnost-nega evljekljuna (Balaeniceps rex). Glavnina njegove populacije ivi v prostranih movirjih junega Sudana. Populacija, ki ivi v Ugandi, je precej manja, vendar je evljekljune ravno tukaj naj-lae opazovati. Zato je ta ptica bizarnega videza uvrena visoko na spisku elja veine opazovalcev ptic, ki obiejo Ugando. Eno najboljih obmoij je sto kvadratnih kilometrov veliko movir-je Mabamba na obali Viktorijinega jezera, kjer ivi sedem oseb-kov. Podjetni domaini ponujajo dvourne izlete s kanuji, saj so ugotovili, da si veliko tujcev eli videti evljekljuna in so za to pripravljeni tudi primerno plaati. Tudi midva se tej prilonosti nisva mogla upreti. In res, po slabi uri plovbe sva uzrla najinega prvega evljekljuna, kakih petdeset metrov naprej pa sva opazila

e drugi osebek. Obe ptici sta ves as naega opazovanja stali sko-rajda popolnoma nepremino. evljekljunova najbolj vpadljiva znailnost je seveda ogromni, gomoljasto oblikovani kljun, po katerem je vrsta tudi dobila ime. Z njim lovi razline vodne orga-nizme, e najraje ribe pljuarice (Protopterus aethiopicus). evljek-ljuni ivijo v prostranih movirjih, vendar se izogibajo predelov z visoko in gosto vegetacijo, ki jih ovira pri gibanju. Zanje so najprimerneja obmoja z raznoliko vegetacijo. Gnezdo zgradijo globoko v osrju movirja, kjer so ptice najbolj varne.

Uganda ponuja seveda e precej ve, kot sem lahko v tem krat-kem sestavku predstavil. Poseben sladkorek je nacionalni park Lake Mburo, kjer se lahko na safari odpravimo kar pe, tako da doivimo savano iz popolnoma druge perspektive. Ne smem po-zabiti impanzov in tevilnih drugih primatov v viinskem de-evnem gozdu nacionalnega parka Kibale. Navdueni hribolazci pa prav gotovo ne bodo izpustili visokogorja z znailno afro-al-pinsko vegetacijo, ki je videti kot z drugega planeta. V Ugandi lahko skratka vsakdo najde nekaj zase, obenem pa je e ni zajela turistina mrzlica, z vsemi njenimi dobrimi in slabimi lastnost-mi vred.

8: evljekljun (Balaeniceps rex) je ena najbolj iskanih ptic v Ugandi.

9: Kljunoroca vrste Bycanistes subcylindricus opazimo tudi v naseljih s starimi, visokimi drevesa z dupli, v katerih gnezdi.

10: V Ugandi je bilo doslej registriranih dvanajst vrst ebelarjev. Mednje sodijo tudi rdeegrli ebelarji (Merops bulocki), ki se na-vadno zadrujejo v bliini rek in jezer.

11: Rdeeprse medosese (Cinnyris erythrocerca) naj-lae opazujemo v naseljih, ki leijo v bliini mokri.

12: Dolgorepi ble-stivec (Lamprotornis purpuropterus)

13: Veliki turako (Corytheola cristata) sodi med najbolj vpadljive ptice v Ugandi.

14: Tkalci spadajo med najznailneje ptice pod-saharske Afrike. Na foto-grafiji je rnoglavi tkalec (Ploceus melanocephalus).

vse foto: Matja Kerek

15: Afriki pranjekljuni (Anastomus lamelligerus) se prehranjujejo z mehkuci, emur je pri-lagojena oblika njihovega kljuna.

16: Sivi pavji erjav (Balearica regulorum) je nacionalna ptica Ugande. Njegova podoba je tudi v dravnem grbu in zastavi.

17: Sivi miak (Colius striatus) je predstavnik druine miakov, ki ivi izkljuno v podsaharski Afriki.

18: Samci in samice papigic (Agapornis sp.) so mono navezani drug na drugega, zato jih ime-nujejo tudi zaljubljene papige. Na fotografiji je par rdeeglavih papigic (A. pullarius).

19: Marabuji sodijo med najveje letee ptice na svetu. Prehranjujejo se v glavnem z mrhovino in ostanki loveke hrane, zato so najpogosteji v bliini lovekih bivali.

foto 15, 1719: Matja Kerek foto 16: Milena Kumer

15

8 9 11 1412 13

18

10

16 17

PRIPOROENA LITERATURA1. Stevenson, T. in Fanshawe, J. (2002). Field Guide to the Birds

of East Africa. T & AD Poyser, London.2. Russouw, J. in Sacchi, M. (1998). Where to Watch Birds in

Uganda. Uganda Tourist Board.3. Byaruhanga, A., Kasoma, P. in Pomeroy, D. (2001).

Important Bird Areas in Uganda. RSPB.4. Kingdon, J. (2004). The Kingdon Pocket Guide to African

Mammals. A&C Black Publishers, London.

19

14 Svet ptic //letnik 13, tevilka 04, december 2007 15

Sredozemski akcijski nart za varstvo morskih in obalnih ptic//Al Vrezec

Varstvo narave v izjemno dragocenem in obutljivem obmoju Sredozemskega morja je bilo poleg mnogih ev-ropskih dokumentov varstva narave e posebej urejeno z Barcelonsko konvencijo. Gre pravzaprav za konvenci-jo o varstvu morskega okolja in obalnega pasu v Sredo-zemlju, ki poleg evropskih drav zajema tudi vse druge sredozemske deele. Na podlagi seznamov ogroenih sredozemskih vrst, ki so vkljueni v priloge te konven-cije, je bilo izdelanih ve akcijskih nartov, denimo za sredozemsko medvedjico (Monachus monachus), morske elve, kite, morsko vegetacijo in seveda za ogroene vrste sredozemskih ptic. Za uresnievanje teh akcijskih nar-tov je bil pod varstvom Zdruenih narodov e leta 1985 ustanovljen regionalni center za posebna obmoja var-stva (UNEP-MAP-RAC/SPA) s sedeem v Tunisu. Sprva je seznam ptic (Dodatek II protokola o posebnih obmojih varstva (SPA) in biodiverzitete v Sredozemlju) za izdela-vo akcijskih nartov obsegal 15 vrst, s prvim simpozijem o sredozemskem akcijskem nartu za varstvo morskih in obalnih ptic v letu 2005 v paniji pa se je seznam raziril e za dodatnih 10 vrst. Predlog, ki je bil kasneje tudi urad-no sprejet, je bil podan kot skupna izjava udeleencev simpozija, ki se ga je udeleilo 31 ornitologov in strokov-njakov iz 16 sredozemskih drav: Albanije, Cipra, rne gore, Francije, Grije, Hrvake, Italije, Izraela, Libanona, Libije, Malte, Sirije, Slovenije, panije, Tunizije in Turi-je.

Rumenokljuni viharnik (Calonectris diomedea) ima dve podvrsti, pri emer tejejo atlantsko podvrsto C. d. borealis celo kot loeno vrsto. V Sredozemlju gnezdi po ocenah 76000 parov podvrste C. d. diomedea, ki je tudi en-demit obmoja, pozimi pa se seli prek meja Sredozemlja.

5: Ronati pelikan (Pelecanus onocrotalus)foto: Branko Breko

6: Kodrasti pelikan (Pelecanus crispus)foto: Davorin Tome

7: Plamenec (Phoenicopterus ruber roseus)foto: Jan van der Straaten / Saxifraga

8: Ribji orel (Pandion haliaetus)foto: Chris Gomersall / rspb-images.com

VARSTVO PTIC IN NARAVE

1: Sredozemski viharnik (Puffinus yelkouan)foto: Luc Hoogenstein

2: Strako (Hydrobates pelagicus melitensis)foto: RSPB / rspb-images.com

3: Vranjek (Phalacrocorax aristotelis desmarestii)foto: Petra Vrh Vrezec

4: Pritlikavi kormo-ran (Phalacrocorax pygmeus) foto: Davorin Tome

1

2 8

V Sloveniji vrsta v zadnjem asu ni bila opaena, kar je sprio njene tevilnosti ob hrvaki obali presenetljivo.

Sredozemski (Puffinus yelkouan) in balearski viharnik (P. mauretanicus) sta bila ele nedavno kot vrsti loena od atlantskega viharnika (P. puffinus). Sredozemski vi-harnik je razirjen predvsem v osrednjem in vzhodnem Sredozemlju, balearski pa na zahodnem delu. Gnezdita na odmaknjenih otokih in ereh. Vrsti najbolj ogroajo podgane in make, ki jih je na otoke zanesel lovek, si-cer pa jih ogroajo e vznemirjanje, ribolov, svetlobno in zvono onesnaevanje morja, izlitja nafte in druga onesnaenja morja. V Trakem zalivu se sredozemski viharniki v poletnem in jesenskem asu pojavljajo v zelo velikem tevilu, ko se v velikih jatah do 1000 ptic hranijo v plitvem morju.

Strako (Hydrobates pelagicus melitensis) je gnezdilka od-maknjenih skalnih otokov in eri. Gre za teko odkrivno vrsto, zato je status in velikost populacije v Jadranu ter ob junih in vzhodnih obalah Sredozemlja slabo poznan. Po doslej znanih podatkih jih najve gnezdi okoli Mal-te. V Sredozemlju vrsto najbolj ogroajo izguba habitata, vznemirjanje na gnezdiih, plenjenje s strani podgan in rumenonogih galebov (Larus michahellis) ter onesnae-vanje morja. V Sloveniji v zadnjem asu ni podatkov o njenem pojavljanju.

Vranjek (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) oziroma podvrsta desmarestii je endemina v Sredozemskem mor-ju in tako edina, za katero se v okviru vrste uresniuje poseben varstveni program v Evropi. Gnezdi na skalnih otokih in obalah, kjer je zelo obutljiv na vznemirjanje v

asu gnezdenja. Pozimi se lahko del populacije odseli. V Trakem zalivu se na primer poleti in jeseni zbere veli-ko tevilo vranjekov, ki se hranijo v plitvem morju, redki pa ostanejo tu tudi ez zimo. Ocenjeno je, da se v Tra-kem zalivu zbere na prehranjevaliih okoli 11,4 % ce-lotne sredozemske populacije, zato so sklepi o razglasitvi zaliva za morsko obmoje SPA povsem upravieni.

Pritlikavi kormoran (Phalacrocorax pygmeus) je ome-jen zlasti na vzhodno Sredozemlje, kjer gnezdi po oba-lnih mokriih. Ponekod, denimo na Skadarskem jezeru v rni gori, je celo zelo tevilen in sploen populacijski trend vrste je celo pozitiven. Ogroajo ga predvsem izgi-njanje mokri, vznemirjanje, lov in unievanje kolonij. V Sloveniji se v manjem tevilu dokaj redno pojavlja tako ob celinskih vodah kot ob morju v jesenskem in zimskem asu. Ob reki Dravi je pozimi v zadnjem asu reden gost.

Ronati pelikan (Pelecanus onocrotalus) gnezdi v dveh sredozemskih dravah, Turiji in Griji, sicer pa je mo-na kolonija znana tudi iz delte Donave v Romuniji ob r-nem morju. Gnezdi na velikih sladkovodnih movirjih in jezerih, populacija pa se je v zadnjih 30-ih letih drasti-no zmanjala. Ogroajo ga predvsem izginjanje habitata, zmanjevanje ribjih populacij, vznemirjanje in lov, one-snaevanje, poplave, bolezni in izgube zaradi trkov v ice elektrinih daljnovodov. V Sloveniji je zelo redek gost, ki smo ga imeli v zadnjem asu prilonost opazovati dva-krat.

Kodrasti pelikan (Pelecanus crispus) je globalno ogroe-na vrsta, katerega gnezditvena populacija v Sredozemlju obsega zgolj 1000 parov, vsi v vzhodnem delu. Gnezdi tako ob celinskih vodah kot na obalnih mokriih. Vrsto je mono prizadelo izsuevanje movirij, sicer pa gre ve-liko izgub tudi na raun trkov v ice in lova. Nam naj-blije gnezdie je Skadarsko jezero v rni gori, kjer je v letu 2005 gnezdilo 11 parov. Pri nas kodrastega pelikana e nismo opazili.

Plamenec (Phoenicopterus ruber) v Evropi pripada pod-vrsti roseus. Sicer vrsta gnezdi razpreno po celotnem Sredozemlju na mokriih, najve v paniji, Franciji in Turiji. tevilo gnezdeih parov med leti zelo niha. Ogro-ajo ga predvsem urbanizacija, pritisk turizma, vznemir-janje in lov. Nam najblie gnezdi v Italiji, sicer pa je pred kratkim opazovani plamenec v kocjanskem zatoku in Seoveljskih solinah nosil turki obroek.

Ribji orel (Pandion haliaetus) je kljub svoji kozmopolitski razirjenosti ogroen, v Sredozemlju zaradi unievanja habitata in vznemirjanja pod pritiski turizma, ilegalne-ga lova in zaletavanja v ice daljnovodov. V Sredozemlju redno gnezdi kakih 70 parov na Balearih, Korziki, v Ma-roku in Aliriji. Pri nas se ribji orli redno pojavljajo na se-litvi v manjem tevilu. Pri tem gre verjetneje za severne gnezdilce in ne za sredozemske ptice.

Sredozemski sokol (Falco eleonorae) gnezdi na osam-ljenih skalnih otokih pa tudi na obmorskih skalnih stenah. Veji del populacije gnezdi v Sredozemlju, kjer se je tevilo v zadnjem asu povealo, zlasti na otokih Egejskega morja. Kot varstveni problem se izpostavljajo predvsem motnje zaradi turizma, saj se gnezditev vrste asovno ujema s turistino sezono. Sredozemski sokol gnezdi nam najblie v Dalmaciji, pri nas pa se na Obali pojavlja zelo redko.

Beloeli (Charadrius alexandrinus) in debelokljuni de-evnik (Ch. leschenaultii) sta novo dodani vrsti na sezna-mu konvencije. Beloeli deevnik je razirjen po mokri-ih vzdol celotne obale Sredozemlja, debelokljuni pa je omejen na turko obalo. Debelokljuni deevnik pri nas e ni bil opaen, beloeli pa je ena od dveh vrst s seznama, ki gnezdita na slovenskih obalnih mokriih. Zaradi svo-je slanoljubnosti je vrsta pomemben varstveni argument pri ohranjanju slani na obmojih, kot sta Seoveljske soline in kocjanski zatok.

Tenkokljuni kurh (Numenius tenuirostris) je velika uganka evropskih ornitologov, saj gre za najredkejo pti-

3

4

5

6

7

16 Svet ptic //letnik 13, tevilka 04, december 2007 17

co v zahodni Palearktiki. Trenutno je njegova populacija ocenjena na 250 ptic, od leta 1924 pa ne vemo, kje vrsta pravzaprav gnezdi. Znana prezimovalia so v Ukrajini, Griji, Italiji in v Maroku, vendar se tudi tod ne pojavlja redno. Nazadnje je bil vekrat opazovan v Ukrajini avgu-sta 2004. Iz Slovenije je znano le eno opazovanje, ki pa je stareje od 50 let.

Sredozemski galeb (Larus audouinii) je paradna ptica Sredozemskega morja, saj gnezdi le tu, pozimi pa se del populacije raztepe po Atlantiku. tevilneji je v zahod-nem Sredozemlju. V zadnjih desetih letih se je populacija v delti reke Ebro v paniji povzpela kar na 11000 parov, kar pomeni 95 % svetovne populacije. V vzhodnem Sre-dozemlju se to poveanje kae na irjenju areala, saj je bila vrsta v zadnjih letih na novo odkrita na ve krajih, tudi v Jadranu. Pri nas je bil opazovan pri Piranu pred okoli 100 leti, vendar ga lahko na nai Obali ponovno priakujemo.

rnoglavi (Larus melanocephalus), zalivski (L. genei) in armenski galeb (L. armenicus) so na seznamu konvenci-je nove vrste. Pomemben del populacije rnoglavega ga-leba prezimuje ob sredozemskih obalah, zlasti v paniji in Franciji, pri nas pa se denimo v vejem tevilu ob Obali pojavi poleti in jeseni na selitvi. Zalivski galeb gnezdi na sredozemskih mokriih, nam najblije v Italiji, a se pri nas kljub temu redko pojavlja. Armenski galeb, nekdaj podvrsta srebrnega galeba (Larus argentatus), danes velja za redkega prezimovalca vzhodnega Sredozemlja, sicer pa gnezdi ob gorskih jezerih Armenije in vzhodne Tur-ije.

Bengalska igra (Sterna bengalensis) je v Sredozemlju za-stopana z endemino podvrsto S. b. emigrata, ki gnezdi ob obalah Libije. Gnezdea populacija ne presega 4000 pa-rov, prilonostno pa vrsta gnezdi tudi drugod, nam naj-blije v Italiji v Beneki laguni z 1-2 paroma. V zadnjem asu so se bengalske igre priele nekoliko pogosteje po-javljati tudi v Seoveljskih solinah.

Kaspijska (Sterna caspia) in rnonoga igra (S. nilotica) sta novinki na seznamu konvencije. Kaspijska igra gnez-di preteno ob obalah vzhodnega Sredozemlja, zlasti na jezerih, rnonoga pa ima razsejane kolonije vzdol celega Sredozemlja, zlasti po priobalnih slaniih. Kaspijska i-gra je sicer najveja med igrami, sicer pa se pri nas tako kot rnonoga pojavlja zgolj obasno.

Kriava igra (Sterna sandvicensis) gnezdi v Sredozemlju v manjem tevilu ob renih deltah, na peenih plaah ali solinah, zato jo urbanizacija obale zelo prizadane. V Italiji gnezdi le ob Jadranski obali, kjer se je njena popu-lacija v letu 2004 poveala na 2000 parov. Upravieno jo lahko kot gnezdilko priakujemo tudi na naih obalnih mokriih, sicer pa vrsta na slovenski Obali redno prezi-muje ter se tod prehranjuje tudi v poletnem asu.

Mala igra (Sternula albifrons) je poleg beloelega deev-nika edina izmed vrst na seznamu konvencije, ki gnezdi na slovenski Obali. Razirjena je vzdol obal celotnega Sredozemlja, znane pa so tudi kolonije na prodiih ve-jih rek na celini, ki pa so danes e velika redkost. Ogroe-na jo zlasti zaradi prevelikega vznemirjanja na kolonijah in plenjenja gnezd. Pri nas je rena populacija izumrla, medtem ko se je gnezdea populacija v Seoveljskih so-linah v zadnjih letih okrepila na okoli 25 parov.

rnobeli pasat (Ceryle rudis) in izmirski gozdomec (Halcyon smyrnensis) sta dve eksotini vrsti vodomcev, ki v Sredozemlju gnezdita le ob izlivih vejih rek v Tur-iji. Za ohranitev obeh vrst v Sredozemlju so zato ukrepi varstva na turkih gnezdiih kljuni. Sicer pa sta obe vr-sti v subtropskih in tropskih deelah pogosti. Pri nas ni bila opaena e nobena. In kaj pomeni vseh 25 predstavljenih vrst ptic za varstvo Sredozemlja? Barcelonska konvencija namre predvide-va izdelavo akcijskih nartov ohranjanja za vse natete vrste v Sredozemlju. To pomeni, da bo treba v prihodnje doloiti najpomembneja gnezdia, prezimovalia in prehranjevalia vrst, torej kljuna obmoja za njihovo preivetje. Le-ta se bo iskalo tako znotraj Sredozemlja kot

tudi zunaj njega, saj mnoge sredozemske ptice prezimu-jejo ob atlantski obali Afrike. S programi varstva bo treba zagotoviti, da se na teh obmojih razmere ne bodo po-slabale oziroma da se bodo e izboljale. Tako bo zago-tovljeno preivetje vrst, kar bo prispevek k dolgoronem ohranjanju pestrega Sredozemskega morja. In Slovenija? Kot sredozemska drava in sopodpisnica konvencije bo sodelovala pri oblikovanju nartov in monitoringov ter seveda poskrbela, da se morebitna kljuna obmoja v Slo-veniji ohranijo.

LITERATURA:UNEP MAP RAC/SPA (2003): Action Plan for the

Conservation of bird species listed in Annex II of the Protocol concerning Specially Protected Areas (SPAs), and Biological Diversity in the Mediterranean. RAC/SPA, Tunis.

Aransay N., ed. (2006): Proceedings of the first symposium on the mediterranean action plan for the conservation of marine and coastal birds. Vilanova i la Geltru (Spain), 17-19 November 2005. RAC/SPA, Tunis.

9

10

11

12 13

14

15

16

17 18

19

20

9: Beloeli deevnik (Charadrius alexandrinus)foto: Luc Hoogenstein / Saxifraga

10: Debelokljuni deevnik (Charadrius leschenaultii)foto: Luka Boi

11: Sredozemski galeb (Larus audouinii)foto: Marijke Verhagen / Saxifraga

12: Zalivski galeb (Larus genei)foto: Vesna Trup

13: rnoglavi galeb (Larus melanocephalus)foto: Kajetan Kravos

14: Armenski galeb (Larus armenicus)foto: Dejan Bordjan

15: Kaspijska igra (Sterna caspia)foto: Luka Boi

16: rnonoga igra (Sterna nilotica) foto: Luka Boi

17: Kriava igra (Sterna sandvicensis)foto: Kajetan Kravos

18: Mala igra (Sternula albifrons)foto: Jan van der Straaten / Saxifraga

19: rnobeli pasat (Ceryle rudis)foto: Milena Kumer

20: Izmirski gozdomec (Halcyon smyrnensis)foto: Luka Boi

Fotografije fundacije SaxifragaZbirka fundacije Saxifraga teje ve kot 150.000 naravoslovnih fotografij, ki jih za objavo v naravovarstveni publikaciji v primeru, da finanna sredstva niso na voljo, dobite brezplano.S svojimi fotografijami pa se lahko pridruite skoraj 100 evropskim naravoslovnim fotografom, ki so z namenom, da bi pripomogli k varstvu narave, e prispevali svoje fotografije v zbirko Saxifraga. Ve informacij na spletni strani www.saxifraga.nl.

18 Svet ptic //letnik 13, tevilka 04, december 2007 19

Vse tri vrste velikih zveri so aktivne predvsem ponoi, in ker se loveku navadno izogibajo, so neposredna opa-anja razmeroma redka. Ve informacij lahko pridobi-mo s pomojo posrednih znakov pojavljanja v obmoju, kot so na primer sledi v snegu in blatu, ostanki plena, iztrebki ter dlaka. Medtem ko je druge znake v veini primerov mono zanesljivo doloiti na terenu, je za dla-ke treba narediti mikroskopske preparate, ki omogoajo doloitev vrste na podlagi vzorca razporeditve lusk na kutikuli dlake. Dlake smo zbirali s pomojo lovilcev dlak v okviru monitoringa, ki je potekal na vejem ob-moju Snenike planote in Javornikov. Del trase je po-tekal tudi na obmoju Volovje rebri, kjer pa so neznanci odstranili nekatere izmed postavljenih kolikov. Poleg posrednih znakov pojavljanja in redkih neposrednih opazovanj smo podatke o pomenu Volovje rebri za ve-like zveri pridobivali tudi s pomojo telemetrinega spremljanja posameznih osebkov, opremljenih z ovrat-nicami s sprejemniki GPS.

Verjetno najpogosteja vrsta velikih zveri na Volovji re-bri je rjavi medved. To so priali najdeni iztrebki, sledi v snegu in blatu ter tudi dlaka na lovilcih dlak. Poleg tega so bili medvedje tukaj tudi vekrat neposredno opazova-ni, vkljuno z medvedko in mladii. Veji del prehrane medveda sestavlja rastlinski material, kar pomeni, da so travniki in gozdni robovi na tem obmoju privlani za to vrsto. O pojavljanju volkov na Volovji rebri so pria-li iztrebki, ki smo jih redno odkrivali na tem obmoju. Telemetrino spremljanje je pokazalo, da Volovja reber pripada tropu volkov, ki pokrivajo teritorij na obmoju junega dela Snenike planote in zahodnega dela Gor-skega Kotarja (J. Kusak, pisno sporoilo). Za volkove je

znailno mono izraeno teritorialno vedenje, zaradi katerega se teritoriji posameznih tropov v veliki meri izkljuujejo. Tako je zagotovljena neke vrste samoregu-lacija, ki prepreuje, da bi tevilo volkov preve naraslo. Da volkovi uporabljajo visokokrake travnike na Volov-ji rebri, so se lahko prepriali tudi udeleenci DOPPS-ovega izleta novembra 2006, ko smo na grebenu nali dva volja iztrebka.

Za rise so znailne nizke populacijske gostote in zelo prikrito ivljenje, zato jih je e tee zaznati kot drugi vrsti. Kljub temu nam je uspelo zbrati nekaj podatkov, ki kaejo na pomen obmoja Volovje rebri za to vrsto. Dvakrat smo nali sledi v snegu in odkrili mesti, ki jih je ris markiral z urinom. V enem primeru smo opazili, da sta bili v neposredni bliini hkrati dve odrasli ivali. Ker je bilo to v asu parjenja, je mogoe, da se je par tam tudi paril. V okolici Mauna smo decembra 2006 s po-mojo zabojne pasti odlovili samico risa in jo opremili z ovratnico s sprejemnikom GPS in oddajnikom GSM. Po podatkih lahko sklepamo, da je Volovja reber del do-maega okolia te risinje, ki je bila tudi ena izmed ivali, ki smo ji pozimi sledili v snegu in je junija 2007 povr-gla dva mladia. S pomojo telemetrije smo nali tudi ostanke mladia srnjadi, ki ga je risinja uplenila pod vrhom Suhe rebri, dobrih 500 m od najblijih nartova-nih vetrnih turbin. S plenom se je nato ve dni hranila, dokler niso ostankov nali divji praii. Poleg velikih zveri obmoje Volovje rebri naseljujejo tudi tevilne druge vrste sesalcev, kot na primer lisi-ca, divja maka, kuna belica, jazbec in poljski zajec. Na travnikih se ponoi pogosto pase srnjad in jelenjad, ki sestavlja glavnino plena risa in volka. Zaradi tega je Vo-lovja reber verjetno pomemben lovni habitat za ta dva plenilca. Na to kaejo tudi podatki o najdenem risovem plenu in pogostem patruliranju volkov.

Zaradi prostorskih zahtev vseh treh vrst velikih zveri je Volovja reber seveda premajhna, da bi sama zagotavlja-la preivetje posameznim osebkom. Vendar je na pod-

lagi razpololjivih podatkov oitno, da je to obmoje pomemben del domaih okoliev ve rjavih medvedov, enega tropa volkov in najmanj dveh evrazijskih risov, ki sicer ivijo tudi e v blinjem obmoju Natura 2000 Javorniki Snenik. Poleg tega lahko glede na lokacijo Volovje rebri in prostorske znailnosti okolice sklepa-mo, da prek tega obmoja poteka eden pomembnejih, e ne celo najpomembneji koridor za prehajanje veli-kih zveri med Sneniko planoto in obmojem okoli Vremice, ki se nato nadaljuje prek Nanosa do Trnov-skega gozda in dalje v italijanske in avstrijske Alpe. Pre-kinitev tega koridorja bi zato lahko pomembno vplivala na naravno irjenje areala velikih zveri v alpski prostor. Poleg tega bi se zmanjala povezljivost habitata, kar bi posledino vodilo do oviranega genskega pretoka med dinarskimi in alpskimi (sub)populacijami vseh treh vrst. e veji negativni vpliv ob morebitni postavitvi ve-trnih elektrarn na to obmoje pa bi verjetno imela sama fragmentiranost habitata znotraj posameznih teritori-jev. Vse ve raziskav namre kae, da je le-ta eden izmed pomembnejih vzrokov ogroanja vrst, ki za preivetje potrebujejo velik sklenjen ivljenjski prostor.

Ve o raziskavah na risih v Sloveniji in risinji Dini si lahko preberete na www.dinaris.orgProjekt DinaRis delno financira Evropska unija v okviru programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Sosedskega programa Slovenija-Madarska-Hrvaka 2004-2006.

Velike zveri na obmoju Volovje rebri//Miha Krofel, Hubert Potonik in Ivan Kos

Velike zveri spadajo med vrste, ki so v zadnjih nekaj sto-letjih pretrpele drastien upad in tevilna lokalna izu-mrtja po vsej Evropi. Obmoje dinarskega gorstva je eno redkih predelov, kjer volk, evrazijski ris in rjavi medved e vedno ivijo prosto v naravi. A tudi tukaj se niso iz-ognile lovekemu poseganju in v zaetku 20. stoletja so bile vse tri na robu izumrtja. Ris je bil celo popolnoma iztrebljen, in ele ponovni naselitvi leta 1973 se imamo zahvaliti, da ta najveja evropska maka ponovno hodi po naih gozdovih.

Vse tri vrste velikih zveri so danes v veji meri omeje-ne na juni, dinarski del Slovenije. Eno izmed njihovih glavnih zatoi je obmoje Snenike planote, ki sku-paj z Gorskim Kotarjem in delom Koevske sestavlja enega najvejih nefragmentiranih gozdnih komplek-sov v srednji Evropi in je nadvse pomembno za ohrani-tev teh treh ogroenih ivalskih vrst. Snenika planota ima tudi kljuno vlogo pri razirjanju proti severozaho-du prek Alp v sosednje drave, kar je dolgoroni cilj v okviru prizadevanj Evropske unije. Eden izmed vejih posegov v prostor, ki se nartuje za to obmoje, je posta-vitev vetrnih elektrarn na Volovji rebri na zahodnem delu Snenike planote. eprav je znano, da se na tem obmoju pojavljajo vse tri vrste velikih zveri, je bilo do-slej objavljenih le malo konkretnih podatkov. Zaradi tega elimo v tem prispevku predstaviti podatke o po-javljanju velikih zveri na obmoju Volovje rebri, ki smo jih v okviru dela raziskovalne skupine za ekologijo iva-li na Oddelku za biologijo Biotehnike fakultete zbrali v zadnjih dveh letih. Veina izmed njih izvira iz prve polovice leta 2007.

1 2

3

4

5

6 7

1: Zaradi ugodnih prehranskih raz-mer medvedi radi zahajajo na visoko-krake travnike.foto: Miha Krofel

2: Dlaka medveda na enem izmed kolikov lovilcev dlak, ki smo jih na-mestili ob cesti ob Volovji rebri.foto: Miha Krofel

3: Iztrebek volka na cesti pod Veliko Milanjo.foto: Miha Krofel

4: Leie risa in sledi v snegu neda-le od Suhe rebri.foto: Miha Krofel

5: Uspavana risinja Dina med name-anjem ovratnice z oddajnikom.foto: Miha Krofel

6: Ostanki risovega plena (mladi srnjadi) pod vrhom Suhe rebri.foto: Miha Krofel

7: Obmoje Volovje rebri z oznaeni-mi nartovanimi lokacijami vetrnih turbin in podatki o pojavljanju velikih zveri.foto: Miha Krofel

20 Svet ptic //letnik 13, tevilka 04, december 2007 21

Gobe Krakovskega gozda//besedilo in fotografije: Joe Kosec

Severno od Kostanjevice na Krki se na povrini 30 km2 raz-prostira Krakovski gozd edini preostanek nekdanjih obir-nih panonskih poplavnih gozdov hrasta doba (Qurcus robur) in edinstveno okolje za mnoge redke vrste ivali, rastlin in gob. al se zaradi melioracijskih posegov in temperaturnih sprememb v podnebju neusmiljeno izsuuje.

Okoli 40 ha velika parcela sredi Krakovskega gozda je bila e pred desetletji izloena iz gospodarjenja. Tam se je ohranila movirna zdruba hrasta doba. Pragozd poraajo hrasti as-titljive starosti 300 let. Gozd je v zakljuni fazi razvoja. Stara drevesa neusmiljeno naenja zob asa, hrast se slabo pomla-juje, nivo podtalnice pa v zadnjih desetletjih grozovito pada. Na starih e iveih ali podrtih deblih najdejo svoj ivljenjski prostor nekatere redke vrste lesnih gliv, ki jih v gospodarje-nih gozdovih skoraj ne bomo nali.

1//afranasti rumenopor (Aurantiporus croceus, Hapalopilus croceus)Ena izmed najredkejih in najlepih gliv je prav gotovo af-ranasti rumenopor. Nali smo ga pred 15 leti na severni meji pragozda na stojeem odmrlem deblu hrasta. Vsako leto v juniju mesecu poene iz istega micelija dobra 2 m od tal. Za-radi svoje izredne redkosti in ogroenosti je nael mesto na evropskem seznamu zavarovanih gliv.

2//Jetrenka, jetrasta cevaa (Fistulina hepatica) Naseli se na starih e iveih deblih hrastov pa tudi prave-ga kostanja. eprav je parazit, ne dela hude kode svojemu gostitelju. Je enoletna in se pojavlja na istih drevesih bolj ali manj vsako leto. Opazili smo jo tudi na Cvelbarjevem hrastu v Malencah, trenutno drugem najvejem dobu v Sloveniji. Slovenci smo okoli 60 vrst gob zakonsko zavarovali. Tudi jetrenka spada mednje.

3//Hrastov luknja (Inonotus dryadeus)Tudi ta si je za svoje pribealie izbral stare hraste v Kra-kovem. Goba je enoletna, v zaetni fazi rasti izloa kapljice, do jeseni pa nekateri trosnjaki zrastejo celo ve kot pol me-tra. Druge najdbe v Sloveniji lahko pretejemo na prste ene roke.

4//Diea trhlika (Antrodiella fragrans)V sedemdesetih letih prejnjega tisoletja je gobe Krakov-skega gozda preuevala zagrebka mikologinja dr. Milica Torti, strokovnjakinja za lignikolne (lesne) gobe. V gabrovo jelevem gozdu poleg pragozdne parcele je na enem od ob-hodov nala dieo malo gobico, ki je ni bilo mo opredeliti po do tedaj znani literaturi. Skupaj s francosko kolegico Ale-xis David sta opisali novo vrsto Trametes fragrans. Kasneje sta jo zaradi drugane zgradbe hifnega pletiva uvrstili v rod Antrodiella. Kar nekaj asa je bil Krakovski gozd edino zna-no nahajalie te gobe na svetu. Kasneje so jo nali tudi na ekem, v Sloveniji pa e drugod po Dolenjskem, v okolici Ljubljane in na Gorikem. Gobica izredno mono dii po ja-neu, tako da jo zavohamo e od dale. Njen vonj se ohrani tudi v posuku (eksikatu). V Krakovem jo boste nali na sto-jeih ali podrtih deblih gabra, leske in jele, drugje po Slove-niji pa tudi na bukvi. Je pa povsod redka in vsako sreanje z njo je praznik.

5//Smolena poloenka (Ganoderma resinaceum)Rod Ganoderma v Evropi teje 7 vrst. Vse so bile najdene tudi v Sloveniji. Tri od njih so veletne. Smoleno poloenko naj-demo na deblih starih listavcev predvsem v parkih. V Kra-kovem je redka (kakor tudi drugje). Poznamo nekaj starih hrastov, kamor jo hodimo obudovat vsako leto.

1 2 3

4 5

6 7

22 Svet ptic //letnik 13, tevilka 04, december 2007 23

6//Svetlikava poloenka (Ganoderma lucidum)Bolj pogosta je v toplih predelih. V Sredozemlju najvekrat gostuje na rniki (Quercus ilex). Na Kitajskem jo e tisoletja uporabljajo v tradicionalni medicini. Ker krepi imunski si-stem in odpornost proti raku, je v zadnjih desetletjih postala izredno zanimiva za farmacevte. V Ameriki jo uspeno in na iroko gojijo. V Sloveniji je znanih le nekaj najdb. udovita skupina na sliki je bila pred leti fotografirana v Maksimir-skem parku v Zagrebu. V Krakovem je izredno redka. Po-tencialno je ogroena zaradi nabiranja. Na sreo pa je malo verjetno, da bi jo kdo nael.

7//lahtni ded (Leccinum crocipodium, L. nigrescens)Rod Leccinum v Sloveniji zaobjema okoli dvajset vrst. Tiste z bolj ali manj rdeo barvo klobuka smo poimenovali turki, druge pa dedi. lahtni ded je edini v rodu, ki ima ivo rume-no trosovnico. Pri nas je zelo redek, najdemo ga samo v to-plih legah. Spada med zavarovane vrste v Sloveniji.

8//Teki goban (Boletus torosus)V Sloveniji raste prek trideset vrst gobanov. tiri od njih ljudje bolj ali manj poznajo pod imenom jurki. Kar est pa smo jih zaradi izredne redkosti zavarovali. Mednje sodi tudi teki goban, ki udovitih rumeno rdeih barv na prerezu v trenutku intenzivno modri. Znamenit je zaradi svoje svin-ene tee in trdnosti. Na sliki je mlad primerek, drubo mu dela goba iz rodu Thelephora.

9//Bronasti goban (Boletus aereus)Ponekod ga zaradi barve klobuka kliejo tudi ajdovek. V sredozemski Sloveniji je pogost, v notranjosti pa redek in ogroen zaradi pretiranega nabiranja.

10//Dobova mraznica, brezobrona torovka (Armillaria tabescens)Znamenita goba na Slovenskem. Pred ve kot dvesto leti jo je prvi opisal J. A. Scopoli eprav tujec po rodu, je ponesel v svet slavo Kranjske deele. Bil je sodobnik in prijatelj v roah velikega Carla Linnja. Sluboval je v Idriji kot zdravnik v rudniku ivega srebra, sicer pa je v svojih delih opisal mnogo ro, gob, hroev, liajev in tudi ptic. Marsikatera vrsta ima po njegovi zaslugi klasino nahajalie prav na Kranjskem.

11//Raznolina ploskocevka (Trametes versicolor)Ena najpogostejih lesnih gob. Obiajno jo najdemo na od-mrlem lesu listavcev. Razgrajuje les na bolj preproste organ-ske snovi, ki so vir novega ivljenja v gozdu.

12//Navadna belka (Delicatula integrella)Stari so rekli: Lepota je v majhnem. Goba po dolgem ali povprek ni veja od centimetra. ele skozi makro objektiv se pokae v vsej svoji veliini. Raste v topli polovici leta na vlani podlagi. Vlage je v Krakovem ponekod e dovolj, ko-marjev pa e ve. e jo fotografiramo, smo ponavadi na kon-cu oklani do krvi.

13//Pecljata ara (Urnula craterium)Izredna mikoloka redkost. Zaradi rne barve jo je teko prav zadeti s fotoaparatom. Po ve kot desetih letih brezuspe-nega iskanja smo jo lansko leto spet nali na starem mestu, kjer je obilo napol zakopanega leskovega draja. Treba jo je iskati zgodaj spomladi.

14//Orjaki hrek (Gyromitra gigas)Spet ena od slovenskih zavarovanih vrst. Spada v veliko skupino gob, zaprtotrosnice (askomicete), kamor tejemo tudi razne aice, skledice, mavrahe V Evropi so znana na-hajalia predvsem v gorskih gozdovih smreke in jelke po-zno spomladi, ko odlee sneg. V Krakovem pa ga najdemo v povsem drugem okolju. Prelepo je sreanje z njim, ko cvetijo movirska logarica, dvolistna morska ebulica, polarka, pasja ebulica, dacijski pljunik, vraninik, lusnec afrani, zvonki obeh vrst, podlesna vetrnica pa se e poslavljajo.Kakna lepa imena! Ljudem vse manj pomenijo meni se zdijo vsako leto lepa.

15//Gomoljasta zalogarica (Sclerotinia tuberosa, Dumontinia tuberosa)Priblino ob istem asu jo boste nali po vsej Sloveniji. Goba zajeda na podlesni vetrnici. Ponavadi jo spregledamo zaradi njene majhnosti.

16//krlatna aica (Sarcoscypha coccinea)e ena izmed zaprtotrosnic, ta pa je prva znanilka pomladi. Ko je vse naokoli e bolj ali manj mrtvo, nas preseneti s svojo rdeino. Raste na zakopanem lesu.

8 9 10 11

12 13 14

15 16

24 Svet ptic //letnik 13, tevilka 04, december 2007 25

Nameanje gnezdilnic v Tiistanu//Toma Miheli

1//Tiistan je skoraj pozabljeno ime za prisren predel Ti-volskega parka. Spontano poimenovanje se je rodilo v pogo-stih in prijetnih sreevanjih ljudi s pticami. Ptice so obmoje obiskovale zaradi privlanih struktur, ki so jim zagotavljale varno zatoie in dodatno hrano, ljudje pa so se drube v parku razveselili. Odnos med pticami in obiskovalci parka se je krepil iz leta v leto in ptice so postale do ljudi bolj za-upljive. Na tem predelu lahko vsakodnevno opazujete ptice, ki obiskovalcem sedajo na roko.foto: Toma Miheli

2//V novembru smo Tiistanu nadeli gnezdilnice. Zaetni kup je hitro skopnel, saj se je med akcijo nabralo 15 prosto-voljcev Ljubljanske sekcije drutva. Glavni zabijai so bili seveda Aleksander, Ane, Jot, eljko in iga. Gnezdilnice je skrbno izdelal Vojko, postavitev pa je bila del ureditve Tiistana, za katero skrbimo skupaj z Zavodom za turizem Ljubljana.foto: Toma Miheli

3//Prva sta se zagnala Jot in iga. Najbolj sta bila seveda vesela kornic, ki smo jih postavljali na vije lege, navad-no med 5 in 6 metri visoko. Ker korci pogosto gnezdijo v manjih kolonijah, smo tudi gnezdilnice zanje namestili v skupinah. Druge gnezdilnice smo enakomerno razporedili po obmoju.foto: Toma Miheli

4//Jani in Ane sta pri nameanju pazila tudi na slog. Na-mestila sta gnezdilnice v celotnem severnem delu Tiistana. Ane je s pridom izkoristil svoje plezalske izkunje in pogo-sto namestil gnezdilnico precej vie, kot mu je to dopuala lestev. Tudi Jani je pokazal, da mu viina nad tlemi ne pov-zroa nikakrnih teav.foto: Toma Miheli

MI ZA PTICE IN NARAVO

1 2 3 4

5 6 7

8 9

5//e bi se akcije udeleili samo fantje, bi bili seveda ejni in lani. Ampak nismo bili, saj je Barbara poskrbela za piko na i in nas vse ogrela s ajem. Nameanje gnezdilnic je bilo tudi udovita prilonost za izmenjavo ornitolokih izkuenj, tokrat predvsem izkuenj z nameanjem gnezdilnic. In ker so bili med nami tudi Ivan Esenko, Ivo Boi in Aleksander Pritekelj, teh zares ni zmanjkalo.foto: Toma Miheli 6//Ane in naveze DOPPS-ovih veveric pri nameanju gnezdilnice za lesno sovo. Ta vrsta sicer e gnezdi v parku Ti-voli, v predelu okrog kopalia. Z dvema gnezdilnicama smo ustvarili ugodne razmere za gnezdenje tudi v Tiistanu. Zdaj pa samo e drimo pesti.foto: Toma Miheli

7//Sam sem imel vse skupaj skrbno na vajetih, in e sem bil na zaetku e malo zaskrbljen, kako nam bo uspelo namesti-ti vseh 40 gnezdinic, mi je vnema kolegov iz drutva skrb v hipu razblinila. Gnezdilnice so bile nameene ob mraku pr-vega dne. Priakovano nadaljevanje akcije v naslednjih dneh je tako odpadlo.foto: Ivan Esenko

8//Alja, Vojko in Ivan iz strokovnega nadzornega sveta. Seveda je dela za vse kmalu zmanjkalo. Na koncu smo se stri-njali, kako pomembno je nameati gnezdilnice, in to vedno skupaj z jasnim sporoilom, da so le nadomestek za naravna dupla, ki jih v parkih in gozdovih vse bolj primanjkuje.foto: Toma Miheli

9//Polna gnezdilnica je majhna izpolnjena elja vsakega postavljalca. Z uspeno zasedenostjo gnezdilnice pa se skrb zanjo e ne kona. Vsako leto je treba preveriti, ali so gnezdil-nice e dovolj vrste, da bodo nosile nov, letonji zarod.foto: Ivan Esenko

26 Svet ptic //letnik 13, tevilka 04, december 2007 27

8

61

3 5

Iki morost: ivahno poletno dogajanje in narti za prihodnost//Marjana Ahai

Iki morost in Koeva una pot sta vse od junijske otvo-ritve delena precejnje pozornosti. Posebej proti koncu olskega leta so se na ogled Koeve une poti odpravili tevilni olarji. Jeseni so si naravni rezervat ogledale tudi lanice drutva SILA (Slovensko mednarodno zdruenje ensk) pa seveda tevilni nakljuni in redni obiskovalci Ljubljanskega barja.

Oktobra se je na naravovarstveni akciji ienja barjanskih travnikov zbralo nekaj lanov ljubljanske sekcije DOPPS. Mnoge je napoved slabega vremena odvrnila od udelebe pri akciji, vendar so se bojei uteli. tiri udeleence akcije nas je priakalo sonce, ki se je prebilo skozi meglo in kma-lu ogrelo hladno jutro. Hitro smo se lotili dela in se ogreli s postavljanjem ograje okoli saniranega divjega odlagali-a odpadkov. Po opravljenem delu smo si privoili malo okrepila ob prijetnem ognju, ki ga je pripravil eljko a-lamun, organizator akcije in na vestni naravovarstveni nadzornik v Ikem morostu. Na prijetnem soncu ob to-plem ognju in hrani so nam dan popestrili e trije erjavi, ki so nas poasi in ljubko, kot se zanje spodobi, preleteli. Zaradi obilice dela, ki nas e aka v Ikem morostu, smo se odloili, da akcije im pogosteje ponavljamo, in tako do pomladi pripravimo pticam rezervat kot iz katlice, je o akciji poroal iga Iztok Remec.

Nadaljevali pa bomo tudi z izobraevalnimi dejavnostmi, saj Koeva una pot po naravnem rezervatu Iki morost obiskovalcu ponuja sicer redko monost, da se poblie spoznava z ivim svetom in bogastvom vlanih travnikov. Iz opazovalnice lahko spremljajo ivljenje celo najbolj ogroenih vrst ptic! Predvsem prebivalcem iz okolikih krajev elimo omogoiti, da bolje spoznajo naravno boga-

6: Za bolje vred-notenje pomena panikov za varstvo ptic smo v popisno ploskev vkljuili tudi okolico pani-kov, kjer je ve raz-linih habitatov, od opuenih travi do grmi in gozda.foto: Jernej Figelj

7: Zeli polna kraka rua je primerna paa tako za osle kot za konje.foto: Jernej Figelj

8: Rjava cipa (Anthus campestris) gnezdi na suhih od-prtih obmojih, kjer je rua redka in so tla gola. Nekaj pa-rov smo zabeleili tudi na Podgorskem krasu.foto: Borut Rubini

stvo Ikega morosta; bolj ko ga bodo poznali in cenili, ve bodo pripravljeni storiti za to, da ga zaitijo in ohranijo. Da bodo tudi sami lahko naravne posebnosti svojega oko-lja predstavili zainteresiranim obiskovalcem, prav zanje nartujemo teaj za lokalne vodnike po Koevi uni poti. Teaje bomo seveda pripravili tudi za nae lane.

Da kosca spoznajo e tisti, ki doslej e niso veliko vedeli o njem, in da bi sporoilo o tem, kako pomembno je varstvo kosca in njegovega ivljenjskega prostora, irili v javnost, bi radi konec maja pripravili t.i. Koev noni izlet za vse, ki bi radi poblie spoznali to ogroeno vrsto ptice. Na Ljub-ljansko barje bomo tako lane kot vse druge, ki jih zanima ivljenje na skrivnostnih barjanskih travnikih, znova po-vabili tudi ob Evropskem dnevu opazovanja ptic.

Prav zdaj pripravljamo e posebno spletno stran o rezer-vatu Iki morost, na kateri bodo obiskovalci dobili infor-macije o obisku rezervata, nali dodatne informacije o rastlinah, ivalih, habitatih in upravljanju rezervata, si priskrbeli vodnik po Koevi uni poti v pdf obliki, une liste ter se seznanili z novicami iz rezervata.

V sodelovanju z razlinimi izobraevalnimi intitucijami bomo tudi v prihodnje pripravili strokovne oglede rezer-vata po Koevi uni poti oziroma predavanja o naravnem bogastvu Ikega morosta in Ljubljanskega barja. Za kako-vostno izvedbo vodenih naravoslovnih dni bomo pripra-vili une liste, ki bodo vodnikom, uiteljem in uencem v pomo pri ogledu une poti po naravnem rezervatu Iki morost, predvsem kot pomono uno gradivo za naravos-lovne dneve vijih razredov osnovne ole.

V prvih mesecih po otvoritvi Koeve une poti se je po-kazalo, da imajo mnogi obiskovalci Ljubljanskega barja teave pri iskanju naravnega rezervata Iki morost, zato smo se odloili, da postavimo dodatne oznabe ob glavni cesti Brest Podpe, pri mostu ez reko Iko, medtem ko bomo table, ki e stojijo v rezervatu, opremili z dodatnimi informacijami o pravilih vedenja v rezervatu.

1: Vodniki po koevi uni poti so ves as na voljo na lesenem stojalu ob vhodu v rezervat in v opazovalnici. Stojalo je izdelal mojster Ivan Kogovek.foto: Toma Janar

2: Prilonost za ptice in ljudi: e prvo po-letje so se na Iki mo-rost odpravili tevilni obiskovalci.foto: Maarten de Groot

3: Rezervata nismo obremenjevali z informacijskimi tablami. Nadomea jih vodnik po koevi uni poti.foto: Toma Janar

4: Dela v rezervatu je e vedno veliko, zato tradicionalne drutve-ne akcije ostajajo.foto: iga Iztok Remec

5: Vasih so nao po-zornost na Barju al pritegnila smetia, tokrat je slika iz zraka oem veliko bolj prijetna.foto: Ivan Kogovek

2

4

7

Pestrost ptic na krakih panikih//Jernej Figelj

Kras je krasen, smo soglasni popisovalci, ki od konca le-tonjega maja v okviru projekta Natura Primorske pre-uujemo ptice na krakih panikih. Namen raziskave je ugotoviti, kako paa domaih ivali vpliva na pestrost in tevilnost ptic na Krasu.

Podoba golega Krasa je le e spominKras je v zadnjih nekaj desetletjih zelo spremenil svojo podobo. Pogozdovanje z nasadi rnega bora (Pinus nigra) ter predvsem opuanje pae in konje je pripomoglo, da je podoba golega Krasa ostala le e spomin. Burja, po-ari, kakna svetovna vojna in peica marljivih krakih kmetov pa so pripomogli k temu, da se je nekaj golega Krasa le ohranilo. Ti odprti predeli so zelo pomembni za kvalifikacijske vrste ptic, zaradi katerih je Kras uvren v mreo obmoij Natura 2000. Ta obmoja so pomembna prehranjevalia za kaarja (Circaetus gallicus) in veliko

uharico (Bubo bubo). Na najbolj golih tleh med mnoi-co poljskih krjancev (Alauda arvensis) gnezdi rjava cipa (Anthus campestris), ki je s populacijsko oceno 20 - 30 parov ena najredkejih ptic pevk v Sloveniji. Glede na podatke zadnjih let se rni oblaki zgrinjajo nad populacijo vrtnega strnada (Emberiza hortulana) na Krasu. Letos je bilo pre-tetih le 31 pojoih samcev. Odprta obmoja, prepletena z gozdiki in mejicami, si za svoj ivljenjski prostor izbe-reta podhujka (Caprimulgus europaeus) in hribski krjanec (Lullula arborea).

Kako pester in tevilen je v resnici ptiji svet krakih travnikov?Ravno odprta obmoja so naravovarstveno najbolj po-membna, zato jih je treba ubraniti pred zaraanjem. Do-mae ivali, ki so stoletja zagotavljale mo, hrano in toplo-to krakemu loveku, so izginjale soasno z zaraanjem Krasa. A prav te domae ivali kaejo lu v tunelu varo-vanja biserov krake narave. Slovenska avtohtona ovca, istrska pramenka, je najbolj prilagojena redki in zeli pol-no krako ruo. Na krakih panikih se je razvil lipicanec, cenjen po vsem svetu. Za bolj zaraene predele so kot na-la koze, ki se ne branijo niti najbolj trnatih rastlin. Kako pester in tevilen pa je dejansko ptiji ivelj na krakih panikih, skuamo ugotoviti z raziskavo, ki jo ljubkoval-no imenujemo pani poskus.

Natanen popis ptic in habitatovPopisno ploskev smo izbrali na Podgorskem krasu, kjer so paniki najobseneji, v okolici panikov pa je dovolj habitatov v razlinih sukcesijskih fazah, ki omogoajo primerjavo ptijih zdrub. Tako nas je popisna pot poleg panikov peljala tudi skozi opuene panike, grmia, hrastove gozdove in nasade rnega bora. Izbrali smo me-todo linijskega transekta z vrisovanjem vrst na natanno lokacijo (notranja pasova) oziroma na pravokotno toko glede na transekt (zunanji pas). V prvi notranji pas so padle vse ptice, oddaljene 50 metrov od popisne poti, v drugi notranji pas ptice, oddaljene med 50 in 100 metrov od popisne poti, preostale ptice pa smo vrisovali v zunanji pas. Transekte smo popisali samo enkrat brez ponovitve, in sicer med 21. majem in 10. junijem. Skupaj smo popisali

Seminar za vodenje ornitolokih ekskurzij26. in 27. marec 2008Vas zanima vodenje naravoslovnih dni, izletov ali skupin na taborih? Bi vam pri tem prav priel kaken nasvet, kako na privlaen nain predstaviti naravo olarjem in drugim obis-kovalcem? elite bolje spoznati Iki morost na Ljubljanskem barju in kasneje tudi sami voditi skupine po rezervatu? Vse, ki vas to veseli, vabimo na teaj za vodenje ornitolokih eks-kurzij, ki ga bomo tokrat izvedli na primeru koeve une poti po Ikem morostu. Teaj bo sestavljen iz teoretinega in terenskega dela, potekal pa bo v popoldanskih urah. Prijave zbiramo do 15. marca 2008 v pisarni DOPPS na telefonski te-vilki 01 / 426 58 75, na naslovu eva.vukelic@dopps-drustvo.si ali DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana.

28 Svet ptic //letnik 13, tevilka 04, december 2007 29

slabih 52 km poti. Poleg ptic smo (ne istoasno) popisali tudi habitat na transektih in vrisali funkcionalne ograje na panikih. Za popis habitata smo uporabljali isti kodir-ni sistem kot za monitoring ptic kmetijske krajine. Da bo raziskava popolna, pa moramo zbrati e podatke o tem, ka-tere domae ivali so se tam pasle in s kakno obtebo.

Nepozabne noi pod krakim nebomPopisovali smo Andrej Figelj, Primo Kmecl, Toma Mihe-li in moja malenkost. Mislim, da govorim v imenu vseh, e povem, da je bilo popisovanje ptic na Podgorskem krasu isti uitek. Sreanja s krakimi cukrki, kot so vrtni strnad, taina penica (Sylvia cantillans), rjava cipa in kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta), so nam priarala iroke nasme-ke na obraz. Blagodejno so na nae due in telesa vplivale vonjave krakih zeli, kot na primer etraj in ajbelj. Noi, ki smo jih druno predremali pod milim krakim ne-bom v zvoni kulisi hribskih krjancev, podhujk in slavcev (Luscinia megahrynchos), so vsekakor nepozabne. Bili pa so tudi trenutki, ko ni lo vse po nartih. Strgane majice in praske, ki smo jih pridelali med prebijanjem skozi teren, poraen s rnim trnom, glogom in brinjem, gromozanski pihajoi biki in simpatini, toda radovedno nadleni osli so sicer oteili popisovanje in povzroili nekaj nelagodja, a spomin nanje bo ostal v najlepi lui.Kras je krasen. Prepriajte se tudi sami, ne bo vam al.Projekt delno financira EU v okviru Programa Pobude Skupnosti Interreg IIIA Slovenija Italija 2000 2006.

Zakaj je najve belih torkelj v Notranjsko kraki regiji?//Gregor Torkar

9: Popisovalci pri natannem preue-vanju habitatafoto: Toma Miheli

10: torklji v Martinjaku zvezdi letonjega opazo-vanja znanilcev pomladi.foto: arhiv NRP

9 10

Pozorni bralec zadnje tevilke Sveta Ptic (03,07) zagotovo ni spregledal prispevka Eve Vukeli o spomladanskem spremljanju prihoda najbolj znanih selivk bele torklje,

kmeke las