www.finance.siFINANCE, torek, 14. decembra 2010, št. 242

Umetniški sejmi so pomemben instrument promocije

Ministrstvo za kulturo je

sofinanciralo udeležbo šestih

galerij na dogod-kih v tujini. Pravi-

jo, da so umetniški sejmi postali eden od

instrumentov za večjo mednarodno promocijo

slovenske umetnosti. GALE

RIJE

OGLASNA PRILOGA

GALERIJE in

UOKVIRJANJESLIK

www.studiocerne.si

STUDIO

Drea

mst

ime

Kakovost slovenske fotografije je primerljiva s tujo, prepoznavnost pa ne, pravi Barbara Čeferin, lastnica Galerije Fotografija. 31

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 14. decembra 2010, št. 242www.finance.si30

Urednica priloge:Aleksandra VagajaTel.: (01) 30 91 464E-pošta: aleksandra.vagaja@finance.si

Trženje:Polona KoštomajTel.: (01) 30 91 532E-pošta: polona.kostomaj@finance.si

Milan KočarTel.: (01) 30 91 537E-pošta: milan.kocar@finance.si

Ksenija ZajecTel.: (01) 30 91 566E-pošta: ksenija.zajec@finance.si

Računalniški prelom: Giovanni Šimunović

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Galerije je oglasna priloga časnika Finance.

Metoda Uršič, predsednica Društva galeristov in starinarjev Slovenije, nam je povedala, da so od svoje ustanovitve člani dru-štva pripravili že številne razsta-ve domačih in tujih umetnikov, predavanja, umetniške dražbe in sejme. »Galerije in starinar-nice odpirajo vrata ljubiteljem umetnosti, posredujejo, svetuje-jo in izobražujejo, da kakovostne ponudbe umetnin niti ne ome-njam,« je povedala Uršičeva.

Zavzemanje za vnovično uvedbo odbitka

Pred leti je zakonodaja do-voljevala odbitek pri napovedi dohodnine za nakup likovne umetnine in starin, in sicer dva odstotka od vrednosti nakupa. Kaj pa danes? »Društvo galeri-stov in starinarjev Slovenije se zavzema za vnovično uvedbo odbitka za nakup umetnin, in sicer v večjem deležu,« pravi Metoda Uršič. Prepričana je namreč, da bi tako zagotovili več nakupov umetniških del tako za fizične osebe kot tudi kulturne ustanove.

Zanimivi slovenika, impresionisti in modernisti

Poklic galerista, pravi stro-kovnjakinja, ima poseben status. »To je poklic, ki zahteva široko znanje o umetnosti, prefinjen občutek za estetiko, dolgoletne izkušnje in trgovsko žilico. Pri-merna izobrazba je umetnostni zgodovinar visoke in višje šole s predznanjem o umetnosti in kulturi,« pojasnjuje Uršičeva. In kam se ta hip obračajo nakupne težnje? »Težko rečem, ali bolj k sodobni ali bolj k tradicional-ni umetnosti, zagotovo pa je

vedno tržno zanimiva likovna umetnost iz obdobja med obe-ma vojnama, tako imenovana slovenika. Enako velja tudi za umetnike impresionizma, ek-spresionizma in modernizma, novodobna umetnost pa se po-gosto vključuje v minimalistične stanovanjske postavitve.«

Naložba na dolgi rok Razstavna in prodajna po-

litika je odločitev vsakega po-sameznega galerista. Slovenski galeristi so tako pogosto tržno usmerjeni, a kakovostni, z do-brim naborom domačih in tujih slikarjev in kiparjev z akadem-sko izobrazbo. »Vseeno naj pri odločitvi za nakup umetnin sve-tujejo poklicni galeristi, ki bodo jamčili za originalnost in kako-vost in ki vedo, kateri umetniki bodo v prihodnje tržno zanimi-vi. Nakup kakovostne umetnine je namreč naložba na dolgi rok,« poudarja strokovnjakinja.

Recesija oklestila naložbe v umetnost

Slovenska gospodarska in finančna kriza je dodobra okle-stila nakupe likovnih umetnin. V svetu je sicer krizno obdo-bje čas za naložbe v kakovo-stna dela likovne umetnosti in dopolnitev umetniških zbirk. »Pri nas pa je stanje slabo, za nakupe umetnosti je zmanjka-lo finančnih sredstev. Kultura seveda ni denar, a zavedati se moramo, da pomeni duhovno rast naroda.«

O nakupu umetnine naj svetujejo galeristiDruštvo galeristov in starinarjev združuje 13 galerij, šest starinarnic in dva antikvariata. Skupno jim je poklicno in strokovno ukvarjanje s prodajo likovnih umetnin in starin.

Naša sogovornica pravi, da imajo na področju kulture in umetnosti, torej galerijske dejavnosti, v zavodu opisa-ne poklice, kot so kustos pedagog, kustos etnolog in konservator-restavrator, galerist pa je kot samozapo-sleni bržkone tisti, ki dela v galerijah, predvsem zaseb-nih in večinoma prodajnih, in ima lahko status kustosa ali pa tudi ne.

Pogosto so to umetnostni zgodovinarji

Na spletu lahko prebere-mo, da galerist, poimenovan tudi »art dealer«, kupuje in prodaja umetniška dela, pri čemer sodeluje z muzeji in

zbiralci umetniških del z namenom, da ta dela pred-stavi v svoji galeriji. »Pred zaposlitvijo galeristi pogo-sto študirajo umetnostno zgodovino, njihova dejav-nost pa je včasih povezana z delom konservatorja, upra-vitelja muzeja ali dražitelja na umetniški dražbi,« razlaga Zec Podobnikova.

Izobrazba sicer obstaja, vseeno malo zanimanja za te kadre

Sicer obstajata izobrazba s peto stopnjo – galerijski tehnik – in poklic po stan-dardni klasifikaciji dejav-nosti – galerijski vodnik. »Za prvega smo imeli le eno

Le malo je povpraševanja po galeristih»V katalogu delovnih mest na področju kulture v javnem sektorju ta poklicni profil ni naveden, zapisan pa je v registru samozaposlenih v kulturi,« je povedala Tanja Zec Podobnik iz oddelka za odnose z javnostmi Zavoda RS za zaposlovanje.

Glede na ustanovitelja po-znamo v Sloveniji naslednje vrste galerij: javne zavode (galerije in muzeje), katerih ustanoviteljica je država, javne zavode, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti, galerije nevladnega sektorja (različna društva, fundacije, zasebni za-vodi …), zasebne galerije, ga-lerije različnih gospodarskih družb in nekatera nespecifična, včasih le občasna razstavišča različnih kulturnih društev, iz-obraževalnih ustanov, knjižnic in podobno.

Ustanovitelj določa delovanje in financiranje

Z ustanoviteljstvom je ve-činoma povezan tudi način delovanja in financiranja, razlaga Judita Krivec Dragan, sekretarka za področje likovne umetnosti na ministrstvu za kulturo. Nacionalni zavodi so sofinancirani prek neposrednih pozivov ministrstva za kulturo, pri svojem delovanju so zave-zani ustanovitvenim aktom in imajo profiliran program (zbi-ranje, hranjenje in promovira-nje nacionalno pomembnega muzejskega gradiva), preostali, vključno z občinskimi javnimi zavodi, ki jim del sredstev za delovanje zagotavljajo občine, pa velik delež sredstev za svoje programe in projekte prido-bivajo prek različnih razpisov (tudi mednarodnih), iz donacij in drugih virov, tudi s prodajo del in različnih storitev.

Na ministrstvu za kulturo prek vsakoletnih javnih pozi-vov in razpisov sofinancirajo razstavne programe 14 galerij

nevladnega izvora (v povprečju zadnjih osem let) ter različne projekte, katerih število variira (financirajo namreč le posame-zne razstave in festivale vseh prej navedenih pravnih oseb). Ob tem podatki ne vključujejo nacionalnih javnih zavodov in pooblaščenih muzejev. V letu 2009 so denimo finančno pod-prli 31 projektov 15 občinskih javnih zavodov ter 93 projektov 42 društev, zasebnih zavodov, zasebnih galerij, gospodarskih družb in drugih. Ob tem Judi-ta Krivec Dragan opozarja, da enakovredno obravnavajo tudi tiste galerije, ki so prvenstveno prodajne, vendar v tistem delu programa, ki zagotavlja študij-ske, promocijske in izmenjalne razstave moderne in sodobne likovne umetnosti.

Manj kot 50 prodajnih galerij

Po zadnjih podatkih deluje v Sloveniji manj kot 50 prodaj-nih galerij, nekatere so skupaj s starinarnicami vključene v nacionalno stanovsko orga-nizacijo Društvo galeristov in starinarjev Slovenije (11 galerij in 12 starinarnic). Največ 10 ga-lerijam še uspe prodati kakšno delo sodobnega slovenskega avtorja, a se je njihovo število v zadnjih petih letih za polovico zmanjšalo, saj je le še 10 po-membnejših zbirateljev, spe-cializiranih za to področje.

V tujino prek umetniških sejmov

»Izvajalce smo poleg per-manentnih prizadevanj na področju zakonodaje delno podpirali tudi s sofinancira-njem nekaterih (študijsko naravnanih) razstav ter le-tnega sejma starin in umetnin. Posebno poglavje pa so ume-tniški sejmi, ki so v zadnjih štirih letih postali eden od instrumentov za večjo pro-mocijo slovenske umetnosti v tujini. V obdobju 2008–2009 se je šestim slovenskim gale-rijam, ki jih je sofinanciralo ministrstvo, uspelo uvrstiti na naslednje mednarodne sejme:

Arco Madrid, Artefiera Bolo-gna, Art Brussels, Viennafair, Art Basel in Volta Basel, Frieze Art Fair London, Fiac Pariz, Artissima Torino, Paris Photo in Art Forum Berlin. Na njih so večkrat prikazali dela med 15 in 25 umetnikov, ki Slove-nijo predstavljajo v tujini, vsaj po eno delo je bilo prodano v javno ali zasebno zbirko oziro-ma je nastop prinesel povabilo galerije ali umetnika na katero od mednarodnih razstavnih prireditev kasneje,« razlagajo na ministrstvu za kulturo.

Pomembne galerije se profilirajo

V zadnjih letih so na mi-nistrstvu za kulturo opazili

ustrezno profiliranje po-membnejših galerij. Tako so tudi nekatere zasebne galeri-je imele pomembno vlogo v produkciji sodobne likovne umetnosti, njeni promociji in udeležbi na mednarodnih gostovanjih, vendar so poslab-šane gospodarske razmere v državi, ki je že v izhodišču ime-la slabo razvit trg umetnin in premajhno kritično maso, v zadnjih dveh letih skoraj pov-sem zaprle druge vire financi-ranja razen javnih.

Usmerjenost v zanesljive naložbe

Slaba stran se je pokazala predvsem v prilagajanju gale-rij, odvisnih od prihodkov od

Nismo narod zbirateljev umetninV Sloveniji je malo zbirateljev umetnin, trg je majhen, za hitrejši razvoj potrebna prenova Gospodarska kriza je galerije pahnila v boj za preživetje, nekatere so morale zapreti vrata. Da bi lahko obstale, so se prodajne galerije usme-rile v avtorje, ki veljajo za zanesljivo naložbo, denimo impresioniste. Nekaterim pa se je uspe-lo prebiti na svetovne umetniške sejme, ki so pomembno okno v svet.

Področje galerij je potrebno temeljite reorganizacije, vključno z velikimi javnimi zavodi, potrebujemo tudi drugačen pogled na umetnost.

Tako pravi Judita Krivec Dragan z ministrstva za kulturo.▶

Marij Pregelj, Rojstvo▶

GALERIJEFINANCE, torek, 14. decembra 2010, št. 242www.finance.si 31

Slovenska fotografija in z njo tudi slovenski fotografi so v tujini precej neznani, pravi Barbara Čeferin, lastnica Ga-lerije Fotografija. To žalostno dejstvo je nekoliko omilil pred kratkim končani sejem Paris Photo, ki je letos v središče sekcije Statement pod kura-torstvom Slovenke Nataše Petrešin Bachelez postavil prav fotografijo srednje Evro-pe (vabljene so bile Slovaška, Češka, Poljska, Madžarska in Slovenija).

V Parizu smo zbudili precejšne zanimanje

Galerija Fotografija je v Parizu razstavila fotografije Uroša Abrama, Igorja Andje-liča, Borisa Gaberščika, Stojana Kerblerja, Klavdija Slubana, Janeta Štravsa in Tanje Verlak ter skupni fotografski projekt Romana Uranjeka (Irwin) in Stojana Kerblerja. »Vse dni sejma je bilo med obiskovalci, tako strokovno javnostjo kot laiki, opaziti močno zanimanje za vse naše razstavljene avtor-je, še posebno pa za mladega Uroša Abrama, ki je s camero obscuro, ki jo je ustvaril kar v svojih ustih, poskrbel za pravo evforijo,« razlaga Čeferinova. Za obiskovalce, ki so v večini dobri poznavalci fotografske umetnosti, so bila pravo odkri-tje tudi dela Borisa Gaberščika in Stojana Kerblerja. Nekatera njuna dela so po sejmu odšla v nekaj pomembnih zasebnih zbirk. To pa pomeni, da se bodo kmalu začele tudi bolj pogosto pojavljati na svetovnem trgu, kar jim je že zdaj dvignilo ceno.

Priznani v svetu dosežejo tudi milijonske zneske

Priznani tuji fotografi dose-žejo tudi ceno čez milijon evrov, razlaga sogovornica. Za poku-šino si lahko ogledate rezultate

dražbe pri Sotheby‘s v Parizu sredi novembra, kjer je bila naj-dražje prodana Sudkova foto-grafija (http://www.sothebys.com/app/live/lot/LotDetail.jsp?lot_id=159636338). Lahko vidite tudi zelo veliko razliko med ocenjeno ceno fotografije in končno prodajno ceno.

Počasno uveljavljanje na trgu

Naši avtorji se na trgu uve-ljavljajo počasi, najprej na do-mačem, potem tudi na tujem. Slovenski fotografiji pri uvelja-vljanju v svetu težav ne povzro-ča kakovost, saj je ta nesporna in povsem enakovredna tujim fotografskim delom, temveč nepoznavanje zunaj meja na-še države. Kar seveda kaže tudi na naše premajhno zavedanje, kaj v resnici imamo in s čim bi se v svetu lahko nesporno pohvalili, poudarja Barbara Čeferin. Če začnemo samo s Puharjem, ki je pred 170 leti izumil fotografijo na steklo, a je zaradi pomanjkanja denarja ni zaščitil s patentom.

Na tuje prek sejmov Odskočna deska za prodor v

tujino so umetniški sejmi. Se-lekcija za pomembne umetni-ške sejme (ArtBasel, Fiac, Arco Madrid, Paris Photo …) je seve-da zelo ostra. Udeležba je draga, predvsem v razmerju do cen, ki jih dosegajo naši avtorji, saj ni mogoče pokriti stroškov prija-ve denimo s prodajo ene same fotografije, kot si lahko kakšna izmed tujih galerij, razlaga so-govornica. Galerija, ki želi resno delati v tej smeri, si z udeležbo na takšnih sejmih ustvarja krog mednarodnih zbirateljev.

Veliko jih ostane pred vrati

Na pravkar končanem sej-mu Paris Photo je bilo pred-stavljenih 106 galerij in nekaj založnikov. V vrsti pa je ostalo vsaj še enkrat toliko galerij, ki letos niso bile sprejete. Zgodilo se je tudi, da so bile zavrnjene galerije, ki so bile v selekciji kar nekaj let zapovrstjo, kar kaže, da je zelo težko priti v izbor in da morajo galerije vsako leto pokazati napredek, nekaj nove-ga, da so zanimive za strokovno žirijo/odbor sejma, ki izbira med prijavljenimi.

Plačujemo ceno neprepoznavnostiSlovenski fotografi se v svetu težko uveljavijo, v pomoč so jim umetniški sejmi, na katere pa se je zelo zahtevno uvrstiti O kakovosti slovenske fotografije govori tudi pred kratkim končani sejem Paris Photo, kjer so naši avtorji vzbudili pre-cejšne zanimanje. V tujino se je najlaže prebiti ravno prek takšnih sejmov, je pa udeležba na njih draga, zelo ostra so tudi merila za udeležbo na njih.

Kakovost slovenske fotografije je primerljiva s tujo, prepoznav-nost pa ne, pravi Barbara Čeferin, lastnica Galerije Fotografija.▶

prosto delovno mesto v letu 2005, za drugega pa po eno prosto delovno mesto v le-tih 2005, 2006, 2009 ter po

Le malo je povpraševanja po galeristih

Irena

Her

ak

»Pred zaposlitvijo galeristi pogosto študirajo umetnostno zgodovino, njihova dejavnost pa je včasih povezana z delom konservatorja, upravitelja muzeja ali dražitelja na umetniški dražbi,« razlaga Tanja Zec Podobnik iz oddelka za odnose z jav-nostmi Zavoda RS za zaposlovanje.

▶

vstopnine ali prodaje, saj so se te usmerile na avtorje in ob-dobja, ki veljajo za zanesljivo naložbo, kot so impresionisti. Kljub temu redki posamezniki vztrajajo pri generaciji mladih, uveljavljajočih se avtorjev ter tudi pri odličnih, čeprav manj priljubljenih modernistih ali umetnikih starejših obdobij (recimo ekspresionisti). Slo-venske galerije na splošno še vedno kažejo nekakšen plurali-zem likovne umetnosti, ki je za mednarodni prostor značilen že vse 20. stoletje, vendar jih veliko životari in se namesto s strategijo prodaje ter formi-ranjem slogov in umetnikov (v tujini so pri tem vedno imeli pomembno vlogo prav zaseb-ni galeristi in vplivni zbirate-lji) ukvarjajo z drugimi posli. Kar nekaj zasebnih galerij je v zadnjem času moralo zapreti svoja vrata, ugotavlja Judita Krivec Dragan.

Premajhno zanimanje za umetnine

Na ministrstvu za kulturo finančno podpirajo tudi štu-dijske in promocijske razstave ter udeležbe na izbranih med-narodnih umetniških sejmih. Največje težave prodajnih ga-lerij so predvsem slabo razvit trg umetnin, pomanjkanje tra-dicije in odnosa do umetnin kot celovitega artefakta družbe, ki imajo poleg vseh drugih tudi tržno (in naložbeno) vrednost. Zagotovo bi bila dobrodošla dražbena hiša tudi na področju umetnin, starin in dizajna, ki je Slovenci nikoli nismo imeli. V državi je premalo zbirateljev in tudi odnos do njih ni v ko-rist izboljšanja razmer na tem področju.

Zakonodaja v pripravi že vrsto let

Na ministrstvu za kulturo si že vrsto let prizadevajo za zakonodajo, ki bi z davčnimi olajšavami spodbujala nakup umetniških del in vlaganje v umetnost nasploh. »Po naro-čilu ministrstva so bile nare-jene že vse potrebne študije

in analize stanja in možnih sprememb na tem področju, primerjalno z drugimi država-mi v EU, pripravljen je bil tudi že osnutek zakona o spodbu-janju vlaganj v kulturo, ki žal nikoli ni prišel v obravnavo. Trenutno si prizadevamo za sprejem zakona o obvezni opremi javnih zgradb z ume-tniškimi deli po vzoru nekate-rih sosednjih držav ter o ugo-dnejši oziroma primernejši davčni zakonodaji za tiste, ki bi vlagali v umetnost. Seveda je ob tem zelo pomembna sprememba miselnosti, to poskušamo spremeniti tudi z načrtno kulturno vzgojo,« razlaga sogovornica.

Galerije se poskušajo držati nad vodo

Uspešnost galerij je različna, seveda pa lahko o tej govorimo predvsem v smislu kakovosti in izvirnosti programa, ki ga pripravljajo in s katerim priva-bljajo obiskovalce v svoje pro-store. V finančnem smislu so uspešne le v toliko, da zmorejo preživeti. Najuspešnejša zaseb-na galerija, ki se je uveljavila v mednarodnih okvirih, v veliki meri tudi deluje v tujini.

Potrebna bo temeljita prenova

Področje galerij je potrebno temeljite reorganizacije, vključ-no z velikimi javnimi zavodi. Potreben je drugačen pogled na umetnost, kjer bi morali po-membnejši vlogo imeti vsi tisti, ki vplivajo na javno mnenje, predvsem sredstva javnega ob-veščanja, pravi Judita Krivec Dragan. V vsakem primeru pa se moramo zavedati, da je BDP naše države težko primerljiv z bogatejšimi državami (tudi po številu prebivalstva in ne-kajstoletni tradiciji zbiranja umetnosti in naložb vanjo), za-to tudi v boljših gospodarskih razmerah ne bomo imeli do-volj številčnega in premožnega kroga potencialnih kupcev in zbirateljev. Skrb države bo zato deloma zmeraj potrebna, meni sogovornica.

Nismo narod zbirateljev umetninV Sloveniji je malo zbirateljev umetnin, trg je majhen, za hitrejši razvoj potrebna prenova

dve prosti delovni mesti v letih 2007, 2008 in 2010,« je pogovor končala naša sogovornica.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 14. decembra 2010, št. 242www.finance.si32

Kakšne razstave pripra­vljate v vaši galeriji?Cankarjev dom je največji slo-venski kulturni center. Ima dve razstavišči s kontinuiranim programom: Galerijo Cankar-jevega doma in Malo galerijo ter kar nekaj večnamenskih prostorov, v katerih tudi pri-pravljamo razstave, med njimi najpogosteje v Veliki sprejemni dvorani in Prvem preddverju. Razstavni program je sesta-vljen polivalentno v razponu od likovnih in kulturnozgodo-vinskih razstav do projektov, posvečenih arhitekturi, obli-kovanju in fotografiji. Razstave so na ogled približno 300 dni v letu, odvisno od prostora.

Koliko kvadratnih me­trov je namenjenih ume­tniškim razstavam in kako je poskrbljeno za primerno vlažnost/suhost prostora, ustrezno temperaturo?Skupna razstavna površina v vseh prej omenjenih prostorih je 1.700 kvadratnih metrov, Ga-lerija Cankarjevega doma kot

osrednji razstaviščni prostor pa meri 400 kvadratnih metrov. Zaradi vsestransko zahtevnih razstav, ki jih pripravljamo v tem prostoru, smo že pred 15 leti začeli vzpostavljati vse potrebne tehnične – regulacija klime in svetlobe – in varno-stne pogoje, ki jih terja sodobna muzeološka stroka, skladno z možnostmi jih tudi ves čas iz-popolnjujemo. V večnamenskih prostorih pa teh vrhunskih raz-mer ne moremo dosegati, zato tu postavljamo manj občutljive razstavne projekte.

Ali ste bolj naklonjeni sodobni ali tradicionalni umetnosti, domačim ali tujim umetnikom?Zame umetnost je ali pa je ni, tako da tu ni nobene druge dileme. Tudi naklonjenost pri tem nima nobene vloge, saj gre za premišljene odločitve. Res pa je, da je Cankarjev dom v celoti, se pravi na vseh pro-gramskih področjih in od vse-ga začetka, usmerjen zlasti na uvoz izvrstnih mednarodnih programov. To pa seveda ne pomeni, da ne skrbimo zado-sti za predstavitve slovenskih umetnikov.

Po katerih kriterijih iz­birate razstavljavce ter kakšna je vaša politika vo­denja in organiziranja do­godkov v galeriji?

Glavno vodilo programa ostaja umetniška izjemnost, težišče je pogosto tudi na kulturolo-škem pomenu izbranih pro-jektov. Pri snovanju letnega programa poskušamo vanj enakovredno uvrščati raz-stave slovenske in tuje ume-tniške produkcije, samostojne in skupinske, pregledne in tematske, hkrati pa sledimo programski »differentii spe-cifici«, ki smo jo skozi čas izo-blikovali v razmerju do druge razstavne ponudbe.

Ali poleg prirejanja raz­stav organizirate tudi kak­šne dodatne dejavnosti?Ob razstavah v Galeriji Can-karjevega doma organiziramo javna in naročena vodstva, v za-dnjih letih pa so se še posebno uspešno razvijale tudi otroške delavnice, denimo ob razstavah iz Egipta, Mehike, Armenije, Slovenskem bienalu ilustracije. Drugi spremljevalni programi potekajo v obliki tematskih po-govorov, umetniških projekcij, okroglih miz in podobno, ki jih pripravljamo bodisi v prostoru razstave ali v številnih sejnih dvoranah Cankarjevega doma. Še večjo podporo pa imamo v humanističnem programu Cankarjevega doma, ki ob večjih razstavnih projektih pripravlja odmevna predava-nja znanih domačih in tujih strokovnjakov.

Glavno vodilo je umetniška izjemnostPri snovanju letnega programa poskušajo v Cankarjevem domu vanj enakovredno uvr-ščati slovensko in tujo umetniško produkcijo

O kriterijih za izbiro razstavljavcev, snovanju letnega programa in razstavah ter dodatnih dejavnostih smo se pogovarjali z Nino Pirnat Spahić, vodjo razstavnega programa Cankarjevega doma.

Številna sodelovanja z uglednimi ustanovami

GALeRIjA cANkARjeveGA dOmA

S produkcijo in gostovanji svojih projektov širijo mrežo organizacij, galerij, strokov-njakov in ustanov iz tega dela Evrope ter navezujejo stike z mnogimi perspektivnimi av-torji, ki jih kasneje predstavlja-jo domači in tuji javnosti.

Številne dejavnosti Photon kot center za so-

dobno fotografijo opravlja

več dejavnosti. V ospredju je zlasti galerijska s produk-cijo razstav avtorske foto-grafije. Pomembna je tudi festivalska, saj organizirajo festival Fotonični trenutki oziroma Mesec fotografije, pa pedagoška z organizaci-jo predavanj, vodstev, te-čajev. Ne nazadnje je ena njihovih dejavnosti tudi agencijska, saj zastopajo avtorje, urejajo njihove avtorske pravice, skrbijo za promocijo fotografov, popularizacijo fotografi-je in informiranje ciljnih javnosti.

Tri spletne strani za večjo prepoznavnost

Svoje delovanje predsta-vljajo na treh spletnih stra-

neh – www.photon.si služi predstavljanju avtorjev in projektov ter informiranju

zainteresirane javnosti, spletna stran www.photoni-cmoments.net je namenjena

predstavitvi festivala, ki ga organizirajo vsaki dve leti, portal www.photonimages.

net pa bo od januarja na-prej deloval kot knjižnica slik za široko komercialno uporabo.

Uspešno v Parizu Galerija Photon je novem-

bra sodelovala na sejmu Paris Photo, kjer so predstavili dela Toma Brejca, Petra Koštru-na in Bojana Salaja. »Poleg neposredne prodaje del za pomemben uspeh štejemo tudi dogovore za razstavo Petra Koštruna v londonski galeriji Wapping in za skupin-sko razstavo naših avtorjev v galeriji Diemer & Noble ter vzpostavitev sodelovanja z znanim pariškim zbiralcem Lemaitrejem,« nam je po-vedal Dejan Sluga iz galerije Photon.

Photon od januarja s komercialno knjižnico fotografijV organizaciji Photon že od začetka delovanja v letu 2003 posebno pozornost namenjajo sodelovanju z različnimi subjekti, ki delujejo na področju sodobne foto-grafije, in povezovanju s partnerji iz srednje in jugovzhodne Evrope.

Goran Bertok najboljši z »Rdeče in črno«

Festival Fotonični trenutki – Mesec fotografije 2010 se je pred kratkim uradno končal s podelitvijo nagrade za naj­boljšo samostojno razstavo v sklopu festivala, ki jo je prejel Goran Bertok za razstavo »Rdeče in črno« v galeriji Ki­bela v Mariboru.

▶

INfO

Galerija Photon▶

Razstavni program Cankarjevega doma je doslej sodeloval z mnogimi uglednimi svetov­nimi muzeji in kulturnimi ustanovami, kot so amsterdamska Rijksmuseum in Rembrandt Museum, dunajska Albertina, Musem for the Applied Arts in KunstHausWien, Rupertinum v Salzburgu, italijanski Museo Giorgio Morandi, londonski Britanski muzej, pariški Louvre, egipčanski muzeji v Berlinu, Münchnu in Firen­cah in še bi lahko naštevali.

Med drugimi so pripravili naslednje po­membne razstave: Od Dürerja do Corintha,

▶

▶

1992, Oskar Kokoschka, 1994, Keramika Pabla Picassa, 1995, Josef Albers, 1995, Marc Cha­gall, 1996, Giorgio Morandi, 1997, Egon Schie­le, 1997, Akt od 15. do 20. stoletja iz zbirk Rijksmuseuma v Amsterdamu, 1998, Giorgio de Chirico, 1999, Hundertwasser, 2000, Rem­brandt, 2000, Richard Hamilton, 2001, Ferdi­nand Hodler, 2002, Sodobna aboriginska ume­tnost, 2003, Sodobna afriška umetnost, 2004, Japonski lesorezi, 2005, Faraonska renesansa, 2008, Mehika pred Kolumbom, 2009, Armen­ska tradicija med svetom in svetim, 2010.