okolje na dlani - Portal GOV.SIeionet-si.arso.gov.si/publikacije/publikacije/Datoteke/OND07/Dokumenti/pdf/OND07/OND1...in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no

Osnovne zna~ilnostiOsnovne zna~ilnosti

S lovenija je po pokrajinski raznovrstnosti izjemna, saj se prav na tem

ko{~ku srednje Evrope stikajo in prepletajo velike naravne enote –

Alpe in Dinarsko gorovje ter Panonska kotlina in Jadransko morje. Razliku-

jemo {tiri velike pokrajine, to so alpski, dinarski, panonski in sredozemski

svet. Naravnogeografska ~lenitev se opira na pokrajinske naravne sesta-

vine, predvsem povr{je, podnebje in rastje, ter na tiste dru`bene sestavine,

ki so z naravnimi mo~no povezane, na primer raba tal, razporeditev nase-

lij in kmetijske dejavnosti. Zaradi slednjih se naravne pokrajine razlikujejo

tudi po stopnji ranljivosti in ogroènosti okolja ter vrsti okoljskih teàv,

s katerimi se ubadajo tamkaj{nji prebivalci.

V Sloveniji prevladujejo karbonatne sedimentne kamnine v njenem

zahodnem in ju`nem delu, pa tudi na osrednjem obmo~ju. Na manj{em

delu severovzhodne in severne Slovenije, predvsem Pohorja, Strojne, Koz-

jaka in Kobanskega, so magmatske in metamorfne kamnine. Obse`nej{a

skupina so {e kvartarni sedimenti v osrednji Ljubljanski kotlini, ki se raz-

{irjajo na Gorenjsko in zajemajo del severovzhodnega ozemlja dràve. Zaradi

kamninske in podnebne pestrosti ter razgibanega reliefa so tudi tla zelo

raznovrstna. Prevladujejo razli~ne vrste rendzin in pokarbonatnih tal ter

rankerjev in distri~nih rjavih tal. Ve~je niìne Ljubljanskega, Dravsko-Ptuj-

skega polja, Dolinskega in Ravenskega pokrivajo na silikatnih kamninah

distri~na rjava tla ter na karbonatnih prodih in peskih evtri~na rjava tla.

Gozdovi skupaj z grmi~evjem in zeli{~nim rastjem pokrivajo dve tret-

jini slovenskega ozemlja, kmetijske povr{ine nekaj manj kakor tretjino,

tri odstotke povr{ine pa je pozidane. Zna~ilen je preplet razli~nih kate-

gorij kmetijskih, gozdnih in drugih zemlji{~, kar zagotavlja veliko biotsko

pestrost ter predstavlja naravno in kulturno dedi{~ino, pa tudi svojevrstno

identiteto slovenskih pokrajin. Zaradi velike razgibanosti povr{ja je tudi pre-

bivalstvo razporejeno zelo neenakomerno. Gostota prebivalstva v Sloveniji

stalno nara{~a na alpskih in panonskih ravninah ter blizu velikih mest,

kjer je najve~ja, medtem ko se druga obmo~ja praznijo. Ob popisu leta 2006

je zna{ala 99 ljudi na km2, kar nas uvr{~a med srednje gosto poseljene

dràve.

10 Okolje na dlani

Korak naprej v ravnanju z okoljemMerilo: 1 : 900 000. Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2002.

11

Korak naprej v ravnanju z okoljem

Osnovni geografski podatkiOsnovni geografski podatki

Povr{ina 20 273 km2

Dolìna meja• z Avstrijo: 318 km• s Hrva{ko: 670 km• z Italijo: 280 km• z Madàrsko: 102 km

Dolìna obale 46,6 km

Najvi{ja to~ka 2864 m, Triglav

Najni`ja to~ka –37,25 m, Jadransko morje(ob Piranski punti, rt Madona)

Povpre~na nadmorska vi{ina 556,8 m

Povpre~ni naklon 13,1°

Povr{inski vodotoki – skupna dolìna 26 989 kmnajdalj{e reke: Sava (221 km), Drava (145 km),Kolpa (113 km), Savinja (95 km; od izvira ^rne)

Pokrajinska raznolikostSti~i{~e 4 velikih pokrajinskih enot:• Alpe,• Dinarsko gorovje,• Sredozemlje• Panonska kotlina

Kamninska sestava• sedimentne kamnine: 93 %• magmatske kamnine: 3 %• metamorfne kamnine: 4 %

Raba tal (po CORINE Land Cover 2000)• grajena zemlji{~a: 2,7 %• njivska zemlji{~a in trajni nasadi: 6,5 %• pa{niki: 5,7 %• me{ana kmetijska zemlji{~a: 22,7 %• gozd: 56, 0 %• grmi~asti gozd: 2,2 %• naravni travniki in barja: 2,1 %• neporasla zemlji{~a: 1,4 %• voda in mo~virja: 0,7 %

Podnebje• zmerno celinsko v osrednji in vzhodni Sloveniji

(Ljubljana: januar –0,1 °C, julij 20,4 °C, 1368 mmpadavin; Murska Sobota: januar –1,2 °C, julij 19,7 °C,805 mm padavin)

• alpsko na severozahodu Slovenije (Rate~e:januar –3,9 °C, julij 16,1 °C, 1474 mm padavin)

• submediteransko ob obali in zaledju (Portoro`:januar 4,1 °C, julij 22,5 °C, 931,2 mm padavin)

Narava• [tevilo znanih vrst: 26 000• Zavarovana obmo~ja: 12 % povr{ja• Posebna varstvena obmo~ja (Natura 2000): 36% povr{ja• Ekolo{ko pomembna obmo~ja: 52 % povr{ja

PREBIVALSTVO[tevilo prebivalcev 2 010 377 (2006)Gostota prebivalstva 99 prebivalcev na km2 (2006)Narodnostna sestava prebivalcev

• Slovenci: 83,1 %• Srbi: 2,0 %• Hrvati: 1,8 %• Bo{njaki: 1,1 %• Drugi: 12,0 % (2002)

Narodnostne skupnosti• Italijani: 0,1 %• Madàri: 0,3 % (2002)

Rodnost 9,4 ‰ (2006)Smrtnost 9,1 ‰ (2006)Naravni prirastek 0,4 ‰ (2006)Starostna struktura prebivalstva

• 0–14 let: 14,0 %• 15–64 let: 70,2 %• nad 65 let: 15,7 % (2006)

[tevilo naselij 5988 (2002)

[tevilo stanovanj 777 772 (2002)

[tevilo gospodinjstev 685 023 (2002)

Povpre~no {tevilo ~lanov gospodinjstva 2,8 (2002)

GOSPODARSTVOBDP na prebivalca 15 167 EUR (2006)Delovno aktivno prebivalstvo

• zaposlene osebe: 741 586• samozaposlene osebe: 83 252• registrirane brezposelne osebe: 85 835 (2006)

Brezposelnost (po metodologiji ILO) 6,0 % (2006)Zaposleni po dejavnosti

• kmetijstvo: 5 %• industrija in gradbeni{tvo: 37 %• storitve: 57 % (2006)

Izvoz 16 757 milijonov EUR (2006)Uvoz 18 341 milijonov EUR (2006)Energetska intenzivnost

(oskrba z energijo/BDP, stalne cene leta 2000 v EUR)281 toe/mio EUR (2006)

Poraba elektri~ne energije na prebivalca6615 kWh/prebivalca (2006)

Gospodinjstva s trajnimi potro{nimi dobrinami• lastni{ko stanovanje ali hi{a: 81 %• osebni avtomobil: 80 %• pralni stroj: 96 %• pomivalni stroj: 42 %• hladilnik: 98 %• barvni televizor: 96 % (2005)

Uporaba interneta• {tevilo uporabnikov na 100 prebivalcev: 54• dele` gospodinjstev z dostopom do interneta: 54 %• dele` gospodinjstev s {irokopasovnim dostopom:

34 % (2006)

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Statisti~ni urad Republike Slovenije, Urad vlade za komuniciranje, Evropska agencija za okolje.

12 Okolje na dlani

LJUBLJANA

MARIBOR

Bled

Kr{ko

Menge{

Lucija

Idrija

Litija

Breìce

Vrhnika

Logatec

Ko~evje

^rnomelj

Hrastnik

Postojna

Grosuplje

Radovljica

Ajdov{~ina

Slovenj Gradec

Zagorje ob Savi

Ravne na Koro{kem

Slovenska Bistrica

@iri

Ru{e

@alec

Bovec

Ormo`

La{koCerkno

Tolmin

Seàna

Mozirje

Trebnje

Metlika

Lendava

Ribnica

[entjur

Sevnica

Ljutomer

Cerknica

@elezniki

Dravograd

Kranjska Gora

Gornja Radgona

Radlje ob Dravi

Roga{ka Slatina

^rna na Koro{kem

Slovenske Konjice

Bohinjska Bistrica

Lenart v Slovenskih goricah

Trì~

Ptuj

Koper

KranjCelje

Kamnik

Domàle

Velenje

Jesenice

Trbovlje

Novo mesto

[kofja Loka

Nova Gorica

Murska Sobota

Izola

Sava

Mura

Kolpa

Dravinja

Sava

So~a

Drava

Ledava

Reka

Savinja

Meà

Pesnica

Vipava

Ba~a

Mirna

Kok

ra

Idrijca

Sot

la

Piv k

a

Dragonja

Krka

Sava

Gostota poselitve

od 0 do 1 preb./km 2






500 preb./km2 in ve~

2. Gostota prebivalstva


2. Gostota prebivalstva

Merilo: 1 : 1100 000. Vir: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007.

Gostota prebivalstva je razmerje med {tevilom prebivalcevin povr{ino ozemlja, na katerem ìvijo. Pove nam, kak{no

je povpre~no {tevilo ljudi na povr{insko enoto, in najpogoste-je jo izraàmo s {tevilom ljudi na km2. Gostota poselitve na kartije bila izra~unana iz podatkov o prebivalcih v Centralnem regi-stru prebivalstva na celico povr{ine 100 × 100 m. Upo{tevanaje bila tudi njihova gostitev v sosednjih celicah.

Leta 2006 je bila gostota prebivalstva v Sloveniji 99 ljudina km2. Zaradi velike razgibanosti povr{ja je prebivalstvorazporejeno neenakomerno, razlike pa se zaradi dolgotrajnegared~enja (depopulacija) ali zgo{~anja (koncentracija) {e pove-~ujejo in se kaèjo tudi v videzu kulturne pokrajine. Najve~jezgostitve prebivalstva so v ravninskem svetu in v okolici ve~-jih mest.

V Sloveniji je okoli 6000 naselij. Prevladujejo majhna nase-lja, kar polovica jih ima manj kot 100 prebivalcev, vendar jev njih leta 2002 ìvelo samo 7 % vsega prebivalstva. Polovicajih je ̀ ivela v naseljih z manj kot 2000 prebivalci. Samo 16 naselijje imelo ve~ kot 10 000 prebivalcev, ve~ kot 100 000 prebival-cev pa le glavno mesto Ljubljana. V naseljih z manj kot 100 inve~ kot 5000 prebivalci leta 2002, torej v najmanj{ih in naj-ve~jih naseljih, se je dele` prebivalstva med popisoma 1991in 2002 zmanj{al, v srednje velikih naseljih pa zve~al. Majhnanaselja so zna~ilna za dinarske planote, dinarska podolja in alp-ska hribovja, velika pa za alpske in panonske ravnine.

V celotnem 20. stoletju se je gostota prebivalstva najboljpove~ala na alpskih ravninah, kjer se je ve~ kot potrojila, inpanonskih ravninah, kjer se je podvojila. Po drugi strani jegostota poselitve najbolj upadla na dinarskih planotah – za dobrotretjino, in na sredozemskih planotah – za dobro petino. V istemobdobju je gostota prebivalstva stalno nara{~ala na obmo~jihz nadmorsko vi{ino pod 600 m, najbolj v vi{inskem pasu pod100 m z obmorskimi mesti in vi{inskem pasu med 200 in 400 mz najve~jimi slovenskimi mesti, kjer se je podvojila. Na za~et-ku 20. stoletja sta bili podpovpre~no poseljeni dve tretjinisedanjega ozemlja Slovenije. Zaradi stalnega zgo{~anja prebi-valstva so bile sredi stoletja podpovpre~no poseljene tri ~etrtine,na koncu pa è kar {tiri petine slovenskega ozemlja.

Hkrati z zgo{~anjem prebivalstva se je na najgosteje pose-ljenih obmo~jih stopnjeval pritisk ~lovekovih dejavnosti na raboprostora in vpliv na okolje. Rodovitna, ravna dna alpskih kotlinin dolin, panonske ravnine in obalno obmo~je so ugodna za kme-tijstvo, gradnjo prometne infrastrukture in industrijskih objektovter {irjenje naselij. Prodne ravnine kotlin so tudi pomemben inranljiv vir pitne vode za tamkaj{nje prebivalstvo, ki ga pove~iniogroàjo izpusti odpadnih voda, namerna in nenamerna izlit-ja strupenih snovi iz prometa ter pretirana uporaba mineralnihgnojil in sredstev za varstvo rastlin v kmetijstvu. Zaradi redkeposeljenosti kra{kih obmo~ij je podzemna voda tam prete`no~ista in vse pomembnej{i vir pitne vode. (VP)

Leta 2006 je bila gostota prebivalstva

v Sloveniji 99 ljudi na km2, kar nas

uvr{~a med srednje gosto

poseljene dràve. Zaradi velike

razgibanosti povr{ja je prebivalstvo

razporejeno zelo neenakomerno.

Gostota prebivalstva je stalno nara{~ala

na alpskih in panonskih ravninah.

Najve~je zgostitve so v ravninskem

svetu in v okolici velikih mest.

Navezava na kazalcehttp://kazalci.arso.gov.si

• Pokrovnost in raba tal

• Nitrati v podzemni vodi

• Ostanki sredstev za varstvo rastlin

v podzemni vodi

• Kakovost pitne vode

• Kakovost zraka

13Osnovne zna~ilnosti


Podatki in viri:Perko, D., 1998. Prebivalstvo in naselja. V: Geografski atlas Slovenije : dràva v prostoru in ~asu. Ljubljana, Dràvna zalo`ba Slovenije.Popisni atlas Slovenije 2007. Ljubljana, Zalo`ba ZRC.Rejec Brancelj, I., 1998. Pomembnej{i naravni viri. V: Geografski atlas Slovenije : dràva v prostoru in ~asu. Ljubljana, Dràvna zalo`ba Slovenije.Karta: Gostota prebivalstva. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007

14 Okolje na dlani

LJUBLJANA

MARIBOR

Bled

Kr{ko

Menge{

Lucija

Idrija

Litija

Breìce

Vrhnika

Logatec

Ko~evje

^rnomelj

Hrastnik

Postojna

Grosuplje

Radovljica

Ajdov{~ina

Slovenj Gradec

Zagorje ob Savi

Ravne na Koro{kem

Slovenska Bistrica

@iri

Ru{e

@alec

Bovec

Ormož

La{koCerkno

Tolmin

Seàna

Mozirje

Trebnje

Metlika

Lendava

Ribnica

[entjur

Sevnica

Ljutomer

Cerknica

@elezniki

Dravograd

Kranjska Gora

Gornja Radgona

Radlje ob Dravi

Roga{ka Slatina

^rna na Koro{kem

Slovenske Konjice

Bohinjska Bistrica


Trži~

Ptuj

Koper

KranjCelje

Kamnik

Domžale

Velenje

Jesenice

Trbovlje

Novo mesto

[kofja Loka

Nova Gorica

Murska Sobota

Izola

Sava

Mura

Kolpa

Dravinja

Sava

So~a

Drava

Ledava

Reka

Savinja

Meà

Pesnica

Vipava

Ba~a

Mirna

Kok

ra

Idrijca

Sot

la

Piv k

a

Dragonja

Krka

Sava

Kamninska sestava

usedline

klasti~ne kamnine

karbonatne kamnine

metamorfne kamnine

magmatske kamnine s tufi

3. Kamninska sestava


3. Kamninska sestava

Merilo: 1 : 1100 000. Vir: Geolo{ki zavod Slovenije, 1996, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007.

Prikazana litolo{ka karta Slovenije je zelo poenostavljenalitostratigrafska karta, ki je nastala na podlagi litolo{-

ko-stratigrafskih zna~ilnosti kamnin v posameznih predelihSlovenije. Osnovna litostratigrafska karta zajema skoraj 120 raz-li~nih litolo{kih enot, ki so tu zdruène v pet tipi~nih kamninskihskupin. Najve~ji del so karbonatne sedimentne kamnine – v sko-raj celotnem zahodnem in ju`nem, pa tudi ve~jem delu osrednjeSlovenije. Med karbonatnimi kamninami so ponekod v jugo-zahodni in osrednji Sloveniji pogosti fli{i in podobne klasti~nesedimentne kamnine. Severovzhodno, vzhodno in manj{e delejugovzhodne Slovenije gradijo oligocenski, miocenski in plio-censki postorogenetski sedimenti. Za manj{i del severovzhodnein severne Slovenije, predvsem Pohorja, Strojne, Kozjaka inKobanskega, so zna~ilne magmatske in metamorfne kamnine, kise od sedimentnih razlikujejo po nastanku, pa tudi po kemi~-nih in fizikalnih lastnostih. Kot zadnjo skupino omenimo {ekvartarne sedimente v osrednji Ljubljanski kotlini, ki se raz{ir-jajo na Gorenjsko in zajemajo del severovzhodne Slovenije.Seveda ti sedimenti gradijo tudi {tevilne manj{e kotline in polja.Sestavljajo jih prete`no prod, pesek in glina ter so najmanj odpor-ni za razli~ne obremenitve.

Raznovrstnost kamnin je posledica njihovega nastankav geolo{ki preteklosti. Najstarej{e so metamorfne. Gnajsi, blest-niki, amfiboli, eklogiti, marmorji, skrilavci itd. so nastali izsedimentnih in magmatskih kamnin. Po starosti sledijo mag-matske in nekatere sedimentne kamnine, ki so stare pribli`no400 milijonov let. Slovensko ozemlje je prete`no iz mlaj{ih kam-nin, med karbonatnimi prevladujejo apnenci in dolomiti (ve~jidel Slovenije, predvsem alpski in dinarski prostor). V karbonat-nih kamninah so nastala vsa ~udesa kra{kega sveta.

Kamninska sestava vpliva tudi na rastlinstvo in ìvalstvo,zato sta v Sloveniji zelo pestri. Vpliva pa tudi na nastanek inposledice naravnih nesre~, saj pri nas nastajajo {tevilne poplave,plazovi in podori zaradi razli~nih kamninskih enot, kombina-cije manj ugodnih in neodpornih kamnin. Tudi vpliv potresovna povr{ini je zaradi razli~nih seizmogeolo{kih zna~ilnosti kam-nin lahko zelo razli~en. V slabo sprijetih kamninah, mehkih,ponekod prepojenih z vodo, bodo u~inki potresa pri enaki mo~ilahko za stopnjo ali dve ve~ji kakor v trdni, v seizmogeolo{kemsmislu dobri kamnini. (RV, PZ)

V Sloveniji je najve~ karbonatnih

sedimentnih kamnin. Razprostirajo

se po celotnem njenem zahodnem

in ju`nem delu, pa tudi v ve~jem delu

osrednjega obmo~ja. Manj{i del severo-

vzhodne in severne Slovenije, predvsem

Pohorja, Strojne, Kozjaka in Kobanskega,

gradijo magmatske in metamorfne

kamnine. Obse`nej{a skupina so {e

kvartarni sedimenti v osrednji Ljubljanski

kotlini, ki se raz{irjajo na Gorenjsko

in zajemajo del severovzhodnega

ozemlja dràve. Kamninska sestava tal

vpliva tudi na rastlinstvo in ìvalstvo,

zato sta v Sloveniji zelo pestri.


• Ocenjena {koda po elementarnih

nesre~ah

• Varovana obmo~ja narave

• Raba vode



Podatki in viri:Vidrih, R., Zupan~i~, P., Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007.Karta: Litostratigrafska karta Slovenije. 1996, Str. 13. Geolo{ki informacijski sistem, Geolo{ki zavod Slovenije.

(Dopolnitve in generalizacija: Vidrih, R., Zupan~i~, P., Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007).

16 Okolje na dlani

LJUBLJANA

MARIBOR

Bled

Kr{ko

Menge{

Lucija

Idrija

Litija

Brežice

Vrhnika

Logatec

Ko~evje

^rnomelj

Hrastnik

Postojna

Grosuplje

Radovljica

Ajdov{~ina

Slovenj Gradec

Zagorje ob Savi

Ravne na Koro{kem

Slovenska Bistrica

@iri

Ru{e

@alec

Bovec

Ormož

La{koCerkno

Tolmin

Sežana

Mozirje

Trebnje

Metlika

Lendava

Ribnica

[entjur

Sevnica

Ljutomer

Cerknica

@elezniki

Dravograd

Kranjska Gora

Gornja Radgona

Radlje ob Dravi

Roga{ka Slatina

^rna na Koro{kem

Slovenske Konjice

Bohinjska Bistrica


Trži~

Ptuj

Koper

KranjCelje

Kamnik

Domžale

Velenje

Jesenice

Trbovlje

Novo mesto

[kofja Loka

Nova Gorica

Murska Sobota

Izola

Sava

Mura

Kolpa

Dravinja

Sava

So~a

Drava

Ledava

Reka

Savinja

Meà

Pesnica

Vipava

Ba~a

Mirna

Kok

ra

Idrijca

Sot

la

Piv k

a

Dragonja

Krka

Sava

Prevladujo~i tip tal

vodna povr{ina, pozidano,deponija

izprana tla

rjava pokarbonatna tla

distri~na rjava tla

mineralno organska tla

obre~na tla

glej

{otna tla

psevdoglej

ranker

regosol

rendzina

rigolana tla

kameni{~a

velika variabilnost talnih tipov

evtri~na rjava tla

karbonatna tla

4. Tla


4. Tla

Merilo: 1 : 1100 000. Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2001, Kmetijski in{titut Slovenije, 2007.

Na obmo~ju Slovenije je na majhnem prostoru predvsemzaradi kamninske in podnebne pestrosti ter razgibanega

reliefa veliko vrst tal. Njihove lastnosti in pestra sestava ter nji-hovo prepletanje so vzrok za krajinsko identiteto Slovenije. Telastnosti med drugim usmerjajo rabo tal, vplivajo na kakovostpodzemnih voda, so vzrok biotski pestrosti in dolo~ajo sposob-nost pokrajine za pridelavo biomase.

Razvr{~anje oziroma klasifikacija tal je razdelitev talnih tipovv skupine glede na izbrana merila. Slovenska nacionalna klasi-fikacija upo{teva na~elo nastanka tal in izhaja iz ruske pedolo{ke{ole, ki temelji na razvoju tal. Osnovne enote so talni tipi oziromatalne sistematske enote.

Razprostranjenost razli~nih vrst tal v pokrajini prikazuje pedo-lo{ka karta. Karta tal najve~jega merila, ki pokriva celotnoSlovenijo, je Pedolo{ka karta 1 : 25 000 (PK25). Izdelana je bilaza oceno tal kot naravnega vira na ravni dràve. Kartografskeenote te karte so smiselno zdruène glede na prevladujo~ tal-ni tip, glede na hierarhi~no ume{~enost in glede na povr{inokartografske enote. Tako poenostavljena pedolo{ka karta ustre-za merilu in kartografski lo~ljivosti izrisa v manj{em merilu. Ima15 glavnih skupin talnih tipov in me{ano kartografsko enoto,v kateri zaradi izrazito pestre sestave prevladujo~ega tipa nimogo~e dolo~iti. V posebno kartografsko enoto so uvr{~ena vod-na in pozidana obmo~ja ter deponije.

Najpogostej{a talna tipa v Sloveniji sta sprsteninasta in prh-ninasta rendzina na apnencu in dolomitu, pokrivata pa skoraj16 % povr{ine. Rendzine prevladujejo predvsem v gorovju inhribovju alpskega in predalpskega sveta ter na kra{kem svetu

dinarskega pogorja na apnencih in dolomitih, kjer se prepleta-jo z rjavimi pokarbonatnimi tlemi. Na nekarbonatnih kamninahhribovitega in gorskega sveta, to je na Pohorju, Smrekovcu,Posavskem in [kofjelo{ko-@irovskemu hribovju ter nekarbonat-nem fli{u Brkinov, so se razvila distri~na rjava tla. Ta so ve~jekislosti in z manj hranilnih snovi. Naslednja skupina pogostej{ihtipov tal so evtri~na rjava tla, ki jih odlikuje ve~ja rodovitnost.Pokrivajo karbonatna fli{na sredozemska in laporna panonskagri~evja in hribovja ter gri~evja mehkih karbonatnih kam-nin. Evtri~na rjava tla v prepletu z rendzinami pokrivajo tudiprodne zasipe ter re~ne vr{aje in ledeni{ke morene apneno-do-lomitnega izvora. Na nekarbonatnem produ in pesku, npr. naDravskem polju ter na nekarbonatnih kamninah na strmih nagi-bih so se razvili rankerji, za katere je zna~ilna plitvost in ve~jakislost. Neposredno ob rekah na pe{~eno-prodnatih nanosih alimeljasto-glinastih nanosih so pe{~ena ali meljasto-ilovnataobre~na tla. Na slabo prepustni glini in ilovici, kjer zastaja voda,so oglejena tla. Na Ljubljanskem barju so se zaradi zna~ilnihgeomorfolo{kih razmer razvila organska – {otna tla. Zaradiantropogenih vplivov v zgodovini (rezanje {ote za kurivo inobdelava tal) so se razvila v mineralno-organska tla razli~nihglobin. Kisla in zelo kisla izprana tla so nastala v zelo starihprodnih nanosih Gorenjske in predvsem na izprani preperiniapnencev in dolomitov Bele krajine, kjer dajejo identitetobelokranjskim steljnikom. Med tla na za~etni stopnji razvojauvr{~amo kameni{~a (litosole), ki se razvijajo na trdnih inregosole na mehkej{ih kamninah, oboji na strmih pobo~jih alislemenih visokogorij. (BV)

Na obmo~ju Slovenije je na majhnem

prostoru predvsem zaradi kamninske

in podnebne pestrosti ter razgibanega

reliefa veliko vrst tal. Zaradi reliefa

in velikega deleà karbonatnih kamnin

prevladujejo razli~ne vrste rendzin

in pokarbonatnih tal. Rankerji in

distri~na rjava tla so najpogostej{a

na nekarbonatnih kamninah. Ve~je

niìne pokrivajo distri~na na silikatnem

ter evtri~na rjava tla na karbonatnem

produ in pesku.


• Pokrovnost in raba zemlji{~

• Kmetijska obmo~ja visoke naravne

vrednosti



Podatki in viri:Stritar, A., 1990. Krajina, krajinski sistem. Ljubljana, Partizanska knjiga.Stritar, A., 1991. Kompendij. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo.Stritar, A., 1997. Raba in varstvo tal v Sloveniji. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo.Karta: Digitalna pedolo{ka karta Slovenije. 2001. 1 : 25 000. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vr{~aj, B., Prus, T., Soil map of Europe 1 : 1M (JRC, ESB), Obmo~je Slovenije, 1998. (Dopolnitve in generalizacija: Vr{~aj, B., Kmetijski in{titut Slovenije, 2007).

18 Okolje na dlani

LJUBLJANA

MARIBOR

Bled

Kr{ko

Menge{

Lucija

Idrija

Litija

Breìce

Vrhnika

Logatec

Ko~evje

^rnomelj

Hrastnik

Postojna

Grosuplje

Radovljica

Ajdov{~ina

Slovenj Gradec

Zagorje ob Savi

Ravne na Koro{kem

Slovenska Bistrica

@iri

Ru{e

@alec

Bovec

Ormo`

La{koCerkno

Tolmin

Seàna

Mozirje

Trebnje

Metlika

Lendava

Ribnica

[entjur

Sevnica

Ljutomer

Cerknica

@elezniki

Dravograd

Kranjska Gora

Gornja Radgona

Radlje ob Dravi

Roga{ka Slatina

^rna na Koro{kem

Slovenske Konjice

Bohinjska Bistrica


Trì~

Ptuj

Koper

KranjCelje

Kamnik

Domàle

Velenje

Jesenice

Trbovlje

Novo mesto

[kofja Loka

Nova Gorica

Murska Sobota

Izola

Sava

Mura

Kolpa

Dravinja

Sava

So~a

Drava

Ledava

Reka

Savinja

Meà

Pesnica

Vipava

Ba~a

Mirna

Kok

ra

Idrijca

Sot

la

Piv k

a

Dragonja

Krka

Sava

Pokrovnost povr{ja leta 2000

gozdovi

grmovje in/ali zeli{~norastlinstvo

umetno ozelenjene nekmetijske povr{ine

neporasle povr{ine

pa{niki

me{ane kmetijske povr{ine

njivske povr{ine

trajni nasadi

urbane povr{ine

industrijske, trgovinske in prometne povr{ine

rudniki, odlagali{~a in gradbi{~a

celinske vode

celinska mo~virja

obalna mo~virja

morje

5. Pokrovnost povr{ja


5. Pokrovnost povr{ja

Merilo: 1 :1100000. Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Evropska agencija za okolje, 2003.

Karta prikazuje pokrovnost povr{ja po metodologiji CORINELand Cover, zdruèno na drugi ravni natan~nosti, to je

15 razli~nih kategorij. Ve~ od polovice ozemlja pokrivajo goz-dovi (56 %), skupaj z grmovjem in zeli{~nim rastlinstvom celonad 60 % povr{ja. Najve~je strnjene povr{ine gozda so v dinar-skem svetu ju`ne in jugovzhodne Slovenije ter v alpskem svetuseverne in zahodne Slovenije. Kmetijske povr{ine se raztezajona 35 % ozemlja, prevladujejo predvsem na severovzhodu. ZaSlovenijo je zna~ilna kategorija me{anih kmetijskih zemlji{~(22% ozemlja), kamor sodijo zemlji{~a drobnoposestni{ke sesta-ve in kmetijske povr{ine z ve~jimi obmo~ji naravnega rastlinstva.Ta preplet razli~nih kategorij kmetijskih, gozdnih in drugihzemlji{~ zagotavlja ve~jo biotsko pestrost, predstavlja narav-no in kulturno dedi{~ino ter daje svojevrstno identiteto na{impokrajinam. Za Slovenijo je zna~ilna razpr{ena urbanizacija,metodologija CORINE Land Cover zaznava 793 urbanih obmo-~ij razli~nih tipov (2,7% ozemlja). Urbana obmo~ja so predvsemna dnu kotlin, najobse`nej{e je obmo~je v Ljubljanski kotlini,ki se skoraj nepretrgoma nadaljuje na Kranjsko-Sor{ko polje.

Na Slovenskem so zadnje spremembe zaznane pri pove~anjunesklenjenih urbanih obmo~ij in obmo~ij, namenjenih industri-ji in cestnim omre`jem. Najpomembnej{a gonilna sila obse`-nej{ih sprememb iz gozdnatih in kmetijskih povr{in v grajeneje bila gradnja prometnega omre`ja. CORINE Land Cover jeod 1995 do 2000 zaznal skoraj 500 ha novih cest, ki so nastalepo nacionalnem programu avtocestne gradnje. Kljub razmeromavisoki gospodarski rasti je bilo zaznano le manj{e pove~anjeurbanih stanovanjskih in trgovskih obmo~ij. Zmanj{evanje {te-vila ~lanov v gospodinjstvih in tako pove~ano povpra{evanjepo stanovanjski povr{ini na osebo je pojav, ki je v ve~ini evrop-skih dràv zaznan z znatnim pove~evanjem povr{in za stanova-

nja. V na{i dràvi je bil tak razvoj zajezen z ukrepi prostorskegana~rtovanja, ki so uveljavljali gradnjo prete`no znotraj urbanihobmo~ij. Razpr{ena poselitev v Sloveniji, kjer polovica prebi-valstva ìvi v manj{ih naseljih z manj kakor 2000 prebivalci,pa lahko pomeni veliko manj{ih sprememb, ki jih z metodologijoCORINE Land Cover {e ni zaznati.

Kot kakovostno pokrajino lahko v okviru naravnih danostiSlovenije poudarimo è omenjeno pestro prepletanje gozdnihin kmetijskih zemlji{~. Drobljenje kmetijskih zemlji{~ z eko-nomskega vidika kmetijske pridelave sicer ni zaèleno, z vidikakulturne krajine pa ravno pestrost krajinskih vzorcev in pre-pletanje razli~nih rab zagotavlja kakovostno pokrajino. V opa-zovanem obdobju so se med kmetijskimi zemlji{~i pove~alepovr{ine pa{nikov, medtem ko so se nenamakane njivske povr-{ine, kmetijske povr{ine drobnoposestne sestave in kategorijaprete`no kmetijskih povr{in z ve~jimi obmo~ji naravnega rast-linstva rahlo zmanj{ale.

Gozdovi so z 58%, kar vklju~uje tudi grmi~aste gozdove, pre-vladujo~a kategorija pokrovnosti v Sloveniji, a niso razporejenienakomerno. Najve~ja sklenjena obmo~ja gozda pokrivajodinarsko-kra{ke planote ju`ne in jugozahodne Slovenije terpobo~ja Alp na severu in zahodu. Vse od sedemdesetih let prej{-njega stoletja je pogozdovanje prepoznano kot glavni razlogsprememb v pokrovnosti pri nas. Pri~akovano je nadaljevanjein celo pospe{enost tega procesa, predvsem zaradi selektivne-ga opu{~anja in zara{~anja kmetijskih zemlji{~ s prehodom naprete`no tr`no usmerjeno kmetijstvo. Zaznane spremembev gozdu vklju~ujejo predvsem poseke zaradi gozdarjenja, ve~i-noma v listnatih gozdovih, ter manj zaradi pove~anja gradbi{~in prometnih omreìj – avtocest. (UK)

Gozdovi skupaj z grmi~evjem

in zeli{~nim rastjem pokrivajo nad 60 %

ozemlja Slovenije, pozidane povr{ine

prete`no razpr{ene urbanizacije tri

odstotke, drugo so kmetijske povr{ine.

Za na{o dràvo je zna~ilen preplet

razli~nih kategorij kmetijskih, gozdnih

in drugih zemlji{~, kar zagotavlja veliko

biotsko pestrost ter predstavlja naravno

in kulturno dedi{~ino, pa tudi svojevrstno

identiteto slovenskih pokrajin.




• Po{kodovanost gozdov in osutost

dreves


vrednosti

• Povr{ina gozda

• Sprememba rabe zemlji{~

• Specializacija in diverzifikacija

kmetijstva

• Intezivnost kmetijstva



Podatki in viri:Kova~, M., 2005. Uporabnost baze o pokrovnosti tal CLC2000 – Slovenija. Ekspertiza. Karta: CORINE Land Cover 2000. 2003. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Evropska

agencija za okolje.

20 Okolje na dlani

LJUBLJANA

MARIBOR

Bled

Kr{ko

Menge{

Lucija

Idrija

Litija

Breìce

Vrhnika

Logatec

Ko~evje

^rnomelj

Hrastnik

Postojna

Grosuplje

Radovljica

Ajdov{~ina

Slovenj Gradec

Zagorje ob Savi

Ravne na Koro{kem

Slovenska Bistrica

@iri

Ru{e

@alec

Bovec

Ormo`

La{koCerkno

Tolmin

Seàna

Mozirje

Trebnje

Metlika

Lendava

Ribnica

[entjur

Sevnica

Ljutomer

Cerknica

@elezniki

Dravograd

Kranjska Gora

Gornja Radgona

Radlje ob Dravi

Roga{ka Slatina

^rna na Koro{kem

Slovenske Konjice

Bohinjska Bistrica


Trì~

Ptuj

Koper

KranjCelje

Kamnik

Domàle

Velenje

Jesenice

Trbovlje

Novo mesto

[kofja Loka

Nova Gorica

Murska Sobota

Izola

Sava

Mura

Kolpa

Dravinja

Sava

So~a

Drava

Ledava

Reka

Savinja

Meà

Pesnica

Vipava

Ba~a

Mirna

Kok

ra

Idrijca

Sotl

a

Piv k

a

Dragonja

Krka

Sava

Tipi pokrajin

alpske ravnine

alpska hribovja

alpska gorovja

dinarska podolja in ravniki

dinarske planote

panonske ravnine

panonska gri~evja

sredozemske planote

sredozemska gri~evja

Sredozemske pokrajine

Panonske pokrajine

Dinarske pokrajine

Alpske pokrajine

6. Naravne pokrajine


6. Naravne pokrajine

Merilo: 1 : 1100 000. Vir: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 1995.

Slovenija je po pokrajinski raznovrstnosti izjemna, saj se pravna tem ko{~ku srednje Evrope stikajo in prepletajo velike narav-

ne enote, Alpe in Dinarsko gorovje ter Panonska kotlina inJadransko morje. To se kaè v ~lenitvi Slovenije na pokrajine gle-de na naravne zna~ilnosti. Razlikujemo {tiri velike pokrajine: alpski,dinarski, panonski in sredozemski svet. Ta naravnogeografska ~le-nitev se opira na njihove naravne sestavine, predvsem povr{je,podnebje in rastje, ter na tiste dru`bene sestavine, ki so z narav-nimi mo~no povezane, na primer raba tal, razporeditev naselijin kmetijske dejavnosti. Zaradi teh sestavin se naravne pokraji-ne razlikujejo tudi po stopnji ranljivosti in ogroènosti okolja tervrsti okoljskih teàv s katerimi se soo~ajo tamkaj{nji prebivalci.

Na severu Slovenije leì alpski svet. Mogo~no alpsko viso-kogorje iz apnencev in dolomitov je raz~lenjeno z globokimi,ledeni{ko preoblikovanimi dolinami in je prete`no neposeljeno.Na jugu in vzhodu se nadaljuje v nekoliko ni`je, a prav tako raz~le-njeno alpsko hribovje, poraslo z gozdom in posejano s samotnimikmetijami in vasmi. Vmes se vrivajo alpske kotline z ravninamiin terasami, ki so jih z nasutim prodom in peskom sooblikovalereke. Prodna dna alpskih kotlin so izjemno pomemben in izda-ten, a zaradi goste poselitve, intenzivnega kmetijstva, obse`negaprometa in {tevilnih drugih dejavnosti tudi zelo ranljiv vodo-nosnik. Zimski temperaturni obrat, ki je zna~ilen za alpske kotlinein doline, {e oteùje re{evanje teàv s kakovostjo zraka, ki joimajo naselja z industrijskimi in energetskimi obrati.

Na skrajnem zahodu se alpski svet stika s sredozemskimv neposredni bliìni Trà{kega zaliva. Povpre~na temperaturanajhladnej{ega meseca se tu ne spusti pod ledi{~e. Sredozem-ske nizke kra{ke planote zaznamuje burja, sredozemska fli{nabrda pa povr{insko re~no omre`je, ki ga na zakraselih planotahni. Ob slovenski morski obali so se mo~no zgostili prebivals-tvo, promet in druge dejavnosti. Tri obalna mesta – Koper, Izola

in Piran so ohranila svoja zgodovinska mestna jedra. Iz vasi,ki leìjo na slemenih gri~evij v zaledju, pa se prebivalstvo {evedno odseljuje. Plitvo slovensko morje je ekolo{ko zelo ob~ut-ljivo in hitro reagira na onesnaènje, na primer na prevelik dotokhranljivih snovi s sladko vodo sredozemskih rek in nepre~i{~e-ne komunalne odpadne vode. Malo padavin v poletnih mesecih,ko poteka tudi glavna turisti~na sezona, narekuje ~imbolj var~-no porabo pitne vode in skrb za ustrezno kakovost kopalnih voda.

Proti vzhodu sredozemski svet prehaja v dinarskega z visoki-mi dinarskimi planotami, dinarskimi podolji in ravniki. Dinarskisvet, posebno obse`ne dinarske planote, ima zaradi zakraselo-sti malo povr{inskih vodotokov in razvit podzemni svet kra{kihjam z izjemno bogato biotsko raznovrstnostjo in zalogami vode,pokrit pa je z obse`nimi gozdovi. Zaradi redke poseljenosti kra{-kih obmo~ij je podzemna voda prete`no ~ista in vse pomembnej{ivir pitne vode. Primeri trajnega onesnaènja kra{kih izvirov, kiso bili posledica nepremi{ljenega odlaganja nevarnih snoviv zaledju, pa nas opominjajo na njihovo izjemno ranljivost.

Na vzhodu Slovenije je panonski svet, gosto poseljeno inintenzivno obdelano obmo~je. Po panonskih ravninah po~asiin vijugasto te~ejo velike reke Mura, Drava in na jugu Krka. Obnjih so rodovitna polja in poplavni gozdovi. Tu so se razviledolge obcestne vasi, medtem ko je po slemenih panonskih gri-~evij iz laporja, peska in ilovice poselitev razpotegnjena inrazloèna. Predvsem ju`na pobo~ja nizkih gri~evij so primernaza vinogradni{tvo. Kmetijstvo je pomembna dru`bena sestavi-na te pokrajine, mo~no odvisna od naravnih dejavnikov, zatoje potrebno prilagajanje podnebnim spremembam, ki se tudi tuè kaèjo s su{o in izjemnimi vremenskimi dogodki. Ponekodslab{a kakovost pitne vode, ki jo ~rpajo iz podtalnice ali povr-{inskih virov, opozarja na potrebo po trajnostnem razvojukmetijstva in drugih dejavnosti. (UK)

Slovenija je po pokrajinski raznovrstnosti

izjemna, saj se prav na tem ko{~ku

srednje Evrope stikajo in prepletajo

velike naravne enote, Alpe in Dinarsko

gorovje ter Panonska kotlina in Jadransko

morje. To vpliva na na~in ~lenitve

Slovenije na pokrajine glede na naravne

zna~ilnosti. Razlikujemo {tiri velike

pokrajine, to so alpski, dinarski,

panonski in sredozemski svet.



vrednosti



• Velikost populacij izbranih vrst ptic

• Podzemeljska biotska raznovrstnost

• Dolìna letne rastne dobe

• Letna re~na bilanca

• Razvoj in razporeditev turizma

• Obisk naravnih znamenitosti

• Kakovost zraka

• Nitrati v podzemni vodi

• Ostanki sredstev za varstvo rastlin

v podzemni vodi



Podatki in viri:Perko, D., 1998. Pokrajine. V: Geografski atlas Slovenije : dràva v prostoru in ~asu. Ljubljana, Dràvna zalo`ba Slovenije.Perko, D., et al., 1998. Slovenija. Pokrajine in ljudje. Ljubljana, Zalo`ba Mladinska knjiga.Karta: Naravnogeografska regionalizacija in tipizacija. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 1995.

Documents

okolje na dlani - Portal GOV.SIeionet-si.arso.gov.si/publikacije/publikacije/Datoteke/OND07/Dokumenti/pdf/OND07/OND1...in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no