Energetski potenciali v SlovenijiEnergetski potenciali v Sloveniji

Ribnico ogrevajo na biomasoRibnico ogrevajo na biomaso

Energetska obnova {olEnergetska obnova {ol

Okoljske investicije v SlovenijiOkoljske investicije v Sloveniji

Hidroenergija v SlovenijiHidroenergija v Sloveniji

Studen~nica namesto kurilnega oljaStuden~nica namesto kurilnega olja

^istilna naprava H2E^istilna naprava H2E

Energetski potenciali v Sloveniji

Ribnico ogrevajo na biomaso

Energetska obnova {ol

Okoljske investicije v Sloveniji

Hidroenergija v Sloveniji

Studen~nica namesto kurilnega olja

^istilna naprava H2E

Oljni in plinski gorilniki Cevni sistemi Solarni sistemi

Kotli na biomaso Radiatorji Regulacijski sistemi

POPOLN SISTEM ZA OGREVANJE PROSTOROV, TOPLE VODE

INNOVENS MCA

V poro~ila je vpletal svoje znane duhovite opombe, saj se sosledja nenavadnih dogodkov ni dalo razlo`iti z logi~nim sklepanjem o vzroku in posledici.

Trenutno je najve~ji pretres na svetovnem ener-getskem in politi~nem podro~ju povzro~ila nesre~a v japonski nuklearki. Imela bo daljnose`nej{e posle-dice, kot je kazalo na prvi pogled. Nesre~a je tudi presene~enje za vse udele`ene, saj so pred tem predvideli vse, da se kaj takega nebi moglo zgo-diti. V resnici pa so vse tri nesre~e novej{ega ~asa (Sellafield, ^ernobil in Fukushima) bile za upra-vljavce prav tako presene~enje, torej dogodek, ki se nebi smel zgoditi in v scenariju mo`nih okvar ni predviden. ^isto v skladu z Murphyem – ~etudi ni mogo~e, da bi se zgodilo kaj slabega, se bo zgodilo.

To je samo {e en v vrsti dokazov, da tehnologije ne obvladujemo. To dobro vedo tudi zavarovalni-ce, saj nobena nuklearka na svetu ni zavarovana za primer nesre~e in posledic, ki jih lahko povzro~i. Nobena nuklearka na svetu tudi nima re{enega vpra{anja odlaganja radioaktivnih odpadkov. Hkrati pa nobena nuklearka na svetu ni zgrajena z denarjem privatnih investitorjev, ~eprav se dobi~ki stekajo v privatne `epe. Vse so zgrajene z denar-jem davkopla~evalcev, zaslu`ek pa si ve~inoma delijo ozke skupine ljudi. In ker je tako, so najbolj zanimive stare in amortizirane nuklearke, ker takrat prina{ajo najve~ denarja. Povpre~na nem{ka nukle-arka na dan proizvede za 1,2 milijona evrov elektri-ke, zato je bitka za podalj{evanje dobe delovanja v Nem~iji tako burna. Pri tem so napovedani »stresni testi« samo dodaten nateg, saj bodo nadzorniki premetavali samo gore papirja, kar z resni~no var-nostjo starih naprav, nima nobene povezave. Tudi stalno omenjanje moderniziranja starih nukleark, s ~imer ho~ejo opravi~iti podalj{anje delovanja, je bolj podobno li{panju starega avta. Lahko ga {e tako lakiramo, dodajamo varnostne naprave in bolj{e lu~i, v osnovi bo ostal stara in vedno bolj nevarna cestna {katla.

V japonskem primeru so vsi ukrepi in informa-cije filtrirani zaradi interesov podjetja, ki je lastnik objekta, zdravje prebivalcev, zastrupljenost zemlje, vode in morja niso njihov problem. Pri tem vod-stvo podjetja brez trohice slabe vesti po{ilja slabo opremljene delavce re{evat elektrarno. Ko vidim v

gumijaste {korenj~ke in polivinilaste vre~ke povite delavce, se mi dvignejo lasje na glavi. Pri nas ima vsak ribi~ doma bolj{o opremo. Dodaten dokaz nevarnosti in samozaverovanosti japonskih ener-getskih lobijev je ta, da jim je uspelo na ozkem in podolgovatem otoku zgraditi ve~ daljnovodnih sistemov, ki jih med seboj ni mo`no povezati, saj delujejo na razli~nih frekvencah. S tem energet-ska podjetja brezobzirno varujejo svoja vplivna podro~ja in zato pri desetinah delujo~ih nukleark na jugu dr`ave, elektrike ni mo`no poslati v sever-ne predele, kjer jo primanjkuje.

Nuklearna tehnologija je eden od vrhuncev sodobne tehnike, po mo`nih nevarnostih in posledi-cah pa neprimerljiva z vsem, kar smo do sedaj izde-lali. ^lovekov vstop v nuklearno jedro in jedro celice sta o~itno presegla zmo`nosti obvladovanja obojega. Na eni strani grozi radiacija, na drugi nepredvi-dljive posledice gensko spremenjenih organizmov. Tehnologija je krasna, deluje odli~no, samo mi je ne obvladujemo. Pri obeh se pojavi {e `alostno spozna-nje, da je lahko na{e `ivljenje in `ivljenje na{ih otrok odvisno od tega, kam trenutno piha veter.

Nuklearke v sebi skrivajo {e eno nevarnost, ki je na prvi pogled banalna. Ko delujejo, te~e sistem tako gladko, tiho, mirno in sam od sebe, da se posadke, ki jih vodijo, po~asi uspavajo. ^e pa uspe, da delovanje z nekaj sre~e pripeljemo do sre~nega konca, sledi razgradnja. Radioaktivnim elementom je potrebno prepre~iti vstop v biosfero in to za dolga tiso~letja. Skladi{~a je potrebno tiso~e let vzdr`evati, varovati, stalno prepre~evati netesnosti. Kar pomeni, da je cena razgradnje ene nuklearke neskon~na! Iz krogov ljudi, ki so blizu vzvodom mo~i in odlo~anja sli{im, da drugi blok na{e nukle-arke v resnici `e stoji, samo mi ga {e ne vidimo.

In sedaj pridemo do bistva problema. Glavni izgovor za pospe{eno gradnjo nukleark je ravno rasto~a energetska lakota ~love{tva, tako nam vsaj pridigajo. Da bi prepre~ili energetskim lobijem da z izotopi ali toplogrednimi plini na tak ali druga~en na~in popolnoma raztrgajo planet, je prva zapoved var~evanje z vsemi vrstami in oblikami energije. To zajema uporabo samo okolju prijaznih tehnologij, uporabo naprav z najvi{jimi mo`nimi izkoristki, in kar je najte`je, spremembo na~ina obna{anja mene in vseh nas. •

UVODNIK4

Pi{e: Simon Tihec

@e sli{ali za Murphya?

Bil je in`enir v letalski industriji, ki je med drugim izvajal tudi meritve

na raketnih saneh za preizku{anje vpliva pospe{kov in pojemkov na

~love{ko telo ter razvijal opremo za izstreljevanje pilotov iz ogro`enih letal.

V svojih opa`anjih je opisal tudi nepredvidene dogodke, ki so se zgodili,

kljub temu, da so tehniki pred tem predvideli popolnoma vse.

AKTUALNO 5

»Spoznali smo sovra`nika, in to smo mi sami« je napis na plakatu, na katerem se drevesa du{ijo pod kupi odpadkov. Da na{ ubogi planet nujno rabi spo{tovanje in spoznanje o svoji enkratnosti in nena-domestljivosti je v svojem govoru {tuden-tom, 22. aprila 1970 predaval ameri{ki senator Nelson. Ta datum je OZN ~ez nekaj let ozna~il za Dan Matere Zemlje, od takrat pa ga bolj ali manj praznu-jejo v 175 dr`avah planeta. Pravi vzrok za njegov dramati~en okoljski govor pa je bil ogled izlitja nafte na kalifornijski obali nekaj dni pred tem. Pretresen nad uni~enjem in nad brezbri`nostjo oblasti v Washingtonu je spoznal, da samo mlade generacije in sprememba mi{ljenja mno`ic ljudi lahko zaustavijo planetarni val okolj-skega uni~evanja.

Rast eko – aktivizma@elja pobudnika in rasto~ih okoljskih

gibanj je {e vedno enaka, preseganje naci-onalnih mej, povezovanje vseh prebivalcev planeta, ohranjanje harmonije v naravi in

spoznanje, da nobeno bitje ni ve~ vredno kot drugo. Od tistega dne je minilo 41 let, med tem ~asom pa smo v okolje oddali na milijarde ton toplogrednih plinov, strupov in smeti, ter povzro~ili nekaj okoljskih katastrof, proti katerim je tista kalifornij-ska pravi pal~ek.

Klub temu, da klimatske spremembe dokazano ogro`ajo `ivljenja milijonov ljudi, se posamezniki v centrih odlo~anja {e niso zganili. Poleg tega pa dnevno lahko poslu{amo, beremo in gledamo izjave uglednih posameznikov, ki nam brez trohice sramu dopovedujejo, da so vpra{anja izpustov ogljikovega dioksida »dogma za zavajanje javnosti in skublje-nje naivne`ev«. Narava potrebuje 24.000 let da ustvari novo obliko `ivljenja, nam pa uspeva, da v enem dnevu povzro~imo dokon~no izumrtje 150 `ivalskih in rastlinskih vrst. Dan Zemlje `e dolgo ne zadostuje ve~, potrebovali bi Leto Zemlje, ki bi ga ponavljali in ponavljali. •

Tihec

Revija OKOLJSKO OGLEDALO SLOVENIJE je v celoti brezpla~na. Izhaja 2 - krat letno. Naslednja, 4. {tevilka izide septembra 2011

Naklada: 10.000 brezpla~nih izvodov

Izdajatelj ~asopisa: EKART MARKETING, Andrej Ekart s.p., Prepolje 101, 2206 Marjeta tel.: 02 686 10 81 • Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 • Dav~na {tevilka: SI20960166

E mail: energetski.svetovalec@siol.net • spletni energetski portal: www.varcevanje-energije.si

Avtorji: Simon Tihec, Lu~ka Kajfe` Bogataj, Jo ica Ekart, Maja Tihec, Roman Toma`i~

Glavna in odgovorna urednica: Jo`ica Ekart

Lektoriranje: Maja Tihec

Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461), Metka Stergulec (040 602 326)

Grafi~na priprava, tisk: SET d.o.o.

Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. Vse pravice pridr`ane. Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

str. 1 Aplast d.o.o.

str. 2 Svetloba d.o.o.

str. 3 Veto d.o.o.

str. 8 Bioplanet d.o.o.

str. 11 Bisol d.o.o.

str. 15 KWB d.o.o.

str. 18 Savaprojekt d.d.

str. 29 Tondach Slovenija d.o.o.

str. 39 Tehnobiro d.o.o.

str. 41 Vip tehnika d.o.o.

str. 42 Mak CMC d.o.o.

str. 45 Aplast d.o.o.

str. 47 Sistemi Eragon d.o.o.

str. 48 Gradnje Polak, Gabrijel Polak s.p.

Dan zemlje

V 3. {tevilki Okoljskega ogledala Slovenije V 3. {tevilki Okoljskega ogledala Slovenije se predstavljajo:se predstavljajo:

Kak{en je geotermalni potencial v Sloveniji in kako ga izkori{~amo?

Slovenija se nahaja na sti~i{~u dveh velikih geo-tektonskih enot, evropske in afri{ke plo{~e, zato ima nadpovpre~ne mo`nosti izra-be geotermalnih virov. Ker je debelina zemljine skor-je v vzhodnem delu dr`ave manj{a, imamo v tem delu mo~no povi{an geotermi~ni gradient. To preprosto pove-dano pomeni, da so v enaki globini na vzhodnem delu vi{je temperature. K temu {e

dodatno prispeva litolo{ka zgradba slovenskega oze-mlja, saj prav v vzhodnem delu imajo zgornje plasti izolativen zna~aj, ki toploto dodatno zadr`uje in s tem povzro~a pod njimi pregrevanje. Iz tega razloga je po oceni geologov samo v globokih vodonosnih plasteh uskladi{~eno preko 50.000 PJ toplote, od tega `e danes ekonomsko opravi~ljivo za izrabo okoli 12.000 PJ (Celotna slovenska lansko letna poraba primarne energije je zna{ala manj kot 300 PJ). Po podatkih Geolo{kega zavoda Slovenije, smo v lanskem letu iz geotermalnih virov pridobili 1,2 PJ toplote (0,4 % celotne porabe), najve~ s pomo~jo toplotnih ~rpalk. Kljub temu, da imamo `e od leta 1994 izdelane pro-jekte, elektrike {e ne proizvajamo, niti ne gradimo nobene geotermalne elektrarne. Prav za izgradnjo elektrarne nam je Evropa odobrila nepovratna sred-stva, ki pa smo jih zavrnili.

Kako smo primerljivi z drugimi dr`avami v EU?Za razvitim delom EU, kljub naravnim danostim

mo~no zaostajamo. Naj navedem, da je sosednja Italija ena izmed najve~jih proizvajalk elektri~ne energije iz geotermalnih virov na svetu, enako velja za sosednjo Mad`arsko na podro~ju direktne rabe. Prav tako Švica in sosednja Avstrija spadata med vodilne na svetu na

po koli~ini pridobljene toplote s pomo~jo toplotnih ~rpalk na prebivalca.

Kak{en bo zemljevid Slovenije na podro~ju izrabe geotermalne energije ~ez 10 let?Izraba gaotermalnih virov je `e danes ekonomsko

popolnoma upravi~ena. Kot primer naj navedem, da elektri~no energijo proizvajajo tako v razvitih dr`avah, kot tudi nerazvitih. Najve~ja farsa je, da Indonezija za proi-zvodnjo elektri~ne energije izrablja geotermalne potenci-ale, nam pa prodaja premog.

V koliko `elimo izpolniti svoje zaveze in obljube glede zmanj{anja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, bomo morali v ~imve~ji meri pove~ati izrabo vseh obno-vljivih virov. To pomeni tudi izrabo geotermalne energije. V nasprotnem primeru bomo pla~evali penale – kazni. Te pa bodo po podatkih slovenskih javnih institucij (ARSO, SURS, SI-STAT in Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2010) za naslednjih 5 let zna{ale okoli 93 mili-jonov €, k ~emur pa je potrebno pri{teti {e za okoli 99 milijonov € za nakup emisijskih kuponov. Zakaj tega denarja ne bi raje porabili za vlaganja v nove kapacitete obnovljivih virov?

Dele` primarne porabe iz geotermalnih virov bi se v tem primeru moral pove~ati vsaj na 15 PJ oziroma na 5 %, dele` v proizvodnji elektri~ne energije pa iz ni~ na okoli 90 MW mo~i, oziroma proizvodnjo 630 GWh elek-trike na letni ravni, oziroma slabih 6 % . @al je to, glede na sedanje stanje duha, zelo optimisti~no.

Realno osebno pri~akujem: da se bo mo~no pove~alo {tevilo toplotnih ~rpalk, v kar bo sredstva vlagal prete`no zasebni sektor; v segmentu direktne rabe bo zdravili{ki (turisti~ni) sektor moral pove~ati vlaganja v geotermalne vire iz ekonomskih razlogov; pove~alo pa se bo tudi {tevilo sistemov daljinskega ogrevanja in ogrevanja rastlinjakov. Na podro~ju proizvodnje elektri~ne energije ne pri~akujem nekih ve~jih korakov. Veliko bo `e, ~e bo zgrajena prva manj{a geotermalna elektrarna do 10 MW mo~i. Tudi Slovenija v svojem akcijskem na~rtu (AN OVE), ki ga je poslala v drugi polovici lanskega leta v Bruselj, ne na~rtuje nobenih investicij v geotermalne elektrarne do leta 2020. •

EKOREALISTI IN EKOOPTIMISTI6

Geotermalni, hidroenergetski in jedrski potencial v Sloveniji danes in ~ez 10 let

Geotermalni potencial

V iskanju alternativ za zagotavlja-nje prihodnjih potreb po energiji v svetu in Sloveniji se oblikujejo razli~ne smeri razvoja in razli~ne tehnologije. Kak{na bo prihodnost in kateri ener-

getski potenciali bodo prevladovali je te`ko napovedati. Za mnenje smo tokrat povpra{ali tri poznavalce, strokovnjake za podro~je geotermalne energije (dr. Peter Kralj, direktor podjetja Gejzir

d.o.o.), hidroenergije (Bogdan Barbi~, direktor dru`be HESS, d.o.o.) in jedr-ske energije (dr. Igor Jen~i~, vodja Izobra`evalnega centra za jedrsko teh-nologijo na IJS).

dr. Peter Kralj

S katerimi klju~nimi izzivi se sre~ujemo v Sloveniji na podro~ju jedrske energije?Po nesre~i v elektrar-

ni Fuku{ima bo klju~ni izziv prav gotovo postal racionalna in argumentirana predstavitev prednosti in tveganj, ki jih upo-raba jedrske energije prina{a. V trenutno ~ustvenem ozra~ju, ki ga pod igajo tudi nekate-ra senzacionalisti~na poro~ila, ne bo lahko predstaviti realnih posledic jedrske nesre~e v kon-tekstu apokalipti~ne nesre~e, ki je zadela Japonsko in kjer bo jedrska nesre~a tako v ~love{kem kot v materialnem pogledu predstavljala majhen del vseh posledic.

Ko bodo znan natan~en opis dogodkov med potresom in cunamijem v elektrarni, pa bo naslednji izziv predstavljala analiza celotnega poteka dogajanja, predvsem pa prenos tistih spoznanj, ki bi bili pomembni za nas (cunamija npr. ne pri~akujemo) v morebitne organizacijske in tehni~ne izbolj{ave v na{i jedrski elektrarni. Za jedrsko industrijo je namre~ zna~ilno, da izjemno skrbno analizira vsa odstopanja od nor-malnega obratovanja v vseh elektrarnah na svetu in preveri, ali je kaj takega mo`no tudi kje drugje in ali bi bilo s kak{nimi izbolj{avami mo`no pove~ati varnost elektrarne. ^e pride do resne nesre~e, pa je tak{na analiza {e toliko bolj temeljita.

Kako smo primerljivi z drugimi dr avami v EU?Jedrska industrija je izrazito mednarodna, zato smo glede

obratovanja jedrskih elektrarn strokovno in tehnolo{ko pov-sem primerljivi z ostalimi dr`avami EU, ki uporabljajo jedrsko energijo. Pri odlo~itvi za morebitno gradnjo drugega bloka JEK smo po eni strani zaradi izku{enj in usposobljenih kadrov v izraziti prednosti pred dr`avami, ki jedrsko energijo uvajajo na novo ali znova (npr. Poljska, Italija), po drugi strani pa se seveda ne moremo primerjati z dr`avami proizvajalkami jedrskih elektrarn (v EU je to Francija), kajti tehnologijo bomo o~itno morali kupiti od ene izmed njih.

Kak{na bo vloga jedrske energije v Sloveniji v naslednji 10 letih?V naslednjih desetih letih bo Nuklearna elektrarna Kr{ko

zagotavljala stabilno in zelo ekonomi~no elektri~no energijo in s tem prispevala h konkuren~nosti slovenskega gospodarstva. Zaradi ekonomske krize se je odlo~itev o gradnji drugega bloka odla{ala `e sedaj; nesre~a v Fuku{imi pa bo to odlo~itev verje-tno {e malo odlo ila. V vsakem primeru je potrebno pribli no 10 let od na~elne odlo~itve za gradnjo jedrske elektrarne do njene priklju~itve v elektroenergetsko omre je, zato v nasle-dnjih 10 letih ne pri~akujem dokon~anja JEK 2; upam pa, da bo pri{lo vsaj do odlo~itve zanjo ali proti njej. •

EKOREALISTI IN EKOOPTIMISTI 7

Kako izkori{~amo hidro-energetski potencial v Sloveniji in s kak{nimi izzivi se sre~ujemo?

Slovenija ima tri klju~ne reke, na kateri so `e zgrajene omem-be vredne HE, to so Drava, So~a in Sava, pri ~emer je trenutno {e najmanj izkori{~ena reka Sava. Ekonomsko zanimiv energetski potencial ima tudi reka Mura, vendar se tam za razliko od reke Save gradnja HE {e ni niti za~ela. Dru`ba HESS je najve~ji investitor na podro~ju obno-vljivih virov in intenzivno gradi savsko verigo, izzive pa bi lahko

strnili v naslednje to~ke:- HE so »green field« investicija, to je investicija, ki se

dobesedno izvaja na polju oziroma reki, zato je potreb-no ogromno znanja in izku{enj, da se iz planov investi-cija spravi v `ivljenje.

- Potrebno je obilo razumevanja razli~nih interesov, saj je potrebno na isti povr{ini zagotoviti ustrezno varstvo okolja, uskladiti kmetijske povr{ine, uskladiti interese ob~in in seveda zgraditi energetski del. Nekateri projekti v preteklosti, med njimi tudi hidro projekt, so ravno zaradi neustreznega razumevanja pomena vplivov na naravo ter slabe komunikacije neslavno propadli.

- Tehni~ni del izvedbe je, paradoksalno, najla`ji del pro-jekta, ~eprav gre za tehni~no izjemno zahtevne posege.

- Na dr`avnem nivoju kljub dokaj jasnim usmeritvam ter zakonom deli ali posamezniki iz dr`avne birokracije {e vedno delujejo ovirajo~e na projekte.

Kako smo primerljivi z drugimi dr`avami v EU?Ve~ina dr`av EU-ja je natan~no opredelila, namembnost

vodotokov, kateri so namenjeni za energetsko izrabo, kateri za promet in katere je potrebno ohraniti nedotaknjene. V Sloveniji je problem v tem, da se take usmeritve prehitro spremenijo, pogostokrat so akterji kar posamezniki iz dr`avne birokaracije, zato postanejo projekti za investitorja precej nezanesljivi, prihaja do zamud, izgublja se energija, reke pa neizkori{~ene te~ejo naprej.

Kak{en bo zemljevid Slovenije na podro~ju izkori{~anja hidroenergije ~ez 10 let?Zgrajene bodo vse hidroelektrarne na spodnji Savi, dru`ba

HSE, katere del je tudi HESS, bo intenzivno gradila hidroe-lektrarne na srednji Savi tako iz smeri Ljubljane kot tudi iz smeri Hrastnika. Zgrajenih bo {e nekaj manj{ih HE na pore~ju So~e, morda celo kak{na elektrarna na Muri. Akcijski na~rt izgradnje obnovljivih virov, ki ga je pripravila Slovenija, bo `al v precej{njem razkoraku med planiranim in realiziranim. •

Hidroenergetski potencial Jedrski potencial

Bogdan Barbi~ dr. Igor Jen~i~

AKTUALNO8

Litij ionske baterije ne poganjajo samo prenosnih ra~unalnikov. Zanesljivost, tra-jnost in kapaciteta `e danes zagotavljata stabilnost omre`ja v dr`avi New York. Celoten sklop bo imel mo~ 20 MW, prvo 8 megavatno baterijo pa so `e priklju~ili na omre`je. Z njo preko pretvornikov, s kratkimi sunki energije lovijo ravnote`je med vi{ki in pomanjkanjem ele-ktrike v delu dr`avnega omre`ja.

Dokaz da delujejoTak{na odlo~itev projektantov

dokazuje, da so tovrstne baterije tako zrel tehnolo{ki dose`ek, da tudi proizvajalci elektri~nih avtomobilov nimajo ve~ izgo-vorov. Do sedaj so za lovljenje ravnote`ja v omre`ju startali rezervne plinske turbine, kar pa je mo`no izvesti le z dolo~enim zaostankom. Prednost baterijske zaloge elektrike je lastnost, da v manj kot sekundi lahko odda

polno potrebno mo~, delovanje pa je okolju prijazno. Sistem se je do sedaj odli~no obnesel, zato podobne postaje nameravajo {e graditi. To funkcijo bodo ~ez ~as prevzeli elektri~ni avtomo-bili, ki bodo preko elektronike v polnilnih postajah lahko delovali kot ogromna elektri~na raztezna posoda, in zagotavljali stabilnost omre`ja.

Za ~as obnovljivih virovDotok elektrike iz obnovljivih

virov bo manj stabilen kot iz dana{njih atomskih in termoe-lektrarn, zato bo mo`nost shra-njevanja vi{kov elektrike {e toliko pomembnej{a. V teku je ve~ podobnih projektov, do kon~ne velikosti 100 MW. Nihanje doba-ve iz solarnih in vetrnih elektrarn bodo izravnavali tudi z velikimi postajami z vztrajniki, ki jih v gibanju obdr`ijo z vi{ki elek-trike, ki jo lahko nato oddajajo ob~utno dalj ~asa kot baterij-ski sistemi. Tak{ni projekti in pridobljene izku{nje omogo~ajo prehod na obnovljive vire in opu{~anje fosilnih in jedrskih elektrarn. Seveda pa je na strani porabnikov potrebno za~eti bolj zavzeto var~evati, tej besedi pa se spretno izogibajo energetiki in politiki, {e najbolj pa zagovorniki sedanjih okolju in ljudem nevar-nih tehnologij. •

Tihec

Baterijski sistem mo~i 8 megavatov je zalo-

ga elektrike za omre`je dr`ave New York

Velikanska baterija za stabilnost

Omenjena podjetja so marca 2011 prejela nagrade na strate{ki konferenci Energetike.net.

Letos so konferenco poimenovali En.odmev 011 in v Ljubljani podelili nagrade za najbolj prodorna energetska podjetja. Nagrade so prejeli Pipistrel, ki ga vodi Ivo Boscarol (na sliki) v razredu malih podjetij, Plinstal v razredu srednje velikih podjetij in Premogovnik Velenje v razredu velikih podjetij.

Ajdovski Pipistrel je strokovno `irijo po navedbah organiza-torja prepri~al z lastno energetsko u~inkovitostjo, inovativnim pristopom in vstopom na energetski trg ter okoljsko in dru`beno zavestjo.

Skupina Plinstal je `irijo prepri~ala z odli~nostjo opravljanja storitve, naprednim nastopom na plinskem trgu in vizijo razvoja slovenskega plinskega trga z dvigom elasti~nosti ponudbe in uvajanjem energenta v alternativne namene.

Premogovnik Velenje pa je komisijo prepri~al z nadpovpre~nimi rezultati, izredno tehnolo{ko dovr{enostjo, energetsko u~inkovitostjo in pozicijo tehnolo{kega vodje v celotni regiji jugovzhodne Evrope.

VIR: STA

Najbolj prodorna energetska podjetja so Pipistrel, Plinstal in Premogovnik Velenje

Pipistrel pod vodstvom Iva Boscarola je dobil nagrado za najbolj prodorno energetsko

podjetje v razredu malih podjetij.

Foto: Irena Herak

Razpis Inteligentna energija – Europa (IEE) odprt od sredine maja

Ministrstvo za gospodarstvo obve{~a zainteresirano javnost, da je odprt razpis za pre-dloge projektov programa Inteligentna energija – Evropa (IEE). Razpis je namenjen pred-vsem odpravljanju ovir za URE in OVE s poudarkom na promociji in {irjenju informacij. Rok za oddajo predlogov projektov je 12.maj 2011. Prednostna podro~ja programa IEE za leto 2011 so na podro~ju URE energetsko u~inkovite stavbe in odli~nost industrije pri rabi energije ter energetsko u~inkoviti proizvodi. Na podro~ju OVE pa so prednostna podro~ja proizvodnja elektri~ne energije, toplote in hladu iz obnovljivih virov energije, mali sistemi na OVE in biogoriva. Pri rabi energije v prometu je program osredoto~en na podro~ji alternativnih goriv in ~istih vozil ter na energetsko u~inkovit transport. (vir: MG) •

Mo`nosti za geotermalno elektrarno v Sloveniji

V iskanju obnovljivih virov energije dr`ave EU preizku{ajo razli~ne mo`nosti, da bi izpolnile cilj 25% energije iz obnovljivih virov v kon~ni rabi. Ena izmed mo`nosti je tudi energija oz. toplota iz globin zemlje, bodisi v obliki vro~e vode ali vro~ih kamenin. Po ocenah strokovnjakov naj bi bil v Sloveniji najve~ji geotermalni potencial v SV Sloveniji. Na 3 do 5 kilometrov globine teoreti~no obstajajo mo`nosti, da bi na{li zadostni energetski vir tudi za geotermalno elektrarno, vendar tega po mnenju strokovnjakov ni mo`no z gotovostjo oceniti. Predvidoma prihodnje leto naj bi dobili prvo raziskovalno vrtino v SV delu Slovenije, ki jo bo financirala dr`ava. •

2% - 4% vi{ji izpusti CO2 v letu 2010Po navedbah EurActiv so se izpusti CO2 v letu 2010 povi{ali za 2% do 4% glede na

prej{nje leto. Vi{ji izpusti so predvsem posledica gospodarskega okrevanja in rasti po najve~ji krizi. V industriji so bili izpusti vi{ji za 4%, v sektorju pridobivanja elektrike in toplote pa za 2%. Z okrevanjem gospodarstva in ukrepi za rast ter ve~je zaposlovanje, ki so jih sprejele dr`ave EU v krizi, se pri~akuje {e dodatni porast izpustov CO2 in bo vlaganje v zelene teh-nologije {e toliko bolj nujno, ~e `elimo dose~i zmanj{anje izpustov za 20% do leta 2020. •

Sejem Intersolar Europe 2011 v pripravahV Munchnu `e potekajo priprave ne najve~ji sejemski in konferen~ni dogodek na

podro~ju fotovoltaike ter povezanih tehnologij in re{itev. Leto{nji dogodek se bo odvijal od 8 – 10 Junija. Organizatorji pri~akujejo preko 2000 mednarodnih razsta-vljalcev, ki bodo svoje dose`ke predstavljali na kar 165000 kvadratnih metrih povr{ine pod 15 halami. Na leto{njem dogodku bo prvi~ predstavljeno posebno vsebinsko podro~je t.i. »PV ENERGY WORLD« v okviru katerega bodo predstavljene integracije fotovoltai~nih elektrarn v ele-ktro-distribucijska omre`ja ter mo`nosti shranjevanja son~ne energije. Poleg `e znanih tem na podro~ju fotovoltaike (ang. PV), solarno-termalnih tehnologij in proizvodnje fotovoltai~nih sis-temov bodo na sejmu predsta-vljena {e {tiri tematska podro~ja »Smart PV Grid«, »Smart PV Building + E-Mobility«, »Smart PV Economy« in »Smart PV Cities«. Tudi sicer organizator-ji pri~akujejo ve~ predstavitev inovacij na podro~ju tehnologij in sistemskih re{itev. •

Brezpla~no napolnite elektri~no vozilo

Elektro Ljubljana je pripravil nov sple-tni portal, kjer so na voljo informacije o polnilnih mestih za elektri~na vozila v Ljubljani in na Vrhniki. Po navedbah elektra bo polnjenje elektri~nih vozil na teh mestih do konca leta 2011 brezpla~no, energija za polnjenje pa je zagotovljena iz obnovljivih virov energi-je. Elektro Ljubljana bo {tevilo polnilnih mest do poletja 2011 predvidoma pod-vojil, k sodelovanju pa vabi tudi druge investitorje, ki bi bili zainteresirani za postavitev polnilnih mest (vir: Elektro Ljubljana). •

AKTUALNO 9

Polnilno mesto v Ljubljani

Sejem Intersolar (vir: Intersolar)

Rast fotovoltai~nih instalacij v letu 2010 dale~ pred vsemi

V letu 2010 je bila fotovoltaika vodilno podro~je v smislu rasti instali-ranih kapacitet za pridobivanje energije iz obnovljivih virov v EU. Instalirana mo~ se je pove~ala kar za 13.000 MW. Novo instalirane fotovoltai~ne kapacite-te v letu 2010 ustrezajo dvema velikima elektrarnama na premog.

Skupna instalirana kapaciteta fotovoltai~nih elektrarn je ob koncu leta 2010 v EU zna{ala `e ve~ kot 28.000 MW, kar zado{~a za pribli`no 10 milijonov gospodinjstev. @e drugo leto zapored je najve~ji doprinos zago-tovila Nem~ija, ki je v letu 2010 namestila preko 6.500 MW instaliranih kapacitet. •

Zanesljivost in garancijaFotonapetostni moduli bolj{ih

svetovnih znamk imajo 10 letno garancijo na izdelek in 25 letno garancijo za doseganje 80 odstot-kov izhodne mo~i. @ivljenjska doba son~nih elektrarn je odvisna predvsem od kakovosti sestav-nih delov, zato je potrebno pred nakupom preveriti garancije, ki jih nudijo proizvajalci. Med dejavniki, ki vplivajo na donosnost son~ne elektrarne, so najpomembnej{i velikost, brezhibno delovanje in optimizacija celotnega sistema. S son~no elektrarno lahko posame-zniki ali podjetja ustvarijo doda-tne prihodke, pri ~emer upora-bijo stre{ne povr{ine. V Sloveniji dr`ava z zagotovljenimi odkupni-mi cenami spodbuja postavljanje son~nih elektrarn, ki veljajo za donosno in zanesljivo nalo`bo. Vi{ina zagotovljenih odkupnih cen velja za obdobje 15 let in je odvisna od velikosti fotonapeto-stnega sistema, pri tem pa velja poudariti, da lahko premi{ljeno

postavljena son~na elektrarna deluje tudi 40 let in ve~.

Obnovljiva prihodnostSon~na elektrarna ima izje-

mno pozitiven u~inek na okolje, saj ne povzro~a nobenih {kodljivih emisij. Energijo, ki smo jo pora-bili za proizvodnjo, po dveh do {tirih letih energetsko povrnemo, nato pa bo elektrarna proizvajala le {e popolnoma ~isto energijo. Taka nalo`ba pomembno pri-speva k izpolnjevanju dru`beno odgovornih ciljev podjetja, ki s solarno elektriko zmanj{a tvor-bo toplogrednih plinov, vzpod-buja splo{no ekolo{ko zavest in pove~uje kakovost bivanja.

Eden izmed vodilnih evropskih proizvajalcev son~nih fotonapeto-stnih modulov, slovensko podjetje BISOL, je tudi izvajalec son~nih elektrarn na klju~.

Lani so jih postavili ve~ kot 50, kar je najve~ v Sloveniji. Zgradili so son~ne elektrarne Keter, Arcont ter Intereuropa Dravograd I in II, ki so trenutno med najve~jimi slo-venskimi stre{nimi fotovoltai~nimi objekti. Samo te {tiri bodo letno proizvedle dovolj elektri~ne ener-gije za oskrbo 811 gospodinjstev

in pri tem izpuste zmanj{ale za dobrih 1.900 ton ogljikovega dio-ksida letno, kar je enako, kot da bi zasadili 4.900 dreves. Predvidena letna proizvodnja 998 kW elek-trarne Keter zna{a 1.075 mega-vatnih ur, medtem ko bo 999 kW son~na elektrarna Arcont v Gornji Radgoni predvidoma pro-izvedla 1.099 megavatnih ur elektri~ne energije letno. Elektrarni Intereuropa Dravograd I in II s sku-pno in{talirano mo~jo 979 kW pa bosta letno predvidoma proizvedli za 1.071 MWh elektrike.

Ustrezna postavitevPri izra~unu pri~akovanega

energijskega izplena je treba vedno upo{tevati naklon, lokacijo in orientiranost son~nih elektrarn. Investitorji vedo, da je od stro-kovnosti izvajalcev in kakovosti sestavnih delov, {e posebej foto-napetostnih modulov, odvisna koli~ina proizvedene elektrike in donosnost investicije.

Sodobni sistemi nadzora omogo~ajo redno spremljanje u~inkovitosti v finan~nem in ekolo{kem smislu. Med delova-njem obstoje~ih son~nih elek-trarn ugotavljajo, da fotona-petostni sistemi BISOL redno presegajo pri~akovane rezultate. To potrjujejo tudi nedavni eno-letni rezultati Photon testa, ki glede na u~inkovitost delovanja v realnih pogojih njihove module med {tiridesetimi svetovno zna-nimi znamkami uvr{~ajo med najbolj{e na svetu.

Dru`ba BISOL izvaja tudi pro-jekte na klju~ v tujini. Tako so na ^e{kem v treh mesecih zaklju~ili projekt postavitve izjemno zah-tevne son~ne elektrarne velikosti 2,4 MW, ki ga je naro~ilo najve~je ~e{ko elektrodistribucijsko podje-tje, trenutno pa za~enjajo sodelo-vanje tudi s francoskim energet-skim velikanom GDF Suez.

Son~ne fotonapetostne elek-trarne so ena najvarnej{ih in zanesljivej{ih nalo`b, pri ~emer energijski izplen in dolgoro~no delovanje veliko bolj vplivata na donosnost nalo`b, kot nji-hovi izhodi{~ni stro{ki. Povra~ilo nalo`be z visoko interno sto-

pnjo donosnosti je odvisno od natan~nega na~rtovanja in upo-rabe materialov kakovosti, ki morajo zagotavljati dolgoletno in zanesljivo delovanje z nizko sto-pnjo degradacije.

Pravilno postavljena son~na elektrarna vam bo zagotavljala stabilen mese~ni donos ve~ dese-tletij, saj traja njena `ivljenjska doba 40 let in ve~. K tako dolgi `ivljenjski dobi poleg kakovosti uporabljenih materialov prispeva tudi dejstvo, da elektrarna nima premikajo~ih se delov, zato je njeno vzdr`evanje zelo nezah-tevno. Postavimo jo lahko na vsako streho, ne glede na obliko ali vrsto kritine. Seveda se je potrebno prilagoditi zakonito-stim, ki vplivajo na optimalno delovanje son~ne elektrarne. V Sloveniji je najprimernej{a usme-ritev strehe proti jugu z naklo-nom 30°, izogibati pa se mora-mo sen~enju na sami povr{ini strehe ali v okolici.

Pred investicijoInvestitor mora za postavitev

svoje son~ne elektrarne izbrati izvajalca, ki ima dovolj izku{enj na podro~ju son~nih elektrarn in poznavanja celotnega podro~ja fotovoltaike. Son~na elektrarna je zanesljiva investicija le takrat, kadar je premi{ljeno na~rtovana. Postavitev son~ne elektrarne zato zahteva strokovno znanje, izku{nje in izjemno natan~nost, saj bo le tako razporeditev foto-napetostnih modulov optimalna in njen izplen najvi{ji.

Upravni postopkiBISOL-ova strokovna ekipa

poskrbi za izdelavo potrebne

Sonce – Sonce – svetloba, elektrika svetloba, elektrika in denarin denar

Sonce – svetloba, elektrika in denar

Fotovoltaika je sodo-ben obnovljiv vir

energije, ki svetlobo spreminja v elektriko, fotovoltai~nih sistemov ni potrebno vzdr`evati, delujejo pa nesli{no. Za namestitev foton-apetostnih modulov so najprimernej{e strehe stavb ali tovarn, ki poleg za{~ite pred padavinami postanejo {e generatorji elektrike.

Son~na elektrarna Brdo

Za optimalno postavitev in delovanje son~ne elektrarne, ter posledi~no najvi{ji energijski izplen so pomembni predvsem naslednji klju~ni dejavniki izbira najprimernej{e lokacije; izbira kakovostnih elementov son~ne elektrarne; izbira izku{enih, stro-kovno usposobljenih in prever-jenih izvajalcev; optimalno raz-merje med vi{ino nalo`be in specifi~nim izplenom, za katere-ga jam~i izvajalec.

Foto vir: BISOL

Foto vir: BISOL

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE12

projektne dokumentacije, posta-vitev son~ne elektrarne, ter pri-dobitev vseh potrebnih dovoljenj za priklju~itev na distribucijsko omre je in dokumentacije, ki je potrebna za podpis pogodbe za odkup elektri~ne energije.

Postopek postavitve zajema

1. Ugotovitev primernosti lokacije2. Ocena investicije in priprava

finan~nega na~rta3. Pridobitev Lokacijske informa-

cije4. Pridobitev Informacije o

mo`nosti priklju~itve na distri-bucijsko omre je

5. Presoja statike objekta6. Podpis prodajne pogodbe ali pogodbe o slu`nosti.7. Izdelava projekta idejne zasno-

ve IDZ8. Pridobitev Soglasja za

priklju~itev na distribucijsko omre je

9. Izdelava projektne dokumen-tacije za izvedbo PZI

10. Pridobitev Soglasja h projek-tnim re{itvam

11. Postavitev son~ne elektrarne12. Pridobitev Pogodbe o odku-

pu elektri~ne energije po tr ni ceni.

13. Izdelava projektne dokumen-tacije izvedenih del PID in Dokazila o zanesljivosti objekta

14. Izvedba meritev in preizkus delovanja

15. Podpis pogodbe o dostopu na distribucijsko omre je in priklju~itev na distribucijsko omre je

16. Pridobitev Deklaracijske {tevil-ke naprave OVE

17. Pridobitev Odlo~be o podpori18. Pogodba o zagotavljanju pod-

pore elektri~ne energije, pro-izvedene iz obnovljivih virov energije (ZO-OVE) v proizvodni napravi

Financiranje in zavarovanjeRS spodbuja postavljanje

son~nih elektrarn z zagoto-

vljenimi odkupnimi cenami, ki jih dolo~a Uredba o podporah elektri~ni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS {t. 37 z dne 18. 5. 2009). Vi{ina zagotovljenih odkupnih cen velja za obdobje 15 let in je odvisna od velikosti son~ne elektrarne.

Slovenske banke vse bolj pre-poznavajo prilo`nosti investira-nja v zeleno energijo in za posta-vitev son~ne elektrarne nudijo strankam prilagojene namenske kredite. Obi~ajno je razmerje med lastnimi sredstvi in ban~nim kreditom 20:80, ro~nost pa naj-manj 12 let. Med instrumenti zavarovanja, ki jih lahko zahteva-jo banke, so med drugim zasta-va proizvodne naprave, odstop terjatev, hipoteka in zavarova-nje elektrarne. Ko pristopamo k najemu kredita, moramo teme-ljito preu~iti pogoje, ki jih nudi posamezna banka in premi{ljeno izdelati poslovni na~rt. Pripraviti moramo tudi natan~ne projekcije finan~nih izkazov in oceno tve-ganj za celotno obdobje trajanja investicije.

Natan~na vrednost zavaro-vanja navadno obsega pribli`no 0,3% vrednosti investicije na leto in je odvisna od veliko-sti son~ne elektrarne, obsega zavarovalnega kritja in specifi~ne ponudbe posamezne zavaroval-nice. Tudi zavarovalnice se -

podobno kot banke – vse bolje spoznavajo s posebnostmi inve-stiranja v son~ne elektrarne, zato je njihova ponudba specializira-nih zavarovalnih polic za son~ne elektrarne vse bolj celovita.

Kakor na drugih fotovoltai~nih trgih tudi v Sloveniji vi{ina zago-tovljenih odkupnih cen pada. Leto{nje zni`anje je bilo ve~je, kot je bilo ob sprejetju ured-be na~rtovano. Osnovi pogoj za uspe{no delovanje vsake panoge pa je stabilno in ~im bolj pred-vidljivo okolje. ^e prihaja do nepredvidenih ve~jih ali dodatnih zni`anj sredi leta, se lahko pode-rejo vsi investicijski na~rti, kar povzro~i velike te`ave bankam, Eko skladu, elektro distributer-jem, ki izdajajo soglasja, inve-stitorjem, in{talaterjem son~nih elektrarn in proizvajalcem ele-mentov son~nih elektrarn. •

Katja Gor{ek

Marca letos je v Frankfurtu potekal sejem in konferenca ISH 2011. Gre za enega ve~jih sejmov na svetu za gradnjo, u~inkovito rabo energije, strojne instalacije, obnovljive vire energije, klimatizacijo, prezra~evanje in hlajenje.

Na podro~ju energetske u~inkovitosti in obnovljivih virov energije so bile predstavljene novosti obnovljivih virov energije od son~ne energije, geotermalne energije, biomase, toplotnih ~rpalk za gretje in hlajenje, kakor tudi u~inkovite re{itve za prezra~evanje in kli-matizacijo s pomo~jo izrabe odpadne toplote in obnovljivih virov energije. Pozornosti so bile dele`ne tudi manj{e oz. mikro enote za soproizvodnjo elektri~ne energije in toplote za stanovanjske stavbe – na fotografiji. Po

navedbah virov bi lahko tovrstne naprave v prihodnosti zasedle velik tr`ni dele` v siste-mih za ogrevanje in proizvodnjo elektrike v manj{ih stavbah oz. stanovanjih.

Na podro~ju kopalnic in opreme pa so bili predstavljeni najnovej{i trendi, »Zelena kopal-nica«, katere glavno vodilo je uporaba mate-rialov, ki jih je mo`no reciklirati (npr. baker, steklo, les), var~evanje z vodo, racionalna uporaba materialov ter ume{~anje zelenih naravnih elementov v kopalni{ki prostor – na fotografiji. Trend v svetu kopalnic so prilago-jene kopalnice za vse starosti, ki temeljijo na enostavnosti izvedbe, polni funkcionalnosti in trajnosti materialov. Kot novost je bil pred-stavljen nov koncept kopalnic posebej prila-gojen za dolo~eno generacijo in starost ljudi.

Ob zaklju~ku sejma so organizatorji oce-nili dogodek kot zelo uspe{en, v leto{njem letu so bele`ili 204.000 obiskovalcev in velik porast, kar 35% ve~, obiskovalcev iz drugih dr`av poleg Nem~ije. Naslednji ISH sejem bo v Frankfurtu potekal marca 2013. •

TR

Son~na elektrarna je dolgoro~na nalo`ba, ki mora brezhibno delovati vrsto let, zato ni odve~ razmislek o dobrem zavarovanju, ki mora vsebovati predvsem naslednja kritja:• po`arna nevarnost (po`ar,

neposredni udar strele, eksplozija),

• elementarne nevarnosti - vihar, to~a, poplava,

• posredni udar strele,• mehansko delovanje sile,• tatvina in rop, vklju~no z vandalizmom,• zavarovanje do tretjih oseb,• izpad prihodka.

Son~ne elektrarne na stavbah Cena zagotovljenega odkupa

Do 50 kW 332,368 EUR/MWh

Od 50 kW do 1 MW 304,016 EUR/MWh

Integrirane son~ne elektrarne

Do 50 kW 382,224 EUR/MWh

Od 50 kW do 1 MW 349,616 EUR/MWh

Samostojne son~ne elektrarne

Do 50 kW 312,336 EUR/MWh

Od 50 kW do 1 MW 287,768 EUR/MWh

Sejem ISH 2011 v Frankfurtu

Elektrika iz ogrevanja

Bo`o Duki} je prepri~an, da je vsak liter nafte ali plina, ki ga ob morju potro{imo za ogrevanje objektov, razmetavanje z denar-jem. Zato je svojo poslovno ni{o poiskal v obnovljivih virih energije in energetskem posodabljanju starej{ih objektov.

Njegova tehnologija temelji na obnovljivih virih, kot so zemlja, vode, podtalnica ... in seveda morje.

Bo`o Duki} iz Kranja je zanimiv mo`akar. Ko se pogovarja{ z njim o alternativnih virih ogrevanja, se bolj kot o poslovnih vidikih problematike raje razgovori o ekolo{kih. Kot da ne bi projekt ogrevanja na obnovlji-ve vire {e nekaj let predstavljal osnovnega poslovnega programa njegovega dru`inskega podjetja Geosonda. Pravi, da je po naravi vztrajen in potrpe`ljiv, zato lahko mirno

~aka, da se zgodi premik v zavesti Slovencev. O racionalnej{i rabi energije in izkori{~anju obnovljivih virov razmi{lja `e desetletja; v tem ~asu je okusil {e bitke z okoljskimi mini-stri, ko je {lo za uveljavljanje malih elektrarn, obdobje raziskovanja novih tehnologij za uporabo obnovljivih virov energije, nazadnje pa se je zna{el {e v vlogi promotorja javno-zasebnega partnerstva v okoljskih investicijah in uvajanju obnovljivih in alternativnih virov energije.

Prepri~an je, da je danes, zaradi krize morda bolj kot kdajkoli prej, pravi trenutek za obnovo in energetsko posodobitev celotne mre`e {ol in vrtcev. Dr`ava bi s tem pognala investicijski cikel, s ~imer bi pomagala celo-tnemu gradbenemu sektorju, obenem pa naredila korak bli`e spo{tovanju okoljevar-stvenih direktiv EU.

Prenove je potrebnih ca. 1600 {olskih objektovNjegovi izra~uni so preprosti. V Sloveniji

imamo okoli 1600 {olskih objektov, od katerih ve~ina potrebuje celovito preno-vo, vklju~no z obnovo fasade in strojne instalacije. To pa je lahko obenem idealna prilo{nost za prehod na rabo obnovljivih virov. Duki} se zaveda, da gre za zajeten investicijskih zalogaj, ki bi si ga tako dr`ava kot ob~ine v tem trenutku te{ko privo{~ile. Zato opozarja na denar EU, kjer bo v prihodnjih petih letih v strukturnih skla-dih na voljo okroglih 185 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Ko temu dodamo obvezni dele` dr`ave in skromnej{i prispevek ob~in, bi lahko v prihodnjih letih v program obnove {olskih poslopij vlo`ili okroglih 50 milijonov evrov. •

Vida G. Posinkovi}

NAPREDNE RE[ITVE 13

Doza omogo~a poceni in zanesljivo podalj{evanje in spajanje fotovoltai~nih instalacij brez uporabe posebnih orodij, spojk ali skr~k. Obi~ajno moduli nimajo prigrajenega dalj{ega priklju~ka kot 2 m kabla, kar je v veliko primerih prekratko. Nova doza ima za{~ito IP 65, opremljena je z zasko~nim pokrovom in dvema zatesnjenima uvodnicama. Kabel s sneto izolacijo ter premerom od 4 do 7 mm, skozi uvodnico porinemo v kontaktno sedlo, ki smo ga pred tem odprli z vtiskanjem plo{~atega vija~a. Ko kabel sede v polo`aj, vija~ izvle~emo in kontakt je vzpostavljen. Oblika, velikost in material doze omogo~ajo namestitev kjerkoli, izdelek pa je pri-meren za vse vrste napeljav, od doma~ih do industrijskih. Za temperature od -40°C do +85°C, tok15 A, napetost 1000 V, mere 48 x 24 mm, tip PV48, www.spelsberg.de •

TSpojna doza PV48 za enostavno in hitro spajanje fotovoltai~nih napeljav

Nova fotovoltai~na doza

Bo`o Duki} si je na Obali {e dodobra obrusil pete.

Vendar mu ni `al nobene opravljene poti, zatrjuje.

Trenutno je pogosto v Piranu, kjer predstavlja novemu

`upanu Bossmanu prednosti ogrevanja na morje.

Prepri~an je, da bi lahko z novo tehnologijo ogrevali

vse piranske in portoro{ke hotele. Še najbolj ga boli

srce ob misli, koliko energije potro{imo za vzdr`evanje

hotelskih bazenov, in to kljub temu, da imamo zas-

tonj energijo tako reko~ pred nosom. Ko so pred leti

obnavljali portoro{ki hotel Palace, se je investitor {e

zanimal za ogrevanje na vodo, vendar iz tega kasneje

ni bilo sadov. Duki} je prepri~an, da je za premik v

na~inu razmi{ljanja potreben ~as, da pa se ta zavest v

zadnjem ~asu zelo hitro spreminja na bolj{e.

Ob obali bi se lahko `e vsi greli na morje

Geotermalna karta Slovenije prikazuje gostoto toplotnih tokov. Raba geotermalne energije skozi sistem geosond ali z

odvzemom energije podzemni vodi je projektantska podjetja prisilila v izdelavo strojnih projektov za vgradnjo toplotnih

~rpalk in projektiranje nizkotemperaturnih ogrevalnih sistemov. Foto: BO@O

Namen gradnje sistema daljinskega ogrevanja mesta Ribnica je zamenjava kuril-nega olja z lesno biomaso. Zgradili so novo kotlovnico na sekance in distribucijsko omre`je s toplotnimi posta-jami. V letu 2008 so naredili na~rt za novo kotlarno na bio-maso, s katero bodo ogrevali vse ve~je porabnike toplote. Uspe{nost projekta so potrje-vale tudi podrobnej{e tehni~ne in ekonomske analize. Ob~ina je izvedla javni razpis na kate-rem je koncesijo za 25 let dobilo podjetje Petrol d.d..

Na~rtovanje in zasnova sistemaNa obstoje~i in raz{irjeni

sistem daljinskega ogreva-nja so priklju~ili stanovanjske soseske, ve~ino ve~jih stavb v severnem delu mesta, javne ter poslovne zgradbe in trgovske centre. Potrebno zmogljivost nove kotlovnice so med drugim dolo~ili tudi na osnovi dinami-ke rabe toplote, u~inkovitosti obstoje~ih sistemov in faktor-ja isto~asnosti in simulacije rnega odjema. Potrebno toplo-to v kurilni sezoni so ocenili na 10 GWh/ leto, koni~no toplotno mo~ na 4.900 kW, vgradili so hranilnik toplote in oljni kotel za podporo ob najhladnej{ih dneh ter rezer-vo in pokrivanje ob izpadih kotlov na biomaso. Upo{tevali so {e dovoljene mejne emi-sijske vrednosti in vgradili tri kotle na lesno biomaso skupne mo~i 2,5 MW, 2,5 MW kotel na kurilno olje ter 50-kubi~ni

hranilnik toplote. Iz 16.500 nm3 lesnih sekancev bodo proizvedli 9.300 MWh koristne toplote letno, oljni kotel pa se v normalnih razmerah sploh ne bo vklju~eval.

Gradnja kotlovnicePetrol je za~el z gradnjo

centralne kotlovnice, toplovo-dnega omre`ja in toplotnih postaj. Postrojenje je pri~elo obratovati oktobra 2010. Trenutno s centralno kotlov-nico in toplovodnim omre`jem, ki je skupaj s hi{nimi priklju~ki dolgo 4.426 m, v celoti pokri-vajo potrebe porabnikov, kate-rih skupne ogrevalne povr{ine zna{ajo 72.000 m2.

Kotlovnica je zgrajena iz armiranobetonskih tal z jekle-no nadkonstrukcijo, oblo`eno s standardnimi izolacijski-mi paneli. Kotli na bioma-so so opremljeni s kuri{~i in pripadajo~o opremo za dovod zgorevalnega zraka, kanali in ventilatorji za odvod dimnih plinov, napravami za doda-

janje kuriva ter sistemom za iznos pepela. V kotlovnici so name{~ene {e naprave za vzdr`evanje stati~nega tlaka, raztezna posoda, obto~ne ~rpalke in hranilnik toplote. Osnovno kurivo so lesni sekan-ci z vsebnostjo vlage do 40%. Deponija zmogljivosti 400 nm3 zadostuje za {tiri dni obratovanja in stoji ob kotlov-nici. Je pravokoten betonski silos z jekleno stre{no nadkon-strukcijo in vi{ino nasutja do 5 m. Opremljena je s sistemom za odjem goriva, sestavljenim iz pomi~nih odjemnih drogov z vodili, hidravli~nih cilindrov, hidravli~nega agregata in tran-sporterja.

Toplotne postaje in nadzorVgradili so 58 toplotnih

postaj skupne mo~i 5.500 kW in pridobili ve~ kot 600 novih uporabnikov, ki so s pla~evanjem toplote vklju~eni v sistem Petrolovih bonitet. Pri porabnikih so vgrajene kom-paktne toplotne postaje indi-

rektne izvedbe za ogrevanje prostorov. Toplotna postaja vsebuje vse potrebne elemen-te in sisteme za obratovanje, varnost in upravljanje delova-nja sistema hi{nega ogrevanja. Krmilnik toplotne postaje je vezan na centralni nadzorni sistem distributerja, ki preko mre`e daljinskega nadzo-ra komunicira z regulacijsko opremo in toplotnimi {tevci na odjemnih mestih ter s regula-cijsko opremo kotlovnice.

40% ni`ja cena ogrevanjaV primerjavi s ceno toplote

iz ogrevalne sezone 09/ 10, ki je zna{ala v povpre~ju 120 €/ MWh brez DDV, je nova cena ogrevanja na sekance za ve~ kot 40% ni`ja. Vsaka toplo-tna postaja omogo~a nastavi-tev lastne krivulje ogrevanja, s tem zni`amo stro{ke, priklop na omre`je pa je za uporabnike brezpla~en. S tem projektom so rabo energije iz obnovljivih virov pove~ali za 10 GWh in izpust CO2 v ozra~je zmanj{ali za 2.474 ton. V Sloveniji se je zanimanje za uporabo lesa v energetske namene mo~no pove~alo, glavni razlog pa je nenehno zvi{evanje cene fosil-nih goriv ter pove~anje ener-getske zanesljivosti, neodvisno-sti in samooskrbe zaradi upo-rabe doma~ega vira energije. •

Z. Gra~ner, I. Jogan;

GRADNJA DALJINSKEGA

OGREVANJA NA LESNO BIOMASO

V RIBNICI

Mednarodna konferenca daljinske

energetike 2011, Portoro` 2011

DALJINSKO OGREVANJE14

Prikaz na~rtovane proizvodnje toplote iz lesa in kurilnega olja

Celoten razvod s hi{nimi priklju~ki je dolg 4.426 metrov Kotli na biomaso imajo mo~i 2 x 1000 kW in 1 x 500 kW Ob kotlovnici se nahaja silos za sekance prostornine 400

kubi~nih metrov

Ribnico ogrevajo na biomaso

Mikro sistemi daljinskega ogrevanja so u~inkovita in okolju prijazna re{itev, ki zmanj{uje odvisnost od fosilnih virov, pospe{uje rabo doma~ih virov in zni a stro{ke ogrevanja.

Te razloge je upo{teval graditelj nove pice-rije v Ho~ah pri Mariboru. Pri tem je poleg ogrevanja svojega lokala in priprave tople vode predlagal povezavo v ogrevalni sistem tudi svojim sosedom. Pred tem se je posvetoval s strokovnjaki slovenskega dela podjetja KWB in postavil osnovo za projekt “Bioenerga iz Ho~”.

Priklop drugih porabnikovZalogovnik sekancev se nahaja v kleti pice-

rije, v kotlovnici pa kotel KWB Powerfire mo~i 300 kW. Med kotlom in razdelilcem se nahajajo {e trije zalogovniki toplote, vsak s prostornino 2.000 litrov. Na razdelilec je priklju~ena tudi bli nja zgradba s toplotnimi potrebami 240 kW, in temperaturo predtoka ter povratka 85/ 65°C. Sledi ji stanovanjska stavba s porabo do 30 kW, in {e pet na~rtovanih zgradb s porabo po 20 kW. Ogrevanje picerije ima mo~ 25 kW, obtok 75/ 55°C, s tem pa ogrevajo {e stanovanje nad picerijo in 300 l grelnik tople vode. Razdelilec je opremljen {e z rezervnim prostim priklju~kom, predvidenim {e za morebitnega dodatnega porabnika.

Povezave in izvedba Izvedene so s podzemnimi fleksibilnimi

in izoliranimi cevmi Flexalen 600, v skupni dol ini 244 m. Cevi lahko polagamo in krivimo brez uporabe posebnih orodij, zato je izvedba enostavna in hitra. Razvod zdr i temperature do 95°C pri tlaku 8 bar, pri~akovana ivljenjska doba pa zna{a najmanj 40 let.

Srednja temperatura predtoka zna{a 75°C, lastnik picerije pa je investitor in upravljalec sistema. Ker je hkrati tudi lastnik gozdov, mu sekancev ne bo potrebno kupovati drugje.

Predvidena letna poraba zna{a 450 kubi~nih metrov sekancev, prvi zagon sistema pa so opravili decembra 2008. V prvih nekaj mesecih do proizvedli in prodali 110.000 kWh toplo-te. Na splo{no je v Sloveniji veliko zanima-nje za tak{ne mikroprojekte, kljub idejam in mo`nostim pa manjka posameznikov ali sku-pin, ki bi se lotile gradnje. Pri gradnji sistema v Ho~ah sta poleg KWB sodelovala {e proizvajalca Thermaflex in Danfoss, vsi pa so pripravljeni novim graditeljem nuditi svojo pomo~. Danfoss je v sistem vgradil razdelilno postajo Unistat 2013, ki kon~nemu porabniku dovaja ravno toliko toplote, kot jo slednji trenutno potrebuje.

Velikost in tehnika za vsakogarSerijo kotlov KWB Powerfire sestavljajo

enote razli~nih mo~i, 130, 150, 240 in 300 kW. Njihovi kotli spadajo med najbolj kompaktne izdelke glede na svojo mo~, zato za postavitev ne potrebujemo veliko prostora. Kotle so do sedaj kupovali proizvajalci daljinske toplote ter privatni in javni investitorji. V njih lahko zgore-vamo sekance velikosti G30 in G50 z vla`nostjo do 45%, ter pelete do premera 11 mm. Zaradi enostavne izvedbe je zanesljivost delovanja kotla zelo visoka, poslu`evanje pa enostavno. Pregled kuri{~a je enostavno izvedljiv, saj se spodnji del kotla da izvle~i, vodnega dela kotla pa zaradi tega ni potrebno izprazniti. Posebna prednost sistema Powerfire je {e vrtilno kuri{~e, v katerega kurivo prihaja od strani v predgorilno komoro, med vrtenjem re{etke odgoreva, pose-ben ~istilni sistem pa z re{etke odstrani ostanke pepela. Vodenje podpihov in ciklonski filter za ~i{~enje dimnih plinov zagotavljajo popolno zgorevanje in nizke emisije, brez lete~ih delcev pepela.

Transport kuriva in pepelaZalogovnik sekancev in dovajanje do kotla

so prilagojeni vsakokratnim razmeram in eljam uporabnika. Robustno izvedeni elementi so zanesljivi in ne potrebujejo vzdr evanja ter delujejo tiho. Avtomatizirano je tudi odvajanje pepela, ki se zbira v velikem zbiralniku pepe-la, zaradi ~esar je ro~no praznjenje potrebno le ob~asno. ^e na postrojenje priklju~imo {e ra~unalnik, lahko zajemamo razli~ne podatke ter sistem nadziramo in vodimo tudi na daljavo. Nadzor lahko omogo~imo tudi vzdr evalcem proizvajalca kotla in s tem {e pove~amo zane-sljivost delovanja. •

Tihec

KWB in Bioenerga iz Ho~

Vodilno ogrevanje na biomaso

Specialist za ogrevanje na pelete, sekance in polena od 10-300 kW www.kwb.si

HolzpelletkesselKWB Easyfire

Im Test: 10 Holzpelletkessel(4 Gut, 4 Befriedigend,2 Ausreichend)

test Spezial Energie 05/2009

Testurteil

GUT (2,5)

Avtomatsko izna{anje pepela olaj{a vzdr`evanje

Kotli na sekance KWB kljub veliki mo~i zasedejo malo prostora

Zalogovnik in transporterji sekancev se nahajajo v kleti stavbe

Pred ~asom so strokovnjaki mariborske Fakultete za strojni{tvo zaklju~ili raziskovalni projekt z naslovom Uporaba son~ne energije in toplotne ~rpalke za proizvodnjo toplotne energije. Vodja projekta je bil prof. dr. Milan Mar~i~.

Tri leta preizkusovOsnova sistema je polietilenski stre{nik,

izdelan iz odporne prozorne plastike, ki se oblikovno sklada z obi~ajnimi tipi ope~nih stre{nikov. Opremljen je s kanali in priklju~ki, po katerih se pretaka ~rno obarvana voda, ki se zaradi sevanja sonca segreva. S to ogreto vodo lahko poleti neposredno ogrevamo vodo v rezervoarju. V prehodnih obdobjih z ni`jim oson~enjem pa toploto predamo toplotni ~rpalki, ko jo nato dvigne na vi{ji temperaturni nivo, s ~imer se ob~utno povi{a grelno {tevilo in izkoristek ~rpalke.

Opti~na propustnost materiala solar-nih stre{nikov za svetlobo mora biti ~im vi{ja, tako da ~rno obarvana teko~ina v njih absorbira ~im ve~ energije sevanja. Stre{nike so izdelali iz polietilena PMMA. Med preizku{anjem se je pokazalo, da je voda pri temperah vi{jih od 60 stopinj Celzija agresivno deluje na polietilene.

Stalna primerjava sistemovPreizku{anje solarnih stre{nikov so izvajali

isto~asno z obi~ajnimi solarnimi kolektorji in pod istimi pogoji, s ~imer so lahko neposre-dno primerjali u~inkovitost obeh sistemov. Cevni razvodi so bili tako prirejeni, da so z njimi lahko neposredno ogrevali vodo ali delovali v kombinaciji s toplotnimi ~rpalkami. Na vseh klju~nih to~kah so izvajali meritve temperatur, s ~imer je omogo~eno natan~no vrednotenje u~inkovitosti testiranega solar-nega sistema. Zajemanje podatkov je bilo

povsem avtomatizirano, zato je bilo mo`no opazovanje in bele`enje obna{anja solarnih sistemov v dalj{em ~asovnem obdobju, brez neposrednega nadzora. Zaradi dobrih rezul-tatov je kombinacija solarni stre{nik- toplo-tna ~rpalka tudi za{~itena s patentom.

Prednosti enih in drugihV tretji fazi projekta so izvedli inten-

zivne preizkuse petih razli~nih sistemov obi~ajnih solarnih kolektorjev in novih solar-nih stre{nikov s katerimi so direktno ogrevali sanitarno vodo isto~asno pa izvajali delova-nje v kombinaciji s toplotno ~rpalko voda- voda. Meritve so trajale vse leto in ob vsa-kem vremenu. Rezultati intenzivnih meritev so pokazali, da obi~ajni solarni kolektorji pri direktnem ogrevanju sanitarne vode dose-gajo vi{je temperature kot solarni stre{niki.

V kombinirani uporabi solarni sistemi- toplotne ~rpalke pa so pokazali solarni stre{niki nedvomne prednosti. V son~nem vremenu pri osvetlitvi 75 000 lux in ve~ so bili pri kombinaciji solarni sistem- toplo-tne ~rpalke kolektorji in stre{niki enako-vredni. Nedvomne prednosti pa so solarni stre{niki pokazali pred solarnimi kolektorji v obla~nem in de`evnem vremenu, posebej pa {e pono~i.

Ugotovili so, da so solarni stre{niki zelo u~inkoviti kadar delujejo v kombinaciji s toplotnimi ~rpalkami. Solarni stre{niki dvi-gnejo temperaturo anergije nad temperaturo okolice, kar izbolj{a grelno {tevilo toplotne ~rpalke, hkrati pa delujejo kot kvalitetna stre{na kritina, zaradi ~esar je tudi investicija v tak sistem ni`ja. •

Tihec

NAPREDNE RE[ITVE16

Primerjava u~inkovitosti razli~nih sistemov je mo`na samo z natan~nimi meritvami Solarni stre{niki so hkrati kritina in zbiralniki toplotne energije sonca

Shema povezave s toplotno ~rpalko in polo`aj temperaturnih tipal

Solarni stre{nik s ~rno teko~ino

Podjetje Sonnenkraft je specializira-no za podro~je solarne termije. Imajo izku{nje in poznajo re{itve za ogrevanje sanitarne vode za velike objekte, hotele, ve~stanovanjske stavbe. domove starej{ih ob~anov, {portne objekte in podobne. Eden takih je tudi Vzgojni dom v Ver`eju, kjer so lani vgradili svoj termosolarni sistem.

Velika dnevna porabaPorabo tople sanitarne vode v vzgojnem

domu so ocenili na 3000 litrov dnevno, za kar bi porabili kar 150 kWh elektrike. Postavitev solarnega sistema so na~rtovali v dveh fazah. Najprej so vgradili 75 m2 sprejemnikov son~ne energije in 3000 litr-ski hranilnik tehnolo{ke vode. Vgradili so {e toplotni izmenjevalec – modul, ki vodo v hranilniku ogreva po plasteh in je dovolj velik, da bo uspe{no deloval tudi, ko bo postavljeno celotno kolektorsko polje, ki bo imelo 120 m2 kolektorjev. Modul je

predviden za najve~ji pretok 150 litrov na minuto. Z ra~unalni{ko simulacijo so ugotovili, da bo sedaj letni prihranek ele-ktrike zna{al 40.668 kWh. Spremenili so tudi na~in dogrevanja sanitarne vode in ga iz elektri~nega spremenili na dogreva-nje s kurilnim oljem. Pri tem so ugotovili, da se je poraba energije v poletnem ~asu zmanj{ala kar za 78%.

Delovanje hranilnikovVelikost kolektorjev in razpolo`ljiv pro-

stor omogo~ata, da bodo dogradili {e 45m2 son~nih kolektorjev in {e en 3000 litrski hranilnik tople vode. Ko bo sistem dokon~an, bo ocenjen letni prihranek energije zna{al 50.000 kWh, izven kurilne sezone pa bodo lahko vso sanitarno vodo

ogreli s soncem, brez da bi bilo potrebno dodatno ogrevanje.

U~inkovita priprava tople vode je mo`na samo z ogrevanjem v plasteh, pri tem krmilna avtomatika dolo~a, katero plast v hranilniku je potrebno dogre-vati. S tem prepre~imo me{anje vode v razli~no toplih plasteh in v zgornjem delu ohranimo visoko temperaturo. S tem zmanj{amo toplotne izgube in bistveno pove~amo eksergijsko vrednost toplotne naprave. Primarna in sekundarna ~rpalka, ki ohranjata pretok v vodnem in solarnem krogu, sta frekven~no regulirani, s ~imer dose`emo delovanje brez prekinitev, kar je zlasti pomembno v solarnem krogu.

Sodobni preto~ni grelnikiObi~ajne hranilnike tople vode, z vgra-

jenimi grelnimi spiralami po~asi izrinjajo preto~ni grelniki, ki so name{~eni izven hranilnikov. S tem prepre~imo mo`nost pojava legionele in zagotovimo vedno sve`o ogreto vodo. Tak grelnik je tudi v tem sistemu priklju~en na cirkulacijski vod, s ~imer je topla voda na vsaki pipi vedno na razpolago, modul pa je dovolj zmogljiv, da lahko vodo ogreje tudi ob pretoku 150 l/min. Vra~ilna doba inve-sticije v tak sistem je okrog 10 let. Ker pa v Sloveniji obstajajo razli~ni okoljski in kohezijski skladi, ki tak{ne projekte sofinancirajo, se vra~ilna doba investicije ob~utno skraj{a in s tem postane {e bolj zanimiva za investitorje. Dodatna pojasni-la in informacije o sistemih Sonnenkraft, e – po{ta info@sonnenkraft.si. •

Tadej Mrak

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE 17

Veliki termosolarni sistemi

Ve~ji porabniki tople

sanitarne vode vedo,

da je priprava vode draga.

Zato se odlo~ajo za vgrad-

njo termosolarnih sistemov,

in s tem v kratkem ~asu

povrnejo vlo`eni denar.

Prvi del solarnih napeljav za sanitarno vodo v Ver`ejskem vzgojnem domu

Del sheme solarnega ogrevanja sanitarne vode s preto~nimi izmenjevalci

Klju~nega pomena pri na~rtovanju novo-gradnje ali rekonstrukcije je tako upo{tevanje vseh vplivov na objekt v vsej njegovi ivljenj-ski dobi. Zagotovilo za u~inkovite rezultate so nedvomno strokovnjaki s svojim {irokim spektrom znanja in dolgoletnimi izku{njami ter ob~utkom za racionalnost.

Na po~utje ~loveka v objektih vplivajo predvsem naslednji dejavniki: sve` zrak, tem-peratura, vlaga v zraku, tok zra~nih mas, …, ki jih z eno besedo poimenujemo notranja klima. Slednjo v objektu zagotavlja sklop sistemov za oskrbo z energijo, ki mora biti na~rtovan tako, da upo{teva razpolo`ljivost (~asovno in energijsko) vira energije, dina-miko porabe odjemalca, obratovalne karak-teristike posameznega sistema za pretvorbo primarne energije v kon~no obliko ter eko-nomsko ozadje in okoljski vidik.

Slednji sklop je v ve~ini primerov sestavljen iz ve~ manj{ih podsistemov, katerega princip delovanja je podoben tistemu iz aktivnih omre`ij. Slednje z radialno obratovalno kon-figuracijo omogo~a optimalno izkori{~anje obnovljivih virov energije, kar pove~a energij-sko neodvisnost in izrabo lokalnih obnovljivih in trajnostnih virov energije. V ta namen je potrebno, zaradi same kompleksnosti posa-meznih podsistemov, njihove kombinacije in obratovalnih lastnosti, `e predhodno opraviti analizo stanja v obliki energetskega pregle-da stavbe in {tudijo izvedljivosti o uporabi obnovljivih virov energije.

Raz{irjen energetski pregled Raz{irjen energetski pregled je natan~na

analiza zgradbe, ki vsebuje izra~une ener-getskih potreb in natan~no analizo izbranih ukrepov za u~inkovitej{o rabo energije. Namen energetskega pregleda je energetska in stro{kovna analiza obstoje~ega energet-skega stanja v objektu, dolo~itev ukrepov za zmanj{anje porabe energije in njihovo ekonomsko ovrednotenje. V prvem delu je sestavljen iz splo{ne analize energetske-ga stanja objekta, spoznavanja strukture ustanove, ugotavljanja porabe ter stro{kov energentov. V naslednji fazi je izveden popis najve~jih porabnikov energije, njihovo stanje in stanje zgradbe. Na osnovi rezultatov analize stanja vseh energetskih sistemov je izdelan predlog ukrepov, ki bodo vodili do zmanj{anja stro{kov za energijo in do izbolj{anja delovnih oziroma bivalnih pogo-jev. Predvideni ukrepi se delijo na naslednje sklope: organizacijski ukrepi (ozave{~anje uporabnikov), gradbeni ukrepi (menjava oken, izolacija fasade in podstre{ja), ukrepi na podro~ju strojnih instalacij (namestitev u~inkovitej{ih strojev in naprav, prisilno prezra~evanje z vra~anjem toplote, upo-raba alternativnih virov energije) in ukrepi na podro~ju elektro instalacij (namestitev var~nej{ih svetilk). Osnova za posamezne ukrepe so elaborat gradbene fizike (pred in po sanaciji ovoja zgradbe), termograf-ski posnetek, izra~un transmisijskih izgub, izra~un osvetljenosti in pa stro{kovna ana-liza glede na pri~akovan prihranek energi-je. V pregledu se priporo~ijo tudi ukrepi, ki ne doprina{ajo direktno k energetski u~inkovitosti stavbe, ampak pripomorejo k ve~ji obratovalni varnosti objekta. Na koncu so podane bistvene ugotovitve pregleda s predvidenimi organizacijskimi ukrepi in prednostna lista investicijskih ukrepov.

Študija izvedljivosti pa zajema ana-lizo o zagotavljanju potrebne energi-je iz razli~nih virov energije (obnovljivi viri energije in kombinacija slednjih s klasi~nimi sistemi), sestavljena je iz ve~ih

variant, pri ~emer je za vsako varianto potreben naslednji postopek:• analiza stanja in potreb po oskrbi stavbe

z energijo,• opredelitev mo`nih variant oskrbe stav-

be z energijo ter preverjanje usklajeno-sti z lokacijskimi pogoji ter zahtevami u~inkovite rabe energije v stavbi,

• predstavitev analiziranih variant z alter-nativnimi sistemi v primerjavi z varianto brez alternativnega sistema,

• opredelitev nalo`be (specifikacija opreme in del, analiza lokacije, ~asovni na~rt izvedbe, varstvo okolja, kadri) za vsako varianto,

• oceno investicijskih stro{kov za vsako varianto z navedbo osnov za oceno vrednosti nalo`be ter predvidenih virov financiranja in obveznosti do njih,

• izra~un kazalnikov u~inkovite rabe ener-gije in stro{kovnih kazalnikov variant,

• analizo ob~utljivosti.Te {tudije odlo~ilno vplivajo na kon~no

odlo~itev pri novogradnji oz. rekonstrukciji objekta, zato je pomembno, da detajlno upo{tevajo vse vidike, ki vplivajo na objekt v vsej njegovi `ivljenjski dobi. •

Andrej Pirc, u.d.i.s., Savaprojekt, d.d.

U^INKOVITA RABA ENERGIJE18

Predhodne strokovne {tudije – zagotovilo za energetsko u~inkovite objekte

Napredno na~rtovanje javnih objektov v lu~i energetske u~inkovitosti

Na svetu se zaradi vse ve~jih potreb po energiji hitro zmanj{ujejo zaloge fosilnih goriv, zaradi ~esar je potrebno primarne vire energije

uporabljati u~inkoviteje ter pove~ati izrabo alternativnih virov energije. Zaradi tega smo primorani upo{tevati na~ela energetske u~inkovitosti pri na~rtovanju tako novih objektov kot tudi pri rekonstrukciji.

Vplivi pri na~rtovanju

energetike v objektih

Obravnavani parametri pri energetskem pregledu objekta

19

Iz polutantov, ki jih vsebujejo izpu{ni plini avtomobilov, kot so du{ikovi oksidi in ogljikovodiki, nastaja, posebno v ~asu temperturnih inverzij, smog. Pod u~inkom kratkovalovnih arkov (UV arkov) v son~ni svetlobi nastaja iz du{ikovih oksidov ozon in spojine z ozonom (organ-ski ozonidi), ki tvorijo z drugimi nenasi~enimi ogljikovodiki visokomole-kularne polimerizate. Mesto prekrije strupen plinski zvon.

Pri gostem prometu se pove~a koncentracija ozona na 1 ppm, kar za desetkrat prese`e dovoljeno maksimalno koncentracijo tega plina. Ozon je mo~an oksidant, ki uni~uje klorofil, dra i in po{koduje o~esno sluznico ter plju~ni epitel pri ~loveku. V ~istem zraku ga je okoli 0,01 ppm. Ozon v na{em bivalnem okolju je zato nevaren strup. Ve~je koli~ine ozona (60 ppm) pa vsebuje zemeljska stratosfera v vi{ini od 15 do 30 km. To plast imenujemo zato ozonosfera. Nastaja iz kisika in mo~no absorbira ultravijoli~ne `arke, ki bi sicer dosegli zemeljsko povr{ino. Preveliko ultravijoli~no sevanje pa je {kodljivo za iva bitja. Ubija bakterije, povzro~a ko`nega raka in rjavo nekrozno lisastost rastlin-skih listov. Leta 1980 so nad Antarktiko opazili zmanj{anje koncentra-cije ozona, kar so imenovali “ozonska luknja”.

Luknja se pove~uje, saj se je koli~ina stratosferskega ozona nad Evropo, Severno Ameriko in Azijo zmanj{ala za 3 %. Za 1 % manj ozona v statosferi pa pomeni 2-odstotno pove~anje UV `ar~enja v na{em okolju in zato za 5 % ve~ ko`nega raka. UV `arki v obmo~ju valovnih dol in od 200 do 300 nm lahko po{kodujejo DNK, {kodljivo delujejo na imunski sistem in zato se zmanj{a odpornost proti virusom in parazitom.

Snovi, ki uni~ujejo ozonsko plast, so zlasti du{ikovi oksidi in klo-rofluoroogljikovodikove spojine ali klorofluoroogljiki (CFC). CFC pline so do leta 1990 uporabljali zaradi negorljivosti in nereaktivnosti pri proizvodnji penastih plasti~nih mas, v hladilni tehniki in kot potisne pline v pr{ilkah. Spro{~eni CFC plini se dvigajo v stratosfero, vendar 95 % teh plinov, ki so jih spustili med leti 1955 in 1990, {e ni doseglo stratosfere. Klorofluorogljikovodiki se v stratosferi razkrojijo in sprosti se klor, ki katalizira razkroj ozona: Cl + O3 ® ClO + O2, ClO + O ® Cl + O2. Spro{~eni klor znova reagira z ozonom in reakcija se ponavlja. Ena sama molekula CFC spro i pretvorbo 10.000 molekul ozona v dvoatomarne molekule kisika. •

Odpadna voda je voda, ki ji je ~lovek s svojo dejavnostjo spre-menil fizikalne, kemijske in biolo{ke lastnosti. Po na~inu izrabe vode, vsebnosti primesi in virih onesna`evanja jih delimo med komunalne, industrijske, kmetijske in {e druge.

Zaradi ljudskega prepri~anja, da se voda o~isti nesnage, ~e se preto~i ~ez tri kamne, so neko~ kanalizacijo speljevali neposre-dno v bli`nje reke, jezera ali morje. Preprosto je to pomenilo, da se bo reka sama o~istila, ra~unali so na samo~istilno sposobnost naravnih voda. Samo~istilna mo~ voda zaradi delujo~ih orga-nizmov je velika, vendar ni neomejena. Organske odplake se po toku navzdol z mikrobnim delovanjem razkrojijo v enostavnej{e rudninske snovi, ~e le-teh ni preve~, in voda je znova ~ista. Prevelik dotok kanalizacijskih vod z organskimi ostanki pa pre-obremeni razkrojevalno mo`nost aerobnih vodnih organizmov v reki ali jezeru.

Onesna`ila, ki jih vna{amo v vode, delimo v biotsko razgra-dljive snovi, ku`ne mikrobe, suspendirane delce peska in gline, anorganske kemi~ne snovi, organske spojine, detergente in pralna sredstva, rastlinske hranilne snovi iz mineralnih gnojil, biocide, antibiotike in druga zdravila, radioaktivne snovi in hladilno vodo.

Biocidi so sredstva, ki ubijajo `iva bitja. Mednje sodijo insekticidi, rodenticidi, herbicidi, fungicidi in drugo. Namenjeni so za zatiranje {kodljivih `u`elk, glodalcev, plevelov, gliv. V povr{inske vode in podtalnico se izpirajo s padavinami, pranjem {kropilnic, zatiranjem plevelov na `elezni{kih progah in iz neu-rejenih deponij z ostanki teh sredstev. V podtalnico se izpirajo posebno iz plitivih in s humusom ter glino revnih tal, kakr{na so na Ptujskem in Dravskem polju, ter na celjskem obmo~ju. Zastrupljajo zlasti {koljke, rake, ribe, vodne pti~e in druge `ivali. Skozi prehranjevalne verige se njihova koncentracija v organiz-mih pove~uje; procesu pravimo biolo{ka akumulacija. Nekatera od teh sredstev so rakotvorna, druga povzro~ajo nepravilnosti v razvoju zarodkov – pravimo, da so teratogena. •

VIR: vedez.dzs.si, (Povzeto po knjigi Kazimir Tarman Ekologija)

Odpade vode in onesne`evanje naravnih voda

Vrste ozona ter ozonska luknja nad Antarktiko

Koli~ina strupov, ki jih iz javnih povr{in in gospodinjstev odplakujemo v kana-lizacijo, stalno raste. Stranski proizvod mestnih ~istilnih naprav je tudi blato, ki ga del osu{ijo in uporabijo kot kurivo v mestnih toplarnah, del pa vrnejo na polja. V zadnjih letih se njegova koli~ina ve~a, na `alost pa se ve~a tudi vsebnost neka-terih te`kih kovin.

Ker blato raztresajo po poljih, je pred tem potrebno ugotoviti koristi, pa tudi, ali lahko zaradi morebitne toksi~nosti slabo vpliva na delovanje talnih eskosistemov in s tem posredno na ljudi. Letna koli~ina blata, ki bi ga lahko uporabili v kmetijstvu zna{a 3.300 ton.

Projekt Biotehni{ke fakulteteSkupina z nosilko projekta dr. Metko

Suhadolc bo raziskala vpliv dodane organske snovi iz blat ~istilnih naprav na kakovost tal v kar naj{ir{em pomenu besede. Spremljali bodo fizikalno kemijske parametre tal, vpliv dodajanja blat na mikrobne zdru`be in njiho-vo delovanje. Preu~ili bodo tudi mikrobiolo{ko pogojen proces razgradnje izbranega pesticida v tleh. Uporabili bodo modelni mikrokosm sistem s 14C – tehniko, ki omogo~a kvali-tativno in kvantitativno oceno. Opazovali bodo razgradnjo, mineralizacijo, nastajanje vezanih ostankov, izhlapevanje, mobilnost ter izpiranje pesticida in njegovih razgradnih produktov. Opazovali bodo tudi strukturo

mikrobnih zdru`b, pri ~emer bodo uporabili kombinacijo genskih tehnik in biomarkerjev. Te`ke kovine bodo dolo~ali z obstoje~imi na~ini in metodami, ki jih bodo sami razvili med opazovanjem. S tem bodo lahko na{li re{itev tudi za o ivljanje in razstrupljevanje s svincem, cinkom in kadmijem onesna`enih tal na podro~ju Celja. • T

Blato iz ~istilnih naprav uporabljamo v energetiki ali

raztresamo po poljih

Nadzor blata ~istilnih naprav

Tehnologija sistema je sesta-vljena iz tihega, var~nega ter zmogljivega zra~nega kompre-sorja, cevne zra~ne ~rpalke, ki skrbi za pre~rpavanje morebitnih usedlin iz 3. prekata nazaj v 1. zbiralni prekat in nosilcev mikro-organizmov Picobell. Delovanje sistema vodi enostavna kontrol-na enota, ki je skupaj s kom-presorjem vgrajena v robustni nadzorni omarici. Za enakomer-no distribucijo zraka pa skrbi na dno reaktorja (2. prekat) vgrajen cevasti prezra~evalnik.

Prednost ~istilne naprave Picobell je, ker deluje prakti~no brez pokvarljivih delov (brez elektri~nih ~rpalk, brez elktro-magnetnih ventilov ter dragih nadzornih enot). Visoka zmo-gljivost ~i{~enja se ohranja, tudi ob neenakomernih doto-kih v sistem.

Vzdr`evanjeSistem potrebuje izredno

malo vzdr`evanja, kar je izre-dno pomembno pri dolgotraj-ni uporabi. Predvsem zaradi trajnih samo~istilnih nosilcev

Picobell in enostavne nadzorne tehnologije. Zato vzdr`evanje zajema le reden preizkus funk-cij delovanja kompresorja in odstranjevanje mehanskih use-dlin iz prve komore.

Samo~istilni nosilci mikroorganizmov (bio-mase) PicobellsSamo~istilni nosilci se neneh-

no me{ajo v reaktorju kamor prihaja odpadna voda. Me{anje in vrtin~enje se dose`e s pomo~jo vpihovanja zraka preko vgrajenega prezra~evalnika na dnu komore. Med me{anjem in vrtin~enjem se le ti samodejno ~istijo. Morebitna zmanj{anja zmogljivosti ~i{~enja niso ve~ mogo~a. Biofilm, ki ~isti odpadno vodo, se oprime na pribli`no 3 cm {iroke Picobelle. Unikatna lamelna oblika nosilca daje mikroorganizmim (bio-fil-mu) maksimalno povr{ino za oprijem in to je klju~ za visoko mo~ ~i{~enja. •

Armex armature d.o.o.

www.cistilnenaprave-dezevnica.si

01 78 69 270

NAPREDNE RE[ITVE20

Urbana drevesa opravljajo najte je naloge od vseh mestnih prebivalcev. Od zgoraj jih napada-mo z asfaltom in plini, od spodaj s soljo in mestnimi strupenimi odplakami. Kljub temu drevesom uspeva uravnavati mestno vlago in temperaturo, ~istiti in zadr evati vodo, filtrirati zrak in s tem ohra-njati planetarno ravnote je.

Treepod variantaKombinacijo mestnih odto-

kov in ~istilnih korit z rastlina-mi smo `e predstavljali. Prednost te re{itve so razmeroma majhne enote, ki jih lahko naknadno vko-pljemo v vsako zelenico in nato pove`emo s kanalizacijo. Nosilna {katla je izdelana iz betona in opremljena s predfiltrirnim pre-katom. Z njim prestre`emo ve~je smeti, naplavine in grobe usedline, ~istimo pa z odpiranjem pokrova, izvle~enjem in iztresanjem filtrne ko{are. Sosednji prekat je opre-mljen s preto~nimi naluknjani-mi cevmi, napolnjen z rodovitno zemljo, vanj pa vsadimo drevo ali ve~je grmovnice. S tem drevo dobi dovolj zemljine za razvoj korenin-skega dela, hkrati pa prepre~imo vdor korenin in po{kodbe drugih mestnih podzemnih vodov.

Biolo{ko ~i{~enjeBiolo{ko ~i{~enje nato opravi

koreninski sistem drevesa, ki ob primernem pretoku uspe prestre~i in predelati vrsto strupenih in topljivih substanc, ki jih de odpla-vlja v kanalizacijo. Tak{ni bio~istilni sistemi so zelo u~inkoviti, ~eprav celoten mehanizem {e ni podrob-no raziskan. Ob mo~nem de`evju vi{ek vode ste~e mimo drevesne-ga biofiltra, obto~na napeljava pa je v napravi `e vgrajena. ^e v sistem kanalizacije vgradimo zadostno {tevilo tak{nih naprav, je izto~na voda iz njih tako ~ista, da jo lahko ponovno uporabi-mo za zalivanje mestnih zelenic in zmanj{amo porabo ~iste pitne vode. Na mestih, kjer dostop z dvigali ni mo`en, lahko vgradimo la jo izvedbo, izdelano iz plastike, oja~ene s steklenimi vlakni, okrov pa je tako lahek, da ga lahko

ro~no prena{amo in vkopljemo (www.kristar.com).

Cena enega mestnegaKdor {e vedno dvomi o

ugodnih u~inkih in ceni enega mestnega drevesa, lahko uporabi program, ki ga je izdelala agencija US Forest Service, in se imenu-je i-Tree v.4 (www.itreetools.org). Z njim vrednost drevesa oceni-mo z okoljskim in ekonomskim metrom. Orodje je namenjeno mestnim na~rtovalcem, upravljav-cem gozdov, okoljskim advoka-tom, {tudentom in vsem, ki potre-bujejo podporo v bitki za mestna drevesa. Dober primer je Maribor, kjer veselo pojejo `age, ko pa je potrebno kupiti in nadomestiti nekaj dreves, ki bi jih pred svojim pragom imeli dve veliki banki, slednji dobesedno otrpneta. Zato finan~nikom priporo~am pogled v program ter spoznanje, da se vsi donosi in transakcije tega sveta lahko skrijejo pred koristjo tihih zelenih velikanov, ki neopazno {elestijo nad pregretimi mestnimi glavami. •

Tihec

De`evnico pred vstopom v kanalizacijo

lahko o~istimo mehansko in biolo{ko

Enostavno in stro{kovno efektivno

Z razvojem sistema Picobell (tehnologija

Wirbel ali MBS z vrtin~astimi

samo~istilnimi nosilci bio-filma) smo dobili

sistem ~istilne naprave, ki ima preprosto

tehnologijo in isto~asno omogo~a visoko

zmogljivost ~i{~enja odpadnih voda iz

gospodinjstva.

Treepod - mestni biofilter

Okrov s prekati in razvodom je lahko

betonski ali iz plastike

Vendar pa nam z obi~ajnim prezra~evanjem stanovanjskih prostorov nehote uhaja nav-zven velik del `e obstoje~e toplote. Kot pravi star prego-vor res dobesedno »me~emo denar skozi okno«. Poleg tega je sve` in ~ist zrak v stanovanjskih prostorih {e kako pomemben dejavnik za na{e zdravje.

Ogrevanje in hlajenjeModerne STIEBEL

ELTRON toplotne ~rpal-ke tipa LWZ poskrbijo prav za to, da je v stanovanjskih prostorih primerno toplo in vedno sve`e. Tak{ne toplotne ~rpalke zdru`ujejo funkcije ogrevanja ter hlajenja prosto-rov, priprave tople sanitarne vode in prezra~evanja. Sama naprava vse to opravi zelo natan~no, nemote~e in pov-sem avtomatizirano, s ~imer se privar~uje zelo veliko ener-gije.

Naprava LWZ 304/404 je toplotna ~rpalka, ki je bila razvita predvsem za novogradnje, katerih potrebe po toploti niso ve~je od 10 kW. LWZ 304/404 proizvaja zadostno koli~ino toplote v zimskem ~asu, ter hladu v poletnem ~asu iz zunanje-ga zraka. Prav tako v celoti poskrbi za pripravo tople sanitarne vode in uravna-va kompletno prezra~evanje stanovanjskih prostorov. Kompaktna naprava LWZ 304/404 z inovativnim protito~nim kri`nim toplo-

tnim prenosnikom odvzame iz izrabljenega (odpadnega) zraka do 90 % toplote in to toplotno energijo nato preko centralnega prezra~evalnega sistema dovaja nazaj v stanovanjske prostore. S tem sam objekt – hi{a ob prezra~evanju ne izgubi sko-raj ni~ energije. Kot komple-tna naprava je LWZ 304/404 opremljena {e z 230 l emaj-liranim grelnikom za pripravo tople sanitarne vode. Pri zelo nizkih zunanjih temperaturah oz. ob zelo veliki potrebi po

toploti pa ima LWZ 304/404 `e vgrajen dodaten elektri~en grelec za pokrivanje teh

toplotnih potreb. V kombi-naciji s solarnim sistemom (SOL izvedba LWZ naprave) je mogo~e energijske stro{ke samega objekta {e dodatno zni`ati.

Za nizkoenergijske hi{eNaprave LWZ 304/404 so

primerne predvsem za nizko-energijske objekte povr{ine do cca. 200 m² in za toplotne potrebe do 12,9 kW (pri -15°C zunanje temperature - po DIN EN 12831). Seveda pa mora biti na objektu vgrajeno niz-kotemperaturno ogrevanje (35 °C). Pri teh pogojih toplotna ~rpalka zrak/voda v kombina-ciji s prezra~evanjem dosega letne izkoristke tudi COP 4,0 pri zunanji temperaturi zraka 2°C in celo COP 3,7 pri -7°C.

Ve~ informacij o LWZ 304/404 SOL in ostalih toplotnih ~rpalkah STIEBEL ELTRON lahko dobite na na{i spletni strani www.veto.si ali pa na tel. {t. 01/580-91-00. •

Damir @E@ELJ in`.str.,

Veto veletrgovina d.o.o.

OGREVANJE - OBNOVLJIVI VIRI 21

Ogrevanje, hlajenje, prezra~evanje ter priprava tople sanitarne vode v eni enoti

Vsak stanovanjski prostor ne zahteva

samo, da ga primerno ogrevamo,

ampak ga moramo tudi ustrezno

prezra~evati. Kontrolirano prezra~evanje

stanovanjskih prostorov postaja tako

iz leta v leto bolj pomembno.

1 – Vstop zunanjega zraka

2 – Odpadni zrak iz prostora

3 – Dovod sve`ega zraka v prostor

4 – Izstop odpadnega zraka

5 – Kri`ni toplotni prenosnik

6 – Kompresor

7 – Grelnik TSV

Kompaktna toplotna ~rpalka STIEBEL ELTRON LWZ 304/404

Zdru`eni arabski emirati, ki kljub ogromnim zalogam nafte

in plina namenjajo velike koli~ine denarja v projekt prve-

ga oglji~no nevtralnega mesta (Masdar), so se z `eljo,

da pod `go~e arabsko sonce pritegnejo najve~je strokovnjake,

povezali s priznanim Massachusetts institute for technology

(MIT), v Abu Dhabiju pa so organizirali tudi svetovno konferen-

co energetske prihodnosti, ki seveda temelji na obnovljivih virih

energije. Na njej so predstavili ve~ inovativnih re{itev, guardian

pa je izbral deset najbolj zanimivih.

INOVACIJE22

Desetzanimivih inovacij s podro~ja obnovljive energije

Mo~ vi{inskih vetrovManj{e ameri{ko – indijsko podjetje Skymill Energy se pov-

sem resno trudi „ukrotiti“ mo~ne vetrove, ki pihajo na nadmor-ski vi{ini nad 9000 metri s hitrostjo, ve~jo od 300 kilometrov na uro. Pri Skymill nameravajo mo~ vi{inskih vetrov ukrotiti z nekak{nimi lete~imi oziroma lebde~imi vetrnicami – opisujejo jih kot helikopterje -, ki bi bile povezane z generatorjem na tleh. Po poro~anju guardiana, pri Skynill ocenjujejo, da bi lahko proizvajali energijo, ki bi bila cenej{a od premoga, ter pravijo, da jih podpirajo nekdanji Nasini strokonjaki, indijski tehnologi in dru`ba Boeing. S poskusi naj bi v Indiji za~eli prihodnje leto.

Hi{e iz smetiV arabski dru`bi 2G odmrle dele palm in njihovega listja

pome{ajo s plastiko in proizvajajo zelo mo~ne deske, vrata, stene, krove in druge uporabne proizvode za gradnjo. Ker je odmrlega listja in drugih delov palm dovolj, in ker je zastonj, je kon~ni proizvod cenej{i od lesa ali plastike. Pri 2G so eno tovrstno tovarno `e zagnali, {e ve~ pa jih nameravajo.

Zra~ni sendvi~Na konferenci so se predstavili tudi Japonci, in sicer s tehnolo-

gijo “plasti~nih stekel”. Namesto stekla uporabijo ve~ slojev plasti-ke, med katerimi ostane ujet zrak. Okna in vrata, ki imajo namesto stekla njihov proizvod, prihranijo tudi do 40 odstotkov energije.

Pu{~avske oazeHitachi je razvil manj{e razsoljevalne naprave, ki ~rpajo slano

vodo s pomo~jo fotovoltaike in jo o~istijo s tehnologijo obrnje-ne osmoze. Bistvo je prav v velikosti razsoljevalnih naprav, ki so velike le kot kontejner in lahko zagotovijo vodo za okoli 100 ljudi. Zato naj bi bile primerne predvsem za prebivalce manj{ih odro~nih vasi, do katerih oskrba s pitno vodo ne se`e. Trenutno jih v Zdru`enih arabskih emiratih uporabljajo predvsem na za{~itenih pu{~avnih obmo~jih, kjer z vodo iz Hitachijevih raz-soljevalnikov oskrbujejo `ivali.

Prihodnost v algahMajhno ameri{ko podjetje Algaventure je odkrilo poceni na~in,

kako u~inkovito lo~evati teko~ine in trdne snovi, s katerim se izognejo potrebi po dragih, energetsko potratnih centrifugalnih napravah. V svojem na~inu lo~evanja teko~in in trdnih snovi vidijo prihodnost, v kateri naj bi postale glaven vir hrane in energije alge.

Son~ni hladilnikiFrancosko podjetje Freecold se ukvarja s proizvodnjo „son~nih

hladilnikov“ na fotovoltaiko, ki naj bi bili najbolj primerni za vasi, ki niso priklju~ene na elektri~no omre`je in odro~ne kraje. Njihove hladilnike odlikuje tudi napredna izolacija.

Tovarne polj{~inKorejska dru`ba Semi – Materials namerava proizvajati

ogromne koli~ine hrane s posebno tehnologijo, ki ne potrebuje zemlje, temve~ le hranilne snovi, vodo in LED svetila. Hrano bi proizvajali v nekak{nih tovarnah, energijo pa bi pridobivali s pomo~jo fotovoltaike. Natan~no nadzorovano okolje je po mnenju Korejcev primerno za pridelavo polj{~in in je varno pred virusi, bakterijami in slabim vremenom.

“Pu{~avska zemlja“Majhno francosko podjetje, ki je zraslo iz vladnega razisko-

valnega in{tituta, Humus analysis, se ukvarja s pridelovanjem komposta iz odpadkov naftne industrije in tudi nekaterih dru-gih vrst odpadkov. Trdijo, da lahko proizvedejo zemljo, v kateri lahko po enem letu rastejo drevesa in trava, v dveh letih pa tudi polj{~ine. V podjetju so svoje znanje predstavili arabskim dr`avam, ki bi lahko na ta na~in ob~utno zmanj{ale porabo vode in posledi~no tudi energije.

Geotermalna energijaRitesh Arya je indijski hidro-geolog, ki je leta 2001 odkril

podzemno vodo v Himalaji nad 3000 metri nadmorske vi{ine. Podpirajo ga tri nordijske raziskovalne skupine in norve{ko naftno podjetje Statoil, ukvarja pa se z iskanjem geotermalnih vrelcev, kjer nih~e ne verjame, da so.

“Son~na odlagali{~a“Majhno londonsko podjetje African renewable energies

pomaga skupnostim v revnih dr`avah zaslu`iti denar in proi-zvesti energijo. Odlagali{~a odpadkov ob afri{kih mestih name-ravajo prekriti s tankimi plastmi son~nih fotovoltnih celic na pregibnih membranah, s pomo~jo katerih bi proizvajali energijo. V Italiji, ZDA in Nairobiju `e testirajo njihovo tehnologijo.

Vir: eko.dnevnik.si, guardian

^lani nevladnih organizacij smo v febru-arju 2011 v Portoro`u na posvetu »Obnovljivi viri energije so enakopravni drugim ener-getskim virom« na osnovi zavedanja o nujnosti takoj{njega, u~inkovitega odziva na podnebno energetski izziv sprejeli naslednja skupna stali{~a, ki zadevajo trajnostnoener-getske podprograme NEP. Pri~akujemo, da bodo zaklju~ki, ki jih navajamo, upo{tevani v novem Nacionalnem energetskem programu in v zakonu o izvajanju NEP.

Prioritetni ukrepiEksterne stro{ke proizvodnje energije iz

fosilnih virov je treba vklju~iti v ceno energi-je, s ~imer bomo poskrbeli za konkuren~nost OVE. Zelena dav~na reforma naj bo, ob upo{tevanju socialno ogro`enih, sestavlje-na iz obdav~evanja fosilnih virov, dav~ne razbremenitve dela, fiskalne centralizacije okoljskih dajatev, ter zni`anja dav~ne obre-menitve za izvedene URE in OVE ukrepe.

Nujnost decentralizacijeDecentralizirani OVE in SPTE zmanj{ujejo

vpliv mo~nih interesnih skupin, ki danes obvladujejo energetiko. Decentralizacija proizvodnih elektroenergetskih kapacitet na regijski ravni prispeva k ve~ji demokratizaciji procesa politi~nega odlo~anja. Hkrati ima pozitivne u~inke na varnost, zanesljivost in samozadostnost oskrbe.

Klju~ne komponente trajnostne razvojne strategijePrepoznavanje URE in OVE ukrepov so

klju~ne komponente trajnostne razvojne strategije. Nosilci politi~nega odlo~anja se morajo zavedati pozitivnih makroekonom-

skih in razvojnoekonomskih u~inkov spod-bujanja URE in OVE kot so odpiranje novih delovnih mest, zmanj{anje energetske odvi-snosti od uvo`enih energentov, pove~anje konkuren~nosti, ter izbolj{anje trgovinske bilance in spodbujanje regionalnega razvoja.

Nujnost aktivnih pametnih omre`ijPotrebna je nadgradnja nizko in sre-

dnjenapetostna omre`ja v aktivna (pame-tna) omre`ja, ki bodo sposobna koordinirati decentralizirane OVE in z namenom zni`anja vr{ne mo~i aktivno upravljati s porabniki. Uvesti je potrebno dinami~no tarifo tako za energijo kot za mo~.

Opredelitev glede vpliva OVE na okoljePri ume{~anju tehnologij za izkori{~anje

OVE v prostor je treba upo{tevati na~ela ohranjanja biotske pestrosti in raznovrstno-sti, ter ekonomski potencial drugih rab prostora. Pri projektiranju je nujno potrebno upo{tevanje okoljske etike.

Platforma URE in OVENujna je vzpostavitev platforme za izme-

njavo informacij in pregled nad aktivnostmi razli~nih akterjev, ki zastopajo URE in OVE sektor.

Nacionalni energetski program ne zagotavlja izvajanja predvidenih ukrepov. Podzakonski akti so med seboj pogosto neusklajeni. Zato je treba zagotoviti krov-no konsistentno zakonsko ureditev. Polno upo{tevanje dolo~il arhu{ke konvencije, ki dolo~a zgodnje vklju~evanje javnosti pri ume{~anju energetskih objektov v prostor.

Potrebno je polno izvajanje mednarodno-pravno zavezujo~ih dokumentov in predpi-sov EU s podro~ja trajnostne energetike in varstva okolja.

Lokalni energetski konceptiPri izdelavi lokalnih energetskih koncep-

tov je treba izdelati program URE in pro-gram nadomestitve fosilnih goriv z lokalno razpolo`ljivimi OVE. •

Bo`o Duki}, foto: Jo`ica Ekart

KONFERENCA OVE 23

TRAJNOSTNA ENERGIJA JE TEMELJNA

USTAVNA PRAVICA

Izhajamo iz prepri~anja, da spada pravica do

trajnostne energije med temeljne ustavno

zajam~ene ~lovekove pravice. Pri strate{kih

odlo~itvah se mora upo{tevati interese priho-

dnjih generacij.

TEŠ PRIMER NETRAJNOSTNE ENERGETIKE

TEŠ je primer netrajnostne energetike in neod-

govornega odlo~anja. Slu`ba Vlade RS za

podnebne spremembe je ocenila, da bo treba

blok 6 okoli leta 2030 ustaviti zaradi nego-

spodarnosti.

ZELENA DAV^NA REFORMA

Prenehati je potrebno, tako s posrednimi,

kot tudi z neposrednimi subvencijami fosilnih

netrajnostnih energentov in vpeljati zeleno

dav~no reformo.

TRAJNOSTNI RAZVOJ IN CIVILNA DRU@BA

Zahtevamo, da se sistemsko uredi transparen-

tno upravljanje z javnim kapitalom v energetiki

tako, da so v institucijah odlo~anja vklju~eni

uporabniki in zagovorniki trajnostnerga razvo-

ja. Civilna dru`ba mora biti vklju~ena v delova-

nje sistemskih operaterjev.

PREIZKUŠENE TEHNOLOGIJE URE IN OVE

Ukrepi morajo biti prioriteta pri na~rtovanju in

izvajanju trajnostnoenergetske politike. Fosilne

in druge netrajnostne vire je treba nadomestiti

s trajnostnimi viri. Poudarek je na rabi znanih,

`e preizku{enih tehnologij zlasti za proizvodnjo

in soproizvodnjo toplote na osnovi OVE v pove-

zavi z daljinskimi sistemi ogrevanja.

PLIN IN EL. ENERGIJA V TRANSPORTU

V transportnem sektorju je potrebno pred-

nostno upo{tevati plin in elektri~no ener-

gijo. Biogoriva so sekundarnega pomena.

Spodbujati bi morali rabo javnega potni{kega

prometa.

OVE IN URE ZAKONSKO OPREDELJENE

Na~rtovanje in izvajanje ukrepov URE in OVE

mora biti dolo~eno z zakonom.

Posvet »Obnovljivi viri energije so enakopravni drugim energetskim virom«

Posveta so se kot predavatelji udele`ili (z leve) Bo`o Duki}, prof. dr. Gojko Stani~, g. Vojko Bernard, g. Jernej Stritih – direktor

Slu`be Vlade RS za podnebne spremembe, prof. dr. Dali Ðonlagi} in dr. Mihael Gabriel Tom{i~.

ENERGETSKE SANACIJE JAVNIH OBJEKTOV24

Zakon, ki to omogo~aSredstva za energetsko obnovo lahko

pridobimo na osnovi veljavnega Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki omogo~a sklenitev pogodbe o investicijskem vla-ganju. Pri tem upo{tevamo tudi na~ela kreditne sposobnosti posamezne lokalne skupnosti. Sklenitev pogodbe je mogo~a takrat, ko se bo investicija dolgoro~no popla~ala z ustvarjenimi prihranki ener-

gije in z manj{imi letnimi obratovalnimi stro{ki stavbe.

Pred sklenitvijo pogodbe je potrebno izdelati izra~un gradbene fizike, ki upo{teva trenutno stanje stavbe in izdelati projekt izolacije. Nato ponovno opravimo izra~un in ugotovimo, kak{ne so nove toplotne potrebe. Sledi pregled naravnih danosti in izdelava geolo{ko – hidrogeolo{ke pro-gnoze, saj `elimo stavbo ogrevati s toploto zemlje ali vode. Vse to je osnova za strojni projekt, ki nam pove, koliko denarja potre-bujemo za obnovo.

Veliki prihranki Iz zbranih podatkov natan~no ugotovi-

mo prihranke, lokalna skupnost pa lahko s temi podatki z javnim razpisom poi{~e zasebnega vlagatelja. Na osnovi izra~una za energetsko obnovo {ole v Kranju so ugotovili, da bi po obnovi bili letni stro{ki za 60 do 70% manj{i. Ve~ji del denarja za tak{no obnovo je potrebno vlo`iti v prezra~evanje prostorov in vra~anje toplote zraka, ostanek pa v toplotno ~rpalko in izvedbo podzemskih vrtin, ~e je tak{na izvedba mo`na. V pogodbi je tudi dolo~eno, da nepredvidene stro{ke vedno nosi zasebni vlagatelj, po popla~ilu

pa investicija preide v trajno last lokalne skupnosti, ki ji tak{na energetska obnova ne sme pustiti nobenih zadol`itev.

Še nepovratna sredstva dr`aveKer bomo fosilna goriva nadomestili z

obnovljivimi viri, lahko ra~unamo {e na nepovratna sredstva dr`ave, kar je obve-znost Republike Slovenije po Kjotskem protokolu in direktivi EU (3 x 20%). Ta sredstva so zagotovljena na pod-lagi sprejetega Operativnega programa zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov in Nacionalnega akcijskega na~rta za rabo obnovljivih virov energije. S tem smo zaje-li vsa dejstva in korake, ki jih je potrebno opraviti ob pripravi javnega razpisa, ki ga objavi {ola, ko i{~e zasebnega partnerja za energetsko obnovo. •

Bo`o Duki}, IOVE Kranj

Kaj pa energetska obnova {ol?

Šolske zgradbe so

pomembne stavbe, ki bi

jih pri nas `e dolgo morali

ogrevati z obnovljivimi

viri. S tem bi denar, ki ga

pla~ujemo za ogrevanje ali

hlajenje lahko bolj koristno

uporabili, {olarjem pa

zagotovili zdravo bivalno

klimo in novim generaci-

jam dokazali, da zajemanje

energije okolja odli~no in

u~inkovito deluje, ter da

imamo znanje in mo`nosti

za uvedbo okolju prijaznih

tehnologij.

Nova energetska postaja s toplotno ~rpalko zasede zelo

malo prostora

Vrh geosonde z ute`jo, ki omogo~a hitro vstavljanje cevi

do dna vrtine

Vrtalna oprema za izvedbo geo vrtin se nahaja na samo-

hodnem stroju

Osnovna {ola Star{e po energetski sanaciji

ENERGIJA V [TEVILKAH 25

Svetovna letna poraba energentov zna{a 10,35 milijonov ton prera~unano v nafto

Technology Review izdajajo strokovnjaki MIT (Massachusetts Institute of Technology). Vsako leto izberejo deset nastajajo~ih teh-nologij, za katere predvidevajo, da bodo v bodo~e imele velik vpliv na razvoj posamezne industrijske panoge ali na na~in `ivljenja na planetu. Ena do njih je tudi beton, ki med strjevanjem vpija CO2.

Ogromno CO2 zaradi cementaV svetovnem merilu proizvodnja cementa povzro~i 5% vseh

izpustov CO2, kar je ogromna {tevilka, zato je vsaka inovacija na tem podro~ju tako pomembna. V prah zdrobljeni apnenec s plinom in drugimi gorivi ogrevajo na 1.450°C. Pri tem za kurivo uporabljajo tudi stare gume, zdravila, olja in druge nevarne odpadke. Temu primerno strupeni so tudi dimni plini, borbo med okoli{kimi prebi-valci in tovarno cementa pa lahko opazujemo kar na svojem pragu, v Trbovlju. Izdelava ene tone obi~ajnega Portland cementa sprosti do 920 kg CO2, ki jih je potrebno pomno`iti z 2,8 milijona ton cementa, ki jih letno proizvedemo na planetu. Londonsko podjetje Novacem in izumitelj Vlasoupulos `elijo izdelati cement, ki bi med pretvorbo v beton absorbiral ve~ CO2, kot ga je bilo porabljenega za njegovo izdelavo. Tona novega betona naj bi med strjevanjem zajela okrog 100 kg tega toplogrednega plina.

Beton brez cementaMed preizku{anjem me{anic cementa in magnezijevih oksidov

se je pokazalo, da z dodajanjem vode, tudi me{anica, v kateri skoraj ni bilo cementa, dosega zadovoljivo kon~no trdnost. Med strjevanjem atmosferski ogljikov dioksid reagira z magnezijem, pri ~emer nastajajo karbonati, ki utrdijo izdelek, CO2 pa ostane ujet v betonu. Sedaj formulo prilagajajo, da bi zahtevano trdnost in vpojnost dosegli kar brez dodajanja cementa, predvidevajo pa, da bodo za to potrebovali {e kak{no leto raziskav. Podobnih poskusov se je lotilo tudi kalifornijsko podjetje Calera, izdelati `elijo cemen-tne dodatke s katerimi bodo zni`ali koli~ino cementa v me{anici in tako posredno zmanj{ali okoljski odtis cementarn.

Prvi problem je prenos laboratorijskih spoznanj na industrijsko raven, za kar je potrebno poiskati pogumne investitorje in zgraditi pilo-tno tovarno. Naslednja te`ava je uvajanje novega materiala v industrijo, ki `e ve~ kot stoletje uspe{no uporablja vedno enak recept in tehnolo-gijo izdelave, ki sta lastnikom do sedaj prina{ala visoke dobi~ke. Re{itev za cement z novo formulo je postopno uvajanje novih idej in iskanje tr`nih ni{ v dogovoru z gradbenimi podjetji, novi izdelek pa ne sme biti dra ji. Ocenjujejo, da bi to lahko dosegli `e s tovarno, ki bi letno izdelala 500.000 ton novega cementnega nadomestka. •

Tihec

Štiri kocke novega betona, ki med strjevanjem vpija glavni toplogredni plin

Zeleni beton

Ve~ina sedanjih energetskih virov je posledica milijone let trajajo~ega obsevanja povr{ine planeta s son~nimi `arki. Nekaj te energije se je spremenilo v sedanje fosilne vire, del pa je lahko pora-bimo posredno ali neposredno, med njimi veter, hidro energijo ali valove. Energija, ki jo vsakodnevno dobimo od Sonca pa 8000 krat preka{a sedanje energetske potrebe sveta, zaradi ~esar postanejo fosilni viri sme{no majhni, obnovljivi pa dobivajo ogromen potencial.

Globalno pregrevanje je trenutno najve~ji problem ~love{tva. Kak{na je mejna koli~ina toplogrednih plinov ali mejni dvig tempe-rature, ki ga ekosistemi {e prenesejo brez prehudih posledic, je bolj politi~no kot tehni~no vpra{anje. Prav zaradi tega pa je stanje tako nevarno. Po podatkih Štokholmskega okoljskega in{tituta nebi smeli prese~i rasti globalne temperature za ve~ kot 2%, in za kar 75% zmanj{ati ogljikodioksidne izpuste. Tudi lani nam ni uspelo zni`ati toplogrednih emisij, uspelo pa nam je zvi{ati globalno temperaturo za 1,5°C. Kar pomeni, da je nemudoma potrebno zmanj{ati porabo vseh fosilnih energentov, ne glede na vpliv na svetovno ali dr`avno ekonomijo, druga~e kmalu ne bo nikogar, na komer bi lahko multi-nacionalke slu`ile svoje ekstraprofite.

Tihec

Svetovna letna poraba energentov

Preden se lotimo takega pro-jekta, moramo izvesti ustrezne geolo{ke preiskave in pridobiti potrebna soglasja. Vodo iz vrtine pre~rpamo skozi toplotno ~rpal-ko in jo ohlajeno vra~amo skozi drugo vrtino nazaj v zemljo.

Iz vodnjaka ali vrtine Podtalnico za ogrevanje

obi~ajno ~rpamo iz vrtine s pre-merom okrog 100 mm, ~e nima-mo na razpolago obstoje~ega vodnjaka z zadostno koli~ino vode. Globina in premer vrti-ne sta odvisna od nivoja gla-dine podtalnice, prepustnosti zemljine in koli~ine pre~rpane vode. S ~rpanjem ustvarjamo okrog vrtine podtlak, ki povzro~i zni`anje stati~nega nivoja pod-talnice, ki ima lijakasto obliko. Ta dinami~ni nivo je odvisen od prepustnosti zemljine in koli~ine ~rpanja, zato se mora mesto ~rpanja vedno nahajati pod najni`jim dinami~nim nivo-

jem, pri ~emer upo{tevamo tudi su{na obdobja.

Vodo do toplotne ~rpal-ke iz~rpamo s potopno ~rpal-ko, name{~eno na dnu vrtine. Potem, ko vodi odvzamemo del toplote, jo v podzemlje vra~amo skozi odto~no vrtino, ki je enostavnej{e izvedbe kot izvor-na. Ugotoviti moramo tudi smer podzemnih tokov, in odto~no odprtino v primerni oddaljenosti postaviti za sesalno, da nebi ohlajene podtalnice spet vra~ali v hladilni obtok.

Na topli strani sistema Temperatura podtalne vode

pri nas zna{a med 8 in 17°C, toplotna ~rpalka pa jo ohladi za okrog 5°C. Vi{ja je tempera-tura podtalnice, u~inkovitej{e je delovanje sistema. Voda lahko struja neposredno preko izparil-nika ali posredno preko toplotne-ga izmenjalnika, kar je ekolo{ko neopore~na varianta, saj ob

morebitni netesnosti izparilnika, hladilni plin ne more preiti v podtalnico. Kompresor toplotne ~rpalke nato toploto prenese v kondenzator, kjer se prena{a v sis-tem ogrevanja stavbe na tempe-raturnem nivoju med 40 in 55°C. Ogrevalna telesa v hi{i morajo imeti zaradi ni`je temperature ogrevnega medija velike povr{ine. Obstoje~e radiatorje je potrebno zamenjati z ve~jimi, talno, stensko ali stropno nizkotemperaturno ogrevanje pa so idealne re{itve za ta na~in ogrevanja.

Podtalnica – energetski zmagovalec Podtalnica je najbolj

neob~utljiva na spremembe zunanje temperature in zato najbolj primeren in energetsko u~inkovit izvor toplote za toplo-tne ~rpalke. Grelna {tevila toplo-tnih ~rpalk s podtalno vodo se gibljejo med 3,5 do 4,5. Ta {tevila nekoliko zmanj{uje pora-ba energije ~rpalk za podtalni-co, zato skupno grelno {tevilo pade na okrog 3 do 4, kar je {e vedno u~inkovito. ^e izvore toplote razvrstimo od najbolj do manj u~inkovitega, vodi podtal-nica, sledijo ji povr{inska voda, zemeljski kolektor in zunanji zrak.

Pokriva vse potrebeKer je podtalnica neob~utljiva

na zunanje temperaturne spre-membe je smiselno in ekonom-sko upravi~eno izbrati T^, ki bo v popolnosti pokrivala toplo-tne potrebe objekta. Odpadejo dodatni kotli in druga rezervna ogrevala, torej vsi bivalentni sis-temi. O njih razmi{ljamo samo, ~e dobava vode iz vrtine ni zanesljiva. Ko vodo ohladimo za 5°C pridobimo iz nje dovolj toplote za ogrevanje povpre~no velike hi{e, pri tem pa mora-mo pre~rpati nekaj ve~ kot 2 kubi~na metra vode na uro.

Letni prihranekPrikazali bomo okviren

izra~un in oceno prihranka ener-gije s toplotno ~rpalko voda - voda. Na razpolago imamo toplotno ~rpalko toplotne mo~i 12 kW, za enodru`insko hi{o z manj{imi toplotnimi potreba-mi. Toplotne potrebe objekta pri povpre~ni zunanji temperaturi v sezoni ogrevanja 5°C, so 6,5 kW. Najprej potrebujemo parametre delovanja toplotne ~rpalke, torej ~as delovanja, povpre~ne tem-perature v sezoni ogrevanja in drugo. Podatki o podnebju so povzeti po Pravilniku o toplo-tni za{~iti stavb in u~inkoviti rabi energije v stavbah. Podatki, ki jih ni mo`no dobiti iz dru-gih virov so predpostavljeni, ali so izkustvene vrednosti, podat-ki so v tabeli toplotne ~rpalke voda – voda. Upo{tevano je {e povpre~no skupno grelno {tevilo 3,8. Porabljena elektri~na mo~ toplotne ~rpalke in pripadajo~ega postrojenja pri mo~i ogrevanja 6,5 kW je torej 1,7 kW.

Kondenzacijski plinski kotel na zemeljski plin, bo za ogre-vanje enakega objekta porabil

Energetsko najbolj{e, vendar tehni~no

najzahtevnej{e, je prestrezanje toplote

podtalne vode.

Letni stro{ki ogrevanja s kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin Toplotna ~rpalka voda - voda in letni stro{ki delovanja

Primerjava letnih stro{kov treh razli~nih virov

Studen~nica Studen~nica namesto namesto

kurilnega oljakurilnega olja

Studen~nica namesto

kurilnega olja

Poenostavljen izra~un poka`e, da je potrebno letno dovesti 7.663 kWh elektrike, kar pri ceni 0,107 EUR/kWh poka`e, da bo letni stro{ek elektrike za pogon toplotne

~rpalke 819 EUR.

POSPE[EVANJE OKOLJSKIH INVESTICIJ 27

2.496 kubi~nih metrov plina, kar pri ceni 0,541 EUR za kubik pomeni letni stro{ek za ogrevanje v vi{ini 1.350 EUR. Ugotovimo, da je ogrevanje s prestrezanjem toplote podtalnice za ve~ kot polovico cenej{e, kot z u~inkovito plinsko pe~jo.

Lahko tudi hladimoPotrebna je majhna dogra-

dnja sistema ogrevanja s toploto podtalne vode, da lahko poleti s samo podtalnico ali v kombina-ciji s toplotno ~rpalko, hladimo. Podtalnica je v poletnih mese-cih izvrsten izvor hladu. Lahko jo neposredno vodimo preko ventilacijskih konvektorjev ali panelnih hladilnih stropov in skoraj zastonj ohladimo prosto-re. Druga mo`nost je vgradnja reverzibilne toplotne ~rpalke, ki s preklopom gretje - hlajenje v poletnem ~asu omogo~a ener-getsko var~no pripravo hladil-nega medija.

Na vrhu energetske u~inkovitostiIzku{nje s tovrstnimi sistemi

iz prakse potrjujejo zelo obetav-ne izra~une porabe energije ob kombinaciji dobre toplotne izo-lacije in toplotne ~rpalke. Glede na to, da je v na{ih ni`inskih kra-jih praviloma dovolj podtalnice, so potenciali prihranka energije ogromni. Pomisleki o ekolo{ki primernosti so odve~, saj pod-talnici nikakor ne zmanj{ujemo kvalitete, le ohlajeno jo vra~amo nazaj v podtalne bazene, kjer pa se kljub ni`ji temperaturi zaradi, velike akumulativnosti zemlji-ne, zelo hitro vrne v prvotno stanje. •

Aleksander Pe~ari~

Javno zasebno par-tnerstvo kot prilo`nost za hitrej{i razvojJavno zasebno partnerstvo

(JZP) je oblika sodelovanja

med javnim in zasebnim sek-

torjem, kjer dr`ava vklju~uje

zasebni sektor za zagotavljanje

infrastrukture in storitev v jav-

nem interesu.

Javni sektor na ta na~in prenese nekatere dejavnosti v zasebnega, hkrati pa uvaja managerske metode v javnem sektorju za obvladovanje JZP. Ta se uveljavlja predvsem zaradi omejenih prora~unskih sredstev, ki so nujna za izvedbo investicij v javnem interesu. V enem od modelov lahko namre~ zasebni partner investira v infrastruktu-ro v javnem interesu z lastnimi sredstvi, ki pa jo nadalje na dolgi rok upravlja in za to dobi ustrezno pla~ilo od javnega sek-torja s katerim pokriva svojo investicijo. JZP na ta na~in predstavlja prilo`nost za hitrej{e investiranje v infrastrukturo v javnem interesu.

Prednosti in slabostiPrednosti parterstva so

predvsem v hitrej{em vla-ganju in zagotavljanju javne infrastrukture, u~inkovitej{em in kakovostnej{em izvajanju javnih storitev, razbremeni-tvi prora~una, delnem preno-su tveganj na zasebni sektor, u~inkoviti uporabi znanja in kadrov v zasebnem sektorju. Ima lahko tudi nekatere slabo-sti, kot na primer zmanj{anje politi~ne podpore tekom obdo-

bja partnerstva, ve~ji nadzor javnega sektorja nad zasebnim, predvidevanje in opredelitev vseh dogodkov v dolgoro~nem obdobju partnerstva (tudi do 30 let in ve~) je prakti~no nemogo~e.

Predpogoj za JZP je interes javnega sektorjaPreden lahko pride do JZP

mora obstajati jasen interes javnega sektorja in zadostna politi~na podpora. Interes lahko zazna bodisi dr`ava sama in pri~ne z iskanjem ustreznih modelov in partnerjev za zago-tavljanje javnih sredstev in sto-ritev. Celoten proces pa lahko spodbudi tudi zasebni sektor, ki s podjetni{kim razmi{ljanjem najde prilo`nost za JZP. Problem lahko predstavlja {ir{a politi~na podpora, saj so politi~ni man-dati obi~ajno bistveno kraj{i od trajanja partnerstva. Poleg tega se koristi obi~ajno poka`ejo {ele na dolgi rok in ni pri~akovati, da bi javni sektor z veliko vnemo podpiral tovrstne projekte, kate-rih dobri rezultati se pojavijo {ele v naslednjem mandatu, ko se lahko celotna »politi~na gar-nitura« `e zamenja.

Zakonodajni okvir je osnovaZa izvajanje postopkov JZP

mora vsaka dr`ava zagotoviti zakonodajni okvir in pravilni-ke. V Sloveniji je bil leta 2006 sprejet Zakon o javno zasebnem partnerstvu, katerega nameni so med drugim omogo~anje in pospe{evanje (zasebnih) vlaganj

v infrastrukturo v javnem inte-resu ter njihovo vzdr`evanje oz. upravljanje, u~inkovito izvajanje gospodarskih in javnih slu`b v javnem interesu, razbremenitev javnih financ, pravo~asno zago-tavljanje potrebne javne infra-strukture, zagotavljanje pravne varnosti za zasebni in javni sek-tor, ki sodelujeta pri JZP. Zakon opredeljuje ve~ vrst mo`nih partnerstev in sicer pogodbeno partnerstvo, ki se nadalje deli na koncesijsko razmerje in javno naro~ni{ko razmerje, ter statu-sno partnerstvo, ki se nadalje deli na partnerstvo z ustanovi-tvijo prave osebe, partnerstvo s prodajo dele`a javnega par-tnerja, partnerstvo z nakupom dele`a javnega partnerja.

Prilo`nosti v SlovenijiV Sloveniji so prilo`nosti za

izvedbo JZP predvsem v gradnji in upravljanju komunalne infra-strukture, prometne infrastruk-ture, zdravstvene infrastrukture, stanovanjski gradnji in nenaza-dnje energetskih projektih, kot npr. zagotavljanje daljinskega ogrevanja, soproizvodnja toplo-te in elektrike ter energetska obnova stavb.

Nedavno so na In{titutu za obnovljive vire energije izdelali {tudijo, v kateri so ugotovili mo`nosti javno-zasebnega par-tnerstva pri energetski obnovi javnih objektov. Tovrstno par-tnerstvo bi lahko aktiviralo slo-venski gradbeni sektor in drugo industrijo, ki sodelujejo pri tovrstnih energetskih obnovah. Z ve~anjem {tevila projektov JZP bi Slovenija hitreje dobila potrebno javno infrastruktu-ro in bi zagotavljala njihovo u~inkovito upravljanje na dolgi rok. Zdi se, da imamo vse pogo-je in okvirje za {ir{e izvajanje JZP v Sloveniji na voljo, morda manjka le politi~na podpora ali pa dobre ideje iz zasebnega sektorja. •

mag. Roman Toma`i~

Javno zasebno partnerstvo in prilo`nosti v energetiki ter komunalnih storitvah

Zni`anje nivoja podtalnice med ~rpanjem.

Stre{niki TONDACH® na majhnih naklonih streh Ope~na kritina je iz gline,

ki sodi med naravne mate-riale. Pri izbiri kritine mora-mo biti pozorni na njeno `ivljenjsko dobo, odpornost proti razli~nim vremenskim spremembam, ognju in raznim mehanskim po{kodbam. Strehe, pokrite z ope~no kriti-no, uspe{no kljubujejo poletni vro~ini in zimskim vetrovnim razmeram.

Ope~na kritina je kritina z najdalj{o tradicijo. Osnovna surovina je skozi vsa leta osta-la glina, spremenila (poso-dobila) se je tehnologija v proizvodnji ope~ne kritine

in osvojil se je nov sodoben na~in vgradnje vseh stre{nih materialov. Tako ne dr`i ve~ prepri~anje, da je opeka pri-merna samo za strma ostre{ja in da je ope~na kritina samo rde~e barve. Sodobna proi-zvodnja TONDACH® omogo~a izdelavo stiskanih stre{nikov za naklone od 15o dalje, seveda z vgradnjo sekundarne kritine.

Zra~enje strehe je zelo pomembnoOdlika teh stre{nikov je, da

polo`eni na stre{ino ob svojih stikih nudijo s pomo~jo dveh stranskih in ~elne zareze tesnje-nje, ki prepre~uje vdor vode, pr{i~a in prahu. Omenjeni dejavniki seveda niso najve~ja

nevarnost pri izvedbi stre{in z majhnim naklonom. Najve~jo nevarnost predstavlja `led, ki se pojavlja v zimskem ~asu. Do njegovega nastanka pride na podlagi slabo izoliranih slo-jev, ki mejijo na streho. Pri stre{inah z majhnim naklonom je zato potrebno veliko pozor-nosti posvetiti izvedbi toplotne izolacije in s tem zagotovi-ti s pomo~jo prezra~evalnega kanala nad in pod stre{nikom, ~im bolj enakomerno tempe-raturo zraka.

Novogradnje in sanacije Seveda s posebnimi

izvedbami sekun-darnih kritin lahko

NAPREDNI GRADBENI MATERIALI28

Streha je simbol doma.In dom imamo radi.

TONDACH®

Kvaliteta, estetika, funk-cionalnost in

trajnost.

Bobrovec TONDACH s krajniki, temnorjava engoba

č

č

č

minimalni naklon stre{nika zmanj{amo za {e dodatnih 5o (prej omenjenih 15o na 10o). Sekundarne kritine s pove~animi zahtevami so posebne predvsem po na~inu vgradnje (podeskana pod-konstrukcija, zlepljeni stiki in preklopi sekundarne kritine, vodotesni preboji…). Ustrezno je potrebno pove~ati tudi samo vi{ino prezra~evalnega kana-la (kriterij na podlagi dol`ine {pirovca in naklona). Vzdol`ne in pre~ne letve je priporo~ljivo impregnirati. Tako zmeraj ve~ ope~nih kritin najde svoje mesto na vedno bolj prilju-bljenih pasivnih hi{ah, ki so v ve~ini enostavnih kubusnih oblik s ~im manj{im naklonom strehe. Stre{niki TONDACH® se vedno ve~ uporabljajo pri sanaciji stre{in kritih z azbe-stnocementnimi kritinami, ki

so ve~inoma v naklonih med 15o – 30o. Pred sanacijo ali predelavo ostre{ja se je dobro posvetovati s statikom, ki bo ocenil stanje stre{ne kon-strukcije, pri starej{ih objektih pa stanje celotnega objekta (temelje, nosilne zidove ali druge nosilne dele konstruk-cije).

Monta`na gradnjaOpe~na kritina TONDACH®

je primerna tudi za ostre{ja monta`nih objektov. Ta ostre{ja nimajo klasi~nih {pirovcev, ampak `ebljane nosilce (pali~na konstrukcija iz zbitih desk). Naravni materiali kot sta les in glina se lepo zlijeta v celoto in zagotavljata kvalitetno in pred-vsem zdravo bivanje. •

Vse o kritini Tondach®

na www.tondach.si

Bobrovec TONDACH, bakrenorjava engoba

Sodobnih zgradb nebi smeli presojati samo s stali{~a porabe energije med ogre-vanjem in hlajenjem, saj ta kriterij za pre-sojo sonaravnosti ne zadostuje. Potrebno je ugotoviti iz katerih materialov je zgradba sestavljena in koliko energije smo morali vlo`iti v njihovo izdelavo. To je siva energija, ki bi jo pri celotni energetski bilanci stavbe morali upo{tevati.

Švicarski katalogBiro za okoljsko kemijo in ustanova

Econum, oba iz Švice, sta izdala katalog, v katerem se nahajajo bilance zbirke gradbe-nih materialov in sestavnih delov sodobnih zgradb, na primer oken. Poraba energije za izdelavo dolo~enega dela okna je navedena v Megajoulih (MJ), pri ~emer je energija enega MJ enaka energiji 0,278 kWh. Za primerjavo, liter kurilnega olja vsebuje okrog 36 MJ energije.

OknaOkna imajo v skupni energetski bilanci

stavbe dale~ najpomembnej{o vlogo, saj pri njih ni odlo~ilna samo koli~ina toplote, ki prestopa skoznje temve~ tudi njihova velikost ali polo`aj vgradnje glede na smeri neba, ki ima velik u~inek na energetsko obna{anje stavbe. Pomembna pa je tudi energija vlo`ena v njihovo izdelavo, ki je lahko zelo visoka. Zaradi bolj{e primerjave koli~ino sive energije dolo~ijo z dodatkom faktorja KLM (Konstruktionslichtmass), s katero ozna~ujejo notranjo prosto povr{ino, v kateri se nahaja steklo in s to vrednostjo pomno`ijo faktor, ki ozna~uje sivo energijo. Za izdelavo okna z aluminijskim okvirom porabimo sedemkrat toliko energije, kot za okno z lesenim okvirjem. V primerjavi z okvirjem je koli~ina sive energije porabljene za zasteklitev razmeroma majhna. Tudi dodatna obdelava stekel z naparjevanjem odbojnih plasti ali polnjenje z `lahtnimi plini na to energijo nimajo odlo~ilnega vpliva. •

NAPREDNI GRADBENI MATERIALI30

Iz naravnih sestavinNov gradbeni material izdeluje in

na trg uvaja podjetje Lhoist Group in ga prodajajo pod nazivom Tradical in Hemcrete. Sestavljen je iz posu{enih stebel konoplje, apna in vode. In ker je ob njegovi izdelavi v materialu zajeto ve~ CO2 kot ga je bilo proizvedeno ob njegovi izdelavi spada v ogljiko-dioksidno negativne izdelke. V Veliki Britaniji ga uporabljajo `e ve~ let, sedaj pa ga uvajajo tudi v ZDA. Ker pritiski za bolj sonaravno gradnjo postajajo vedno ve~ji, imajo tak{na in podobna gradiva vedno bolj{e mo`nosti za prodor na trg. Primeren je za vgradnjo v nove ali obstoje~e lesene konstrukcije, saj zaradi svojih lastnosti deluje kot traj-ni osu{evalec in podalj{uje `ivljenjsko dobo takih stavb.

Brizganje ali vlivanjeNovi material na gradbi{~e pripeljemo

v vre~ah in ga tam z dodajanjem vode zme{amo v `eleno gostoto. Me{anica ni primerna za izdelavo nosilnih blokov, lahko pa iz nje izdelamo izolacijske bloke ali plo{~e, s katerimi lahko toplo-tno izoliramo konstrukcije, zgradbe ali talne povr{ine, ki so stati~no `e re{ene. Material je paropropusten, ognjeod-poren, ima dobre toplotno izolacijske lastnosti in ne plesni, ~e ga vgrajujemo v nadzemske dele stavb ali konstrukcij. Ko stavbo razgradimo lahko material razdrobimo in ga uporabimo kot gnoji-lo, trdi proizvajalec.

Vgrajujemo ga na ve~ na~inov. Najenostavnej{i je vlivanje med dve leseni ali vlaknasti plo{~i, ki omejujeta notranjo in zunanjo povr{ino bodo~e stene monta`nega objekta. Drugi na~in je gradnja monta`ne stavbe, ki ima postavljeno nosilno konstrukcijo in notranjo povr{ino stene iz vlaknaste plo{~e. Me{anico apna in lanenih stebel

nabrizgavamo z zunanje strani in s tem izpolnimo celotno predvideno debelino stene, ki jo nato zapremo z vija~enjem zunanje stenske obloge iz `elenega materiala. •

Tihec

Poraba energije za izdelavo okenskega okvirja in zasteklitve

za razli~ne materiale

Material lahko brizgamo na stene ali vlivamo med dve plo{~i

Hemcrete je izdelan iz stebel konoplje, apna in vode, vendar

ni nosilen

Siva energija v oknih

Hemcrete- zanimiv gradbeni material

Eden od novih poskusov izdelave gradbenih materialov,

ki imajo ni~elno ali celo negativno okoljsko bilanco je

Hemcrete. V ZDA je potrebno 38% vseh emisij toplogred-

nih plinov pripisati gradbenim materialom, zato je izbira

sonaravnih gradiv tako pomembna.

Razmeroma nova ideja, ki zdru`uje ve~ zanimivih lastnosti in pomembno izbolj{uje energet-sko bilanco stavb. Slab{e izolirane ve~stanovanjske stavbe po vgra-dnji izkazujejo za kar 91% manj{o porabo kuriva za ogrevanje. Izdelek je znan pod imenom gap fasada, smiselno pa jo je postaviti na oson~ene stene stavbe.

Izoliranje s svetloboIzolacijska fasada postaja

klju~ni element sodobnih stavb. Imenovali bi jo lahko tudi solarna fasada, saj je z zunanje strani prekrita s prozornimi steklenimi plo{~ami, v plasteh pod steklom pa se, glede na izvedbo, lahko nahajajo tudi izmenjevalci z napeljavami za pripravo ogreval-ne ali sanitarne vode. Izoliranje s svetlobo je dobra oznaka sis-tema, saj je njen osrednji del celulozno satovje, ki spreminja son~no svetlobo v toploto.

Prednja zasteklitev {~iti satovje pred vremenskimi vplivi in mehanskimi po{kodbami ter omogo~a omejeno prezra~evanje. Osnovna ideja temelji na dejstvu, da zimsko sonce, lahko prodre v globino satovja in ga ogre-je, s tem pa tudi steno stavbe. Temperatura med ogreto notra-njostjo in hladno zunanjostjo se izena~i, zato smo s tem dosegli podoben u~inek, kot ~e bi stavbo prenesli v toplo okolje. Poleti, ko sonce kro i vi{je na nebu, satovje zasen~i steno, in jo `e zaradi tega hladi, u~inek je zato podoben, kot ~e bi stavba stala v senci.

Vi{ja temperatura stenV povpre~ni stavbi zna{a

temperatura notranje povr{ine zunanje stene v zimskem ~asu

ve~inoma samo 16°C. ^e to steno oblo imo s solarno fasado, se stena ne bo ve~ ohlajevala, zato bo temperatura stene na notra-nji strani postala skoraj enaka temperaturi zraka v prostoru. S tem smo dosegli visoko tempe-raturno ugodje in hkrati izjemno zmanj{ali izgubo toplote skozi zunanje stene. V ~asu son~nega sevanja smo dosegli podoben u~inek, kot ~e bi imeli vgrajeno stensko ogrevanje. Pri tem lahko solarno satovje prelakiramo v `eleni barvi, ki bo s tem postala barva zunanje stene stavbe.

Razvoj panelov se je za~el z monta`o izolacijskih fasadnih panelov, kasneje so pre{li na postavitev toplotnih stavbnih ovojev, dana{nje izvedbe pa so kombinacija stavbnega ovoja in dodane tehnike za ogreva-nje. Uporabnik dobi zanesljiv in delujo~ sistem, ki omogo~a izjemne prihranke.

Odli~ne prednostiZ vgradnjo se pove~a vrednost

in trajnost stavbe, monta`a pa poteka hitro saj so vsi deli predfabricirani. Vgradnja nima nobenega vpliva na stanoval-ce, nosilna konstrukcija stavbe ostane nedotaknjena. Toplotni mostovi so odpravljeni, stavba pa lahko po dodelavi dose`e

stopnjo izolativnosti ki je bolj{a, kot jo imajo namensko zgrajene pasivne hi{e. Vsi vgrajeni mate-riali so ekolo{ko neopore~ni in po razgradnji ponovno uporabni. Pri tem balkone in stopni{~a, ki so praviloma toplotni mosto-vi, zapremo v stekleni izolacijski ovoj in s tem dose`emo tri dobre u~inke. Prepre~ili smo ohlajeva-nje stavbe, ki na druga~en na~in in v tej kvaliteti sploh ni re{ljivo, pridobili dodaten stanovanjski prostor in {e dodatne povr{ine za ogrevanje v zimskem ~asu.

Kot nova stavbaObjekt lahko z gap fasado

dobi popolnoma nov izgled in barvno pojavnost, sive in umaza-ne mestne stene pa se spremenijo v veselo obarvane stavbe, katerih barvni toni v letu ali dveh ne bodo zbledeli ali zaradi umaza-nije zgubili sijaj. Tak{na fasada opti~no pove~uje prostor med stavbami, saj v njej odseva nebo, drevesa in druge stavbe. Je tudi odporna na vremenske vplive in ne potrebuje vzdr`evanja, stavba pa pridobi {e odli~no zvo~no za{~ito zunanjih sten. Povi{ana temperatura sten v zimskem ~asu ohranja konstrukcijo stavbe suho, zaradi zmanj{anja energije za ogrevanje pa je tudi okoljsko zelo koristna. Kar je izredno pomemb-

no, fasada je paropropustna in prezra~evana, zato pojav plesni v prostorih ni mo`en.

Sestava panelaIzdelan je iz ve~ plasti, odvisno

od `elenega u~inka. ^e ho~emo dose~i samo toplotno grelno – hladilni u~inek je sestavljena iz zunanjega stekla, solarnega satov-ja, toplotne izolacije pod njim in nosilnih plo{~. Tak{na izvedba tehta okrog 35 kg/m2 in je tudi v tem smislu neproblemati~na. Prostor med steklom in satovjem je prezra~evan, vendar samo ome-jeno, da nebi podhladili notra-njosti. Širina zra~nih re` je tako izbrana, da kljub mo~nej{emu vetru omogo~ajo samo rahlo prezra~evanje, toliko da odvedejo morebitni vi{ek vlage. Na zadnji strani izolacijskega sendvi~a se nahaja {e tako imenovana izrav-nalna plast, s katero kompen-ziramo neravnine stene ali pa v njej namestimo toplotne izmenje-valce, v katerih lahko ogrevamo sanitarno vodo. Stena izpolnjuje vse predpise v zvezi s po`arno varnostjo in zdru`uje opti~no in energetsko korist. Med ogreva-njem poleti odvaja nekoristno toploto, pozimi pa jo zajema in jo oddaja v notranjost stavbe. •

Simon Tihec

Osnovni princip delovanja gap fasadnega elementa Panele od spodaj navzgor postavljajo na izravnalno in

izolacijsko plastStena, izravnalna plast, nosilni okvir s satovjem in steklo s

pritrdilnim in tesnilnim okovjem

Toplotne koristi so ve~je zaradi solarnega dodatka, ki ga obi~ajna fasada nimaobi~ajna fasada nima

Stavba pred in po predelavi, odli~en opti~ni in energetski u~inek

Grelno hladilna fasada

Energetske sanacije javnih zgradbEnergetska sanacija

Osnovne {ole Otlica, Ajdov{~ina

Osnovna {ola Otlica, ob~ina Ajdov{~ina, je v juniju 2010 do~akala otvoritev novih prostorov in energetsko obnovljeno stav-bo. Gre za objekt iz leta 1980, ki je potreboval obnovo, dograditev in ener-getsko sanacijo objekta. V okviru inve-sticije se je izvedla dozidava telovadnice, zagotovili so dodatne prostore za pouk, ter energetsko sanacijo objekta. Ta je obsegala izolacijo fasade in strehe, zame-njavo oken in prenovo kotlovnice na nov sistem ogrevanja na plin. Z ukrepi lahko {ola ra~una na bistveno ni`jo porabo energije za ogrevanje v kurilni sezoni, posledi~no ni`je stro{ke ogrevanja, ter ve~je udobje pri izvajanju {olskih dejav-nosti. Energetska sanacija objekta je stala nekaj ve~ kot 400.000 evrov. Delno so bila sredstva za investicijo zagotovljena iz SVLR, ostalo je bilo pokrito iz prora~una ob~ine Ajdov{~ina.

Energetska obnova vrtca v Vrhniki

Lokalni energetski na~rt (kraj{e: LEK) ob~inam v Sloveniji dolo~a smernice vlaganj v ukrepe za ve~jo energetsko u~inkovitost. Ena tak{nih ob~in je ob~ina Vrhnika, ki je v letu 2009 sprejela LEK in v okviru tega dolo~ila zmanj{anje porabe energije v javnih objektih. Eden zadnjih ukrepov je bil izgra-

dnja novega vrtca (1550 m2). Vrtec odliku-jejo dobra izolacija stavbe, ogrevanje sani-tarne vode s son~nimi kolektorji na strehi ter prezra~evalni sistem rekuperacije za izrabo odpadne toplote. Pomembno vlogo ima tudi centralna kuhinja za vse vrtce (manj{a pora-ba energije, ker se hrana pripravlja centralno na enem mestu), ter energetsko u~inkovita hladilnica. Objekt sicer ne sodi med pasivne objekte, vendar je energetska u~inkovitost bistveno izbolj{ana v primerjavi s starej{imi javnimi objekti, ki bodo dele`ni nadalj-njih energetskih obnov. Nadaljnje energetske obnove javnih objektov pomembno vplivajo na porabo javnih sredstev za ogrevanje stavb. Za izvedbo del na novem vrhni{kem vrtcu je bilo izbrano slovensko podjetje preko javnega razpisa. Vrtec je svoja vrata za mal~ke odprl v za~etku leta 2010.

Energetska sanacija bre`i{ke bolni{nice

Splo{na bolni{nica Bre`ice izvaja pro-jekt energetske sanacije bolni{ni~nih stavb. V okviru projekta se bodo izvedli {tevilni ukrepi, ki bodo bistveno vplivali na priho-dnjo energetsko bilanco. Za manj{e toplotne izgube bo na stavbah zamenjano stavbno pohi{tvo ter izvedena bo toplotna izola-cija sten, stropov in streh. Starej{i sistemi prezra~evanja, hlajenja in ogrevanja bodo zamenjani z novej{o tehnologijo: zamenjava obstoje~e klimatske naprave za prezra~evanje in hlajenje v operacijskem traktu, namestitev solarnega sistema za pripravo tople vode, ter namestitev toplotne ~rpalke za delno pokri-vanje toplotnih potreb objektov. Izvedena bo tudi termo in hidroizolacija tlakov in sten, zamenjana bodo tudi svetlobna telesa. S tem projektom bo bolni{nica zmanj{ala porabo energije za ogrevanje, hlajenje, prezra~evanje, hkrati pa bo vzpostavila bolj{i pregled nad porabo energije, t.i. energetsko knjigovod-stvo. Sredstva za projekt so pridobljena iz evropskega Kohezijskega sklada in dr`avnega prora~una, del sredstev pa bo zagotovila bolni{nica. Skupna vrednost projekta zna{a nekaj ve~ kot 2 milijona evrov.

Vlaganja na podro~ju varstva okolja in u~inkovite rabe energije v podjetjihSoproizvodnja toplote

in elektri~ne energije v Hrastniku

V Hrastniku je z oktobrom 2010 dru`ba Petrol zagnala novo energetsko enoto za soproizvodnjo toplotne ener-gije in elektri~ne energije. Nova pri-dobitev dodatno pripomore k stabilni dobavi toplotne energije za odjemalce v Hrastniku, hkrati pa naprava v elektri~no omre`je oddajala elektriko ustvarje-no pri soproizvodnji. Uporabljen ener-gent za delovanje naprave je zemeljski plin. Izkoristek pri proizvodnji toplote je 44%, pri proizvodnji elektri~ne energije pa dobrih 43%. Naprava v toplovodno omre`je tako oddaja 1586 kW toplo-tne energije, kar zado{~a za pribli`no 800 gospodinjstev v kurilni sezoni, in elektri~no energijo 1560 kW, kar zado{~a za pribli`no 1300 gospodinjstev. Celotna investicija je zna{ala pribli`no 1,5 mili-jona evrov. Petrol Energetika, ki je v letu 2009 prevzela toplarno v Hrastniku, tudi v prihodnje na~rtuje nove investicije v toplarno in toplovodno omre`je, ki bodo zagotovile stabilno in konkuren~no dobavo toplotne energije.

Posebna pozornost pri nadaljnjih ukrepih bo namenjena tudi optimizaciji delovanja sistema, ter zmanj{anju toplo-tnih izgub.

OKOLJSKE INVESTICIJE32

Primeri projektov energetske u~inkovitosti in manj{ega onesna`evanja

Zavedanje podjetij, ob~in, javnih institucij in nenazadnje

zasebnih investitorjev o pomenu energetske u~inkovitosti

in varstva okolja se o~itno pove~uje. To zavedanje je po eni

strani obvezno, saj je zakonodaja vse bolj stroga in zahteva vse

bolj energetsko u~inkovito gradnjo in vse manj{e onesna`evanje

okolja, torej na nek na~in zavezuje investitorje. Po drugi strani pa

imajo investitorji kar nekaj prilo`nosti oz. spodbud za kreditiranje

ali sofinanciranje tovrstnih projektov preko razli~nih programov

in skladov. Torej po eni strani obveza, po drugi strani mo`nost

pridobitve finan~nih sredstev, zdi se da sistem deluje. ^as pa bo

pokazal ali zakonske zahteve in spodbude usmerjajo investitorje

v pravo smer. V medijih je ob~asno mo~ zaslediti razli~na, bolj ali

manj strokovna mnenja o tem kaj je prava smer razvoja in kaj

ne, na poti k ve~ji energetski u~inkovitosti. V tokratni {tevilki

predstavljamo 10 primerov s podro~ja energetske u~inkovitosti

in varstva okolja.

Energetska sanacija Osnovne {ole Otlica.

Enota za soproizvodnjo toplote in elektrike v hrastni{ki toplarni.

Soproizvodnja elektrike

in toplote v kotlovnici Planina Kranj

V naselju Planina v Kranju pri~akujejo novo kotlovnico za soproizvodnjo toplotne in elektri~ne energije. Projekt se je pri~el v za~etku leta 2010, ko so bili podpisani for-malni dogovori med Ob~ino Kranj in kon-zorcijem Soproizvodnja Planina (novo pod-jetje Soenergetika d.o.o.), ki ga sestavljajo: Elektro Gorenjska, Holding slovenske elektrarne, Domplan in Petrol. Z izgradnjo novih zmoglji-vosti kotlovnice bodo stanovalci za ogrevanje objektov priklju~enih na toplarno pla~evali ni je stro{ke kot do sedaj. Skupni prihranek v enajstih letih ocenjujejo kar na 3,5 milijona evrov. Nova kotlovnica bo zagotavljala toploto za pribli no 4300 stanovanj, hkrati pa bo odda-jala elektri~no energijo v omre je. Toplotna in elektri~na energija se bo pridobivala s pomo~jo dveh plinskih motorjev 1MW in 3MW elektri~ne mo~i. Prvi je namenjen za pokrivanje toplotni potreb za toplo sanitarno vodo tekom leta, drugi mo~nej{i motor pa bo zagotavljal toploto tekom kurilne sezone. Na letni ravni se oce-njuje proizvodnjo 20,3 GWh elektri~ne energije in 21,9 GWh toplote. Projekt bo predvidoma zaklju~en v letu 2011, celotna investicija pa bo zna{ala nekaj manj kot 5 milijonov evrov.

Son~na elektrarna na skladi{~u Krke

V Krki so novembra 2010 odprli preno-vljeno in pove~ano visoko-regalno skladi{~e embala`e, pri katerem so streho in del fasade uporabili za namestitev son~ne elektrarne. Son~na elektrarna zaseda povr{ino stavbe 1048 m2, instalirana mo~ elektrarne pa zna{a 80kW. V Krki ocenjujejo, da bo letna proizvo-dnja elektrike zna{ala okoli 66.500 kWh, kar bi zado{~alo za pribli`no 16 povpre~nih gospo-dinjstev. Po opravljenem tehni~nem pregledu je Krka konec oktobra pridobila soglasje Elektra Ljubljana za priklju~itev son~ne elek-trarne na distribucijsko omre`je. Krka tudi sicer deluje v smeri zmanj{anja vplivov na okolje, uporabo obnovljivih virov energije ter u~inkovite rabe energije. Ena tak{nih investicij je bila tudi investicija v toplotno ~rpalko v novem proizvodnem obratu za proizvodnjo

trdnih farmacevtskih oblik, kjer ~rpalka na eni strani dogreva toplotni sistem in na drugi strani hkrati dohlajuje centralni hladilni sistem za potrebe klimatizacije. Podobne investicije v zmanj{anje vplivov na okolje in u~inkovito rabe energije Krka na~rtuje tudi v prihodnje.

Investicije na podro~jukomunalne infrastruktureOdvajanje in ~i{~enje

odpadne vode v pore~ju zgornje Drave

Slu`ba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) je v jeseni 2010 izdala odlo~bo o dodelitvi sredstev za ve~ projektov odvajanja in ~i{~enja odpadne vode v pore~ju zgornje Drave. Predvidene so inve-sticije v ~i{~enje in odvajanje odpadne vode za ob~ine Dravograd, Muta, Radlje ob Dravi, Selnica ob Dravi in Vuzenica. V okviru tega bo zgrajenih nekaj ve~ kot 30km kanalizacijskega omre`ja, tri ~istilne naprave, 10 zadr`evalnih bazenov in 23 ~rpali{~. Skupna zmogljivost ali kapaciteta ~istilnih naprav bo 18.000 popula-cijskih enot, od tega bo ob zaklju~ku projekta zasedenih predvidoma ¾ kapacitet. ^istilne naprave bodo locirane v Selnici ob Dravi, Radljah ob Dravi in Muta-Vuzenici. Gre za veliko pridobitev tega obmo~ja, ki bo bistve-no zmanj{ala obremenjevanje vodotokov ter zagotovila ve~jo kakovost `ivljenja prebival-cev. Projekti bodo predvidoma zaklju~eni v letu 2015 in so del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (OP ROPI). Sofinanciranje bo zagotovljeno iz Kohezijskega sklada v vi{ini 18,1 milijona evrov.

Izgradnja in otvoritev male

komunalne ~istilne naprave v Velenju

V oktobru 2010 je v ob~ini Velenje z delovanjem pri~ela nova ~istilna naprava. ^istilna naprava je namenjena ~i{~enju odpa-dnih voda iz naselja Kav~e. Kapaciteta je 500 PE (populacijskih enot/ekvivalentov), nahaja pa se na lokaciji stare ~istilne naprave. Zagotavlja mehansko ~i{~enje odpadne vode v betonskem bazenu, iz zadr`evalnega baze-na se odpadna voda v predvidenih ~asovnih razmakih dozira v biolo{ki SBR reaktor (ang. Sequential Batch Reactor), kjer se ~i{~enje izvede s t.i. lebde~o biomaso z milijoni mikroorganizmi. V tej fazi se mikroorganizmi, ki opravljajo biolo{ko razgradnjo organskih snovi in drugih primesi v odpadni vodi, naha-jajo v suspenziji. V zadnji fazi ~i{~enja sledi usedanje blata (biomase) na dno reaktorja, ~ista voda pa nato preko merilca pretoka odteka v potok Tajnova. Po iz~rpavanju ~iste vode se SBR reaktor ponovno napolni z odpadno vodo in cikel se ponovi. Delovanje ~istilne naprave je avtomatsko, naprava ima

vgrajene kontrole delovanja in zagotovlje-no ustrezno alarmiranje v primeru napak na mobilni GSM aparat. Stalna prisotnost na ~istilni napravi ni potrebna, vzdr`evanje obsega le ob~asne preglede in manj{a dela. Upravljanje naprave zagotavlja Komunalno podjetje Velenje d.o.o.. Po navedbah vira je vrednost investicije zna{ala 205.211,63 EUR brez DDV, finan~na sredstva pa so bila zagotovljena iz vira okoljskih dajatev za onesna`evanje okolja zaradi obremenjevanja voda.

Biolo{ka ~istilna naprava v Kidri~evem

V za~etku leta 2010 je v ob~ini Kidri~evo pri~ela poskusno obratovati nova biolo{ka ~istilna naprava. Gre za enega ve~jih pro-jektov v ob~ini, ki je omogo~il odvajanje in ~i{~enje odpadne vode iz kanalizacijskega omre ja. Vzporedno s ~istilno napravo je bil posodobljen tudi kanalizacijski sistem, ki je do jeseni 2010 omogo~al priklju~evanje upo-rabnikov na nov sistem in ~istilno napravo. Naprava ima kapaciteto ~i{~enja 8500 PE. Gre za biolo{ko ~istilno napravo, ki zagotavlja mehansko ~i{~enje, biolo{ko ~i{~enje (aerobna stabilizacija blata z nitrifikacijo in denitrifi-kacijo ter mo`nostjo kasnej{ega kemijskega ~i{~enja fosforja) ter obdelavo odve~nega blata. 75% vseh sredstev, potrebnih za kana-lizacijski sistem in ~istilno napravo, je ob~ina dobila preko konzorcija iz EU. Izvajalec javne slu`be odvajanja in ~i{~enja odpadnih voda in upravljalec kanalizacijskega omre ja za ob~ino Kidri~evo je Komunalno podjetje Ptuj d.d. •

OKOLJSKE INVESTICIJE 33

Nova son~na elektrarna na skladi{~u Krke. ^istilna naprava Kidri~evo.

Nova mala ~istilna naprava Kav~e – Velenje.

Med vodilne v svetu se z velikimi koraki podaja pod-jetje Svetloba. Svojim stran-kam ponuja lastne re{itve REFLECTA, ki sodijo v sam vrh sodobnega industrijskega osvetljevanja. Za tehnolo{ke re{itve in poslovni model z izvirnim na~inom financiranja

je podjetje prejelo `e vrsto nagrad.

V povpre~ju od 50 do 80 odstotkov prihran-kov energije»Pravzaprav ne ponujamo

svetilk, ampak ustvarjamo pri-hranke z na{imi lastnimi inte-

ligentnimi sistemi energijsko var~ne industrijske razsvetljave REFLECTA. Ti zaradi nadstan-dardnih re{itev in vgradnih delov zagotavljajo mo~ne pri-hranke v delovni okoljih,« pravi mag. Aljo{a Huber iz podje-tja Svetloba. Kot pojasnjuje, kakovostne industrijske svetil-ke odlikuje predvsem ustrezno oblikovan reflektor v svetilki, ki prakti~no vso svetlobo iz sve-tlobnega vira usmeri na delov-no povr{ino. Pozornost zahte-va tudi prah, ki zmanj{a odboj svetlobe, zato je treba reflektor za{~ititi pred zunanjimi vplivi.

Poleg popolne prahote-snosti in vodotesnosti, ki ju zagotavlja tesnjenje ohi{ja po standardu IP 65 in IP 66,

pa mora industrijska svetilka zagotavljati tudi vzdr`ljivost, robustnost ter enostavno monta`o. ^e je ob tem {e antistati~na in prirejena za hitro premikanje, bo stro{ek vzdr`evanja, ki sedaj pred-stavlja znaten del stro{kov, prakti~no zanemarljiv. Vse te pogoje trenutno najbo-lje izpolnjujejo svetilke s fluorescen~nimi sijalkami v izvedbi T5, kakr{ne izdelujejo in ponujajo tudi v Svetlobi.

»Tako s sistemi REFLECTA v povpre~ju omogo~amo 50 – 80-odstotne prihranke in dolgoro~no izbolj{amo osve-tljenost delovnih mest tudi do 500 odstotkov, z inteligen-

U^INKOVITA RAZSVETLJAVA34

Raziskave ka`ejo, da sta u~inkovitost in

zadovoljstvo zaposlenih v industrijski

proizvodnji povezana s kakovostjo razsvetl-

jave. Ustrezna in enakomerna osvetljenost

delovnega mesta, odprava ble{~anja in

mote~ih senc ter enostavno premikanje

svetilk so tako glavni izzivi, s katerimi se

soo~ajo oblikovalci industrijske razsvetljave.

Vlo`ek v sisteme REFLECTA lahko popla~ate s prihranki v povpre~ju v 2 – 3 letih.

Projekt ZERO omogo~a vzpostavitev inteligentnega sistema razsvetljave REFLECTA brez

neposredne investicije.

Tudi petkrat bolj{a razsvetljava brez neposredne investicije

tnim senzori~nim sistemom pa omogo~amo {e dodatne, tudi do 30-odstotne prihranke,« poudarja mag. Huber.

Osvetlitev, za katero se je odlo~il tudi koncern Toyota Peugeot CitroënPoleg vrhunske tehnologije

pa v Svetlobi omogo~ajo tudi zamenjavo sedanje z energet-sko var~no razsvetljavo – brez investicije, stro{kov, tvega-nja in ~akanja. To zagota-vlja Svetlobin model Projekt ZERO, s ~imer med drugim strankam pomagajo pri pri-dobivanju sredstev za inve-sticijo, omogo~ajo pa tudi model pla~evanja skozi pri-hranke. S triletno popolno garancijo, ki vklju~uje tudi garancijo za sijalke, in prvimi stro{ki vzdr`evanja obi~ajno {ele po {estih letih tako le {e pove~ujejo privla~nost sistema REFLECTA.

Zadnja, a ne najpo-membnej{a prednost pa je po mnenju Svetlobe tudi dej-stvo, da je sistem dobavljiv takoj: s starim ga zamenjajo kar 70 odstotkov hitreje kot konkurenca, delo pa opravijo nemote~e za delovni proces.

Svetlobin sistem REFLECTA je primeren tako za proizvo-dne prostore kot skladi{~a in logisti~ne centre, odli~no pa se obnese tudi v {portnih halah, telovadnicah, nakupo-valnih sredi{~ih in na ben-cinskih servisih. Pohvalijo se lahko z osvetlitvijo proizvo-dnih in logisti~nih prostorov za podjetja, kot so Toyota Peugeot Citroën Automobile (TPCA), Dymos (Kia-Hyundai Group), Zetor, Benteler, AHA EMMI, Geberit, Iskra, Domel, Litostroj, Fructal, Planika, Varis, Mura in Alples. Prihranki so pri vseh ve~ji od 50 odstot-kov, na vrhu lestvice pa je podjetje SIP Šempeter, kjer so z namestitvijo svetil prihranili kar 97 odstotkov stro{kov. •

Martina Budal

PROIZVODNJA TOPLOTE 35

Preskrba z energijo se tudi v svetovnem merilu pravkar nahaja v zanimivem, odlo~ilnem in tur-bulentnem obdobju. Pri tem je najpomembnej{i odgovor na vpra{anje, kako dose~i ~im inteligentnej{o in u~inkovito rabo vseh nosil-cev energije. Raziskovalci in{tituta Fraunhofer so obstoje~e koncepte podrobno pregledali in ugoto-vili, da imamo na tem podro~ju {e veliko mo`nosti za izbolj{ave.

S petdesetaki ne kurimoNikogar ne bomo na{li, ki bi se hotel ogrevati s

pri`iganjem bankovca za 50€, saj vsi vemo, da je za kaj takega predragocen. Vendar se tega pravila ne dr`imo pri uporabi {tevilnih drugih nosilcev energije, na primer z lesa. Les je visokokvalitetno kurivo, ki je po skoraj vseh lastnostih primerljivo z zemeljskim plinom. ^e uporabimo pravo tehno-logijo lahko iz lesa, poleg toplote, pridobimo {e elektriko. V lesu se skriva veliko ve~ energije, kot je trenutno uporabljamo, posebej ~e nanj pogledamo s stali{~a u~inkovitosti.

Skupina strokovnjakov je analizirala u~inkovitost razli~nih sistemov in tehnologij za oskrbovanje s toploto ter izdelala model, s katerim jih lahko med seboj primerjamo. Pri tem lahko primerja-mo vse energetske naprave, od kotlov v kleteh enodru`inskih hi{, do velikih termoelektrarn in daljinskih ogrevanj velikih mest. Pri tem ocenjujejo eksergijo, ki je termodinami~na veli~ina, s kate-ro predstavimo koli~ino in kvaliteto energije. V nasprotju z bilanco CO2 in porabo primarne ener-gije, nam analiza na osnovi eksergije poka`e, ali so potenciali, ki se skrivajo v uporabljenem energentu, u~inkovito uporabljeni.

Bolj{i izkoristki^e bi plin ali les najprej uporabili za proizvo-

dnjo elektrike, nastalo toploto pa nato poslali v sistem za ogrevanje, bi s tem lahko prihranili veliko primarne energije in zmanj{ali emisije CO2. Naprave, s katerimi isto~asno proizvajamo elektriko in toploto, tako imenovane mini kogeneracije, `e danes spadajo v to skupino. V velikih termoelek-trarnah, kjer proizvajamo elektriko, izpustimo skozi hladilne stolpe v zrak 60% vlo`ene energije, ki se pri tem spremeni v odpadno toploto. Majhne in ve~je kogeneracije lahko toploto odvedejo v ogrevalne sisteme in s tem dosegajo izkoristke, ki presegajo 80%.

V svojih analizah so raziskovalci proizvodnjo toplote razdelili v {tiri kategorije: na zgorevanje, sklop mo~ – toplota (kogeneracija), na toplotne ~rpalke in na uporabo odpadne toplote, ki nastane v industrijskih procesih. Med primerjanjem se je izkazalo, da lahko zelo dobre rezultate dosegamo z porabo odpadne toplote, ki jo nato po{iljamo v velike ogrevalne sisteme. Izkazalo pa se je tudi, da

ima na~in ogrevanja sanitarne vode odlo~ilen vpliv na eksergijsko u~inkovitost. V velikih ogrevalnih sistemih, s katerimi ogrevamo stavbe, bo eksergij-ska bilanca veliko slab{a, ~e bomo sanitarno vodo ogrevali s preto~nimi elektri~nimi grelniki.

U~inkoviti kaskadni sistemiS svojim primerjalnim modelom, ki upo{teva sis-

teme in tehnologije za pretvorbo energije, so razi-skovalci utemeljili tudi nekaj osnovnih priporo~il. Vedno je potrebno uporabiti vir toplote, ki deluje na tak{nem temperaturnem nivoju, kot ga potre-bujemo na izhodni strani. ^e toploto uporabljamo na razli~nih temperaturnih nivojih, mora tudi vir temu odgovarjati. Zato je vsaka oblika kaska-dnega ogrevanja zelo u~inkovita. Dober primer je uporaba kuriva, najprej za proizvodnjo elektrike, z odpadno toploto nato ogrejemo sanitarno vodo, ostalo toploto pa po{ljemo {e v nizkotemperatur-ne sisteme za ogrevanje prostorov. Gospodarnost tak{nih sistemov je potrebno {e predebatirati, saj je investicija ob vgradnji razmeroma visoka. Svoje energetske sisteme bomo v vsakem primeru morali v najkraj{em ~asu prestrukturirati, osnova pa bo eksergijska analiza, ki bo za~rtala smer razvoja preskrbe z vsemi vrstami energij. •

Tihec

Skozi hladilne stolpe velikih elektrarn nam uhaja kar 60% vlo`ene energije

50 EURO bankovca je {koda za neposredno pretvorbo v toploto

Kurjenje bankovca za 50 €

Potenciali na slovenskih rekahV Sloveniji imamo

mo`nosti gradnje majhnih in srednje velikih hidroelek-trarn. Za pridobivanje elek-trike izkori{~amo reke, Savo, Dravo in So~o. V prihodnje se med energetsko zanimive reke ume{~a tudi Mura, priprave na prvo hidroelektrarno `e pote-kajo, ki bi naj bila zgrajena do leta 2020. Predvidene so t.i. preto~ne elektrarne, ki imajo manj{i vpliv na okolje in so dru`beno sprejemljivej{e.

Investicije se na~rtujejo na `e znanih rekah, novih gradenj, predvsem srednjih in manj{ih elektrarn, kot tudi posodobitev obstoje~ih elektrarn. Do leta 2020 se na reki Savi predvide-va izgradnja ve~ih hidroelek-trarn. Gradnje se predvidevajo tudi na reki So~i in Idrijci, kjer bo {lo predvsem za manj{e hidroelektrarne. Na reki Dravi, na kateri se v Sloveniji proi-zvede najve~ elektrike iz vodne energije, potekajo obnovitvena dela na obstoje~ih hidroelek-trarnah. Obnovitve pa bodo zagotovile nadaljnje delovanje elektrarn, tudi za prihodnjih 60 let.

HE Bre`iceV za~etku leta 2011 je v pro-

storih Ob~ine Bre`ice, Ob~ine Kr{ko ter Ministrstva za okolje in prostor v Ljubljani poteka-

la javna razgrnitev Dr`avnega prostorskega na~rta (DPN) za Hidroelektrarno Bre`ice. Po prvotnih planih pa bi bila lahko HE Bre`ice zgrajena do leta 2016.

Ovire pri gradnjiGradnja hidroelektrarne

pomeni velik poseg v prostor, ume{~anje in usklajevanje z vsemi zainteresiranimi javnost-mi predstavlja pa dolgotra-jen proces, ki lahko traja dlje, kot izvedbeni projekt gradnje hidroelektrarne. Druga ve~ja ovira so zahtevni, dolgotrajni upravni postopki in pridobiva-nje dovoljenj ter koncesij. Tretji izziv so zavarovana obmo~ja rek, kot primer Natura 2000.

Akcijski na~rt dolo~a rast OVEDa bi zagotovili 25% dele`

obnovljivih virov energije v kon~ni rabi energije do leta 2020, bo potrebno pospe{iti investicije tudi na podro~ju hidroenergije. Po trenutnih

ocenah bi bilo treba proizvo-dnjo energije iz obnovljivih virov iz leta 2005 do leta 2020 podvojiti.

Poenostavitev upravnih postopkov Na~rti upravljanja z vodami

bodo dopolnjeni do leta 2012. Akcijski na~rt dolo~a poeno-stavitev in pospe{itev uprav-nih postopkov za dodeljevanje vodnih pravic. Predvidene so dopolnitve prostorskih na~rtov. Nosilec priprave dopolnitev na~rtov upravljanja z voda-mi z namenom hitrej{ega in za vodno okolje sprejemljive-ga ume{~anja hidroelektrarn v vodno okolje je ministrstvo, pristojno za vode.

Elektrarne na Muri - da ali neZa gradnjo elektrarn na

Muri je bilo pripravljenih `e veliko {tudij, ideje so stare ve~ deset let. Tudi Dravske elek-trarne Maribor (DEM) se `e od leta 2005, ko so od vlade

dobile koncesijo za energetsko izrabo Mure, ukvarjajo s pri-pravami na gradnjo. Kre{ejo se mnenja, predstavljajo se {tudi-je, a vendar kon~ne odlo~itve {e ni. Okoljevarstveniki (npr. Zveza dru{tev moja Mura, DOPPS) opozarjajo na {kodlji-ve vplive na okolje v prime-ru gradnje elektrarn na Muri, opozarjajo na razvrednotenje re~nega ekosistema, na med-narodno pomembne populaci-je ptic, na za{~iteno obmo~ne Natura 2000. Iz medijev je razbrati tudi nezadovoljstvo nad na~inom, kako se {tudije o gradnji elektrarn predstavlja-jo lokalnim skupnostim, ker vanje niso bile vklju~ene vse zainteresirane javnosti.

Po drugi strani so v {tudi-jah, ki jih predstavlja DEM, navedeni, poleg nekate-rih negativnih u~inkov, tudi pozitivni u~inki predvsem na podro~ju gopodarstva in kme-tijstva, hkrati pa bi gradnja pozitivno vplivala na doprinos energije iz obnovljivih virov v Sloveniji.

Ali bo torej Mura z ali brez elektrarn, ali se bo na{el konsenz in pravilna umesti-tev v prostor, ki bo zadostno sprejemljiva za vse strani? Po navedbah medijev (vir: DELO) »so dosedanje {tudije pokaza-le, da veriga povezanih elek-trarn, kot jih predvideva ured-ba iz leta 2005, ni primerna, zato bo treba nove mo`nosti z upo{tevanjem vseh omejitev poiskati v postopku spreje-tja nacionalnega energetskega programa (NEP) in dr`avnega prostorskega na~rta. Podpis koncesijske pogodbe so v DEM za konec lanskega leta napovedovali, ker bi v tem ~asu NEP skupaj z nekaterimi pogoji za gradnjo elektrarn `e moral biti sprejet.« •

Roman Toma`i~

vir: Akcijski na~rt OVE 2010-2020

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE36

Razvoj na podro~ju hidroenergije v Sloveniji

Preto~na HE Vuzenica (vir: www.hse.si). Preto~ne elektrarne nimajo akumulacijskega jezera

ali pa je le to majhno. Prednost je enostavnej{a gradnja in manj{i vpliv na okolje.

Na podro~ju hidroenergije

je bilo v letu 2005 981MW

instalirane mo~i v hidroe-

lektrarnah in proizvedene

4.099GWh elektrike.

Akcijski na~rt napoveduje

do leta 2020 pove~anje

instalirane mo~i na 1.354

MW in proizvedene elektri-

ke na 5.121GWh.

Po mnenju

strokovnjakov

Slovenija ne

izkori{~a razpolo`lji-

vega vodnega poten-

ciala za pridobivanje

elektri~ne energije.

Proizvodne

zmogljivosti bi lahko

podvojili.

Pojma energijska u~inkovitost in var~evanje z naravnimi viri ljudem nista ve~ tuja. Mnogi se v zadnjih letih, tudi zaradi gospodarske krize, odlo~ajo za bolj racionalno in omejeno rabo energentov. Vendar pa nas je malo, ki razmi{ljamo takole: ko zaprem pipo, var~ujem z elektri-ko. Ko ugasnem lu~, var~ujem z vodo. Zdi se, da se ve~ina ljudi {e ne zaveda, kako usodno in nelo~ljivo sta energija in voda povezani.

Brez vode ni energijeV zgodovini je bilo za razvoj

vsake civilizacije nujno zagotovi-ti dvoje: dovolj vode in energije. Mnoge pred- anti~ne civilizacije so izginile zaradi pomanjkanja vode in tudi velike selitve ljud-stev iz mrzlih v tople kraje so bile morda le stiska z energijo. Danes seveda ni ni~ druga~e: voda in energija sta kriti~na elementa za blaginjo ~love{tva in sta {e bolj kot v preteklosti nelo~ljivo pove-zana. Brez vode danes ne pride-mo do energije, {e zlasti to velja za elektriko - pa naj ta priha-ja iz termoelektrarn ali jedrskih elektrarn. Voda je klju~na tudi za pridobivanje vseh energen-tov, od nafte, plina, premoga, uranove rude do biogoriv. Zato se ni treba ~uditi, da je najve~ji porabnik vode v Sloveniji ravno energetika, ki uporabi na leto vsaj 600 milijonov kubikov vode, kar je tri ~etrtine vse uporabljene vode pri nas.

Brez energije ni vodePo drugi strani bi ostali tudi

brez vode, ~e ne bi imeli ener-gije, {e zlasti mestni prebivalci. Distribucija vode do kon~nih odjemalcev je velik energijski zalogaj, tudi zaradi velikih izgub vode v vodovodnih sistemih. Za vsakim po`irkom ~iste pitne vode na primer, ki nam prite~e iz pipe ali pa si jo nato~imo iz steklenice, stoji poraba ener-gije. Vodo ~rpamo, pretaka-mo, pre~i{~ujemo, filtriramo, preva`amo in {e kaj, in ni~ od

tega ne gre brez elektrike. Enako velja tudi za zbiranje in obdelavo odpadnih vod. Še zlasti ener-getsko potratno je razsoljevanje morske vode, a prav od tako pridobljene vode so danes odvi-sni `e milijoni Zemljanov. Groba ocena je, da porabimo za oskrbo z vodo od dva do tri odstotke svetovne energije.

Zaskrbljujo~i so svetovni trendi, ki ka`ejo, da v zadnjem ~asu za proizvodnjo energije rabimo vse ve~ vode, saj so v modi biogoriva, pa tudi prido-bivanje neklasi~nih virov fosil-ne energije, kot je pridobivanje nafte iz naftnega skrilavca. Tudi pri vodi je trend enak – za isto koli~ino vode porabimo ve~ energije kot pred leti. Gladine podtalnice se zaradi prekomerne rabe in podnebnih sprememb ni`ajo in za ~rpanje iz ve~je globine ter za njeno potencialno pred~i{~enje spet porabimo ve~ energije. Vse ve~ ljudi potrebuje tudi razsoljevanje vode, voda pa mora prepotovati vse ve~je razdalje do velikih mest, saj je v okolici ve~ ni. Pri~a smo pojavu nevarne nara{~ajo~e spirale: ve~ ko potrebujemo energije, ve~ rabimo vode, za katero pa spet rabimo ve~ energije. Tudi pri-hodnost ni ro`nata, saj se bo z leti potreba po vodi in energiji samo {e ve~ala, s tem da sta obe povezani z velikimi svetovnimi vpra{anji, kot so globalno segre-

vanje, rast {tevila svetovnega prebivalstva, zadostna preskr-ba s hrano, gospodarski razvoj in nara{~ajo~a rev{~ina. Bogati imajo danes dovolj vode in ener-gije, medtem ko je v dr`avah v razvoju zna~ilno, da tista mili-jarda ljudi, ki nimajo dostopa do pitne vode, `ivi tudi v popolni energijski rev{~ini.

Energetska odvisnost od vodeRedko se zavemo, kako

mo~no je energetski sektor odvi-sen od vode. Logi~no je, da elek-trike iz hidroelektraren brez vode ni, ampak tudi za druge na~ine pridobivanja energije potre-bujemo znatne koli~ine vode, {e zlasti za razli~na biogoriva. Najmanj zahtevna glede vode je vetrna energija, saj ocenjujejo, da je raba vode za vsako kilo-vatno uro, ki jo dajo vetrnice, le en mililiter. Pri pridobivanju plina za eno kWh porabimo okrog 0,4 litre vode, za premog pa slabih 0,6 litrov. Za kilova-tno uro energije iz surove nafte potrebujemo `e 4,5 litrov vode. Za sod surove nafte v rafineriji porabijo od 240 do 340 litrov vode. Tudi za pridobivanje ura-nove rude potrebujemo vsaj 0,3 litra vode za kWh pridobljene energije. Najbolj po`re{no, kar zadeva vodo, pa je pridobivanje energije iz biomase. Gre sicer za velik razpon porabe, saj v biomaso spada {irok spekter

rastlin. Ocenjujejo, da za eno kWh, ki jo odda etanol porabi-mo od 32 do 376 litrov vode, pri biodizlu pa so vrednosti {e dosti vi{je, od 181 do 970 litrov vode. Povpre~no pa za energijo iz biomase porabimo kar 250 litrov vode na kWh pridobljene energije. Neverjetno veliko vode potrebujemo {e za hlajenje ener-getskih naprav v termoelektrar-nah. Po grobih ocenah potre-bujemo kar 130 litrov vode za vsako kilovatno uro proizvedene elektrike. Tudi jedrske elektrarne brez vode ne delujejo, spomni-mo se katastrofe v Fuku{imi, kaj lahko povzro~i prekinitev dotoka hladilne vode.

Mobilnost omogo~a vodaZa proizvodnjo enega litra

bencina potrebujemo najprej od 2 do 6 litrov vode. Pri vo`nji z avtom torej porabljamo tudi vodo, {e zlasti tam, kjer je visoka tudi poraba teko~ih biogoriv. Za proizvodnjo litra etanola potre-bujemo od 10 do 17 litrov vode. ^e bo Evropa vztrajala pri zasta-vljenem cilju, ki je doseganje 10 odstotnega dele`a biogoriva v prometu do leta 2020, bo to pomenilo zahtevo po dodatnih 62 kubi~nih kilometrih vode na leto, kar je okrog 10 odstotkov vode, ki jo danes porabimo za pridelavo vse hrane in bomba`a na planetu.

Prihodnost torej kli~e po bistveno ve~ji u~inkovitosti rabe obeh, energije in vode. To je na{e edino, a hkrati tudi najmo~nej{e in stro{kovno najbolj ugodno orodje za doseganje ciljev traj-nostnega razvoja. Hkrati pa tudi edina mo`nost, da ta civilizacija prihodnost sploh do~aka. •

VAR^EVANJE Z VIRI 37

Energetika celotnega planeta sloni na ogromnih koli~inah ~iste sladke vode

Ve~ energije - ve~ vode

Pi{e: Lu~ka Kajfe` Bogataj

Z namenom ohranitve neo-krnjene narave in Jadranskega morja so se odlo~ili za sana-cijo obstoje~ega sistema, ki ni zado{~al kriterijem uspe{nega ~i{~enja odpadnih vod pred izpustom v morje.

^i{~enje odpadne sanitarne in fekalne vode je iz hotela Alan, avtokampa in apartmaj-skega naselja v Starigradu na Hrva{kem izvedeno ob uporabi sodobne tehnologije MBR.

Pri izbiri projektno tehnolo{ke re{itve je predsta-vljala problem lokacija napra-ve, ki je bila na~rtovana na pla`i. @e samo razmi{ljanje o tem, da u`ivamo po~itnice ob ~istilni napravi, kaj {ele neugo-dne vonjave in zunanji videz, so zahtevale od na~rtovalca projekta posebne re{itve. Podjetje Tehnobiro iz Maribora je v sodelovanju z investi-torjem pripravilo izvedbeni projekt in odpadli so pomisleki glede lokacije.

Inovativne projektno tehnolo{ke re{itve^istilno napravo so umestili

v prostor tako, da ni mote~a za okolje, s posebnimi ~istilci zraka pa so odpravili neprijetne vonjave. Razen tega je skoraj do polovice vkopana v zemljo, ob njej je zasajeno mediteran-

sko rastlinje in je skrita o~em. Prostori za nadzor in upravljanje so ume{~eni na zgornji strani, ki ni mote~ okolju. Sam posto-pek ~i{~enja odpadnih voda je izveden po posebni inovativni tehnologiji Tehnobiroja.

Z mikrobiolo{kim reaktorjem, s sistemom zaklju~ne membran-

ske filtracije, je zagotovlje-na tak{na kakovost pre~i{~ene vode, da jo lahko uporabimo kot tehni~no vodo (za pranje, izplakovanje WC, namakanje,..). S tem je dose`en tudi ekonom-ski u~inek s prihrankom pitne vode in zmanj{anja stro{kov na odpadni vodi tudi do 60%.

Hotel Alan Starigrad,

Paklenica

Uspe{no zagotavljanje kvalitete pre~i{~ene odpadne vode z uporabo membranske tehnologije

Naprava za ~i{~enje, panoramski pogled

^i{~enje odpadne hotelske sanitarne in fekalne vode

Starigrad

Paklenica je

eden pomembnej{ih

turisti~nih krajev na

zadrskem podro~ju.

Kakovost pre~i{~ene odpadne vode prese-ga mejne vrednosti, ki jih predpisuje vodo-varstveno dovoljenjeProjektno tehnolo{ke

re{itve podjetja Tehnobiro ustrezajo postavljenim zahte-vam uporabnikov. V obmo~ju delovanja ~istilne naprave ni zaznati neprijetnih vonjav, saj so odstranjene s poseb-no napravo za ~i{~enje zraka. Delovanje poteka brez poseb-

nosti, upravljanje in nadzor sta enostavna, ostanki mulja ob ~istilnem procesu so mini-malni in v mejah projektiranih vrednosti.

Ugotavljanje kakovosti pre~i{~ene sanitarne in fekalne vode ka`e, da mejne vrednosti niso prese`ene in vsebujejo le toliko strupenih snovi, kot jih predpisuje vodovarstveni zakon. •

B. Kocbek

PASICA 39

Filter odpadnega zraka

Vhodna in izhodna voda

Kako ~isto je na{e okolje, se ka`e tudi v kakovosti voda, ta pa je odvisna tudi od na~ina ~rpanja vode ter od uporabe in ravna-nja z odpadnimi vodami, od ~esar je neposre-dno odvisno tudi zdravje prebivalcev Slovenije. Prav tej temi je posve~en leto{nji svetovni dan voda – z geslom »Voda za mesta«. Posledica kakovostne vode so zdravi ekosistemi, s tem pa se hkrati izbolj{uje tudi zdravje ljudi. Voda je vir na{ega ivljenja, zato jo moramo ohraniti ~im ~istej{o v vseh njenih oblikah in skrbno ravnati z odpadnimi vodami

Ena izmed najbogatej{ih v EvropiSlovenija je bogata z vodnimi viri in se

uvr{~a med vodno najbogatej{e dr`ave v Evropi. Po ozemlju Slovenije se samo v rekah in potokih letno preto~i okoli 34 milijard m3 vode. Glede na skupno koli~ino vode na prebivalca skoraj za {tirikrat presegamo evropsko povpre~je. V zgornjem toku rek je voda pitna, saj jih ve~ina izvira v alpskem svetu. Med na{e vodno bogastvo {tejemo {e izvire, naravna in umetna jezera ter del Jadranskega morja.

Koliko je imamo in kdo jo porabiPo podatkih iz 2009 je kar 97% vode v

javnih omre`jih podtalnica, ostale 3% prido-bimo iz povr{inskih voda, katerih kakovost se ves ~as slab{a. V Sloveniji po zadnjih meritvah lahko zagotovimo 81 m3 pitne vode na prebivalca, porabimo pa jih 60 m3. Ve~ kot polovico te vode so porabila gospodinjstva, povpre~no 42 m3 na ~lana.

Najve~ vode na ~lana gospodinjstva v kubi~nih metrih porabijo v Ljubljani 60, sledi Velenje 54, Kranj 52, Celje 47, Koper 45, Maribor in Nova Gorica 43, Murska Sobota 41, Novo mesto in Ptuj 38, Slovenj Gradec pa 26. V ostalih ob~inah so porabili povpre~no po 37 m3 vode na ~lana gospodinjstva. Ta poraba se je od leta 2002 pove~ala samo za 0,2%. Sedaj letno porabimo 85,4 milijona m3 vode, kar je 42 m3 vode na prebivalca

ali pribli`no 117 litrov na dan na prebi-valca Slovenije. Preostalo vodo porabimo v razli~nih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih.

^i{~enje odpadnih vod V letu 09 je v javne kanalizacijske sisteme

priteklo 38 % vode iz gospodinjstev, 10,4 % iz industrije, 5,5 % iz storitvenih dejavnosti in manj kot 1% iz gozdarstva in ribi{tva, ostalih 46% pa so padavinske vode. V javni kanalizaciji smo zbrali 82 m3 odpadnih voda razli~nega izvora na prebivalca, od tega 31 m3 odpadnih voda na ~lana gospodinjstva.

Tudi koli~ine gospodinjskih odpadnih vod v kubi~nih metrih na prebivalca so razli~ne, v Ljubljani je to 60, Velenju 55, Mariboru 54, Kranju 52, Celju 41, Murski Soboti 38, Kopru in Novi Gorici 36, Novem Mestu 30, Ptuju 26, Slovenj Gradcu pa 25 kubi~nih metrov odpadne vode na prebivalca. V ostalih ob~inah so v kanalizacijo odvedli povpre~no po 21 m3 odpadne vode na prebivalca. V letu 2009 smo v ~istilnih napravah pre~istili 116 milijonov m3 odpadne vode ali skupaj 57 m3 odpadne vode na prebivalca, preostalih 52 milijonov m3 odpadnih voda pa je ostalo nepre~i{~enih.

Vedno ve~ vode pre~istimoKoli~ina pre~i{~ene odpadne vode na

prebivalca se je v ~asu od 2002 do 2009 pove~evala, v teh sedmih letih se je pove~ala za 32,6 %. Leta 2009 smo pre~istili 116 milijonov m3 odpadnih vod, ali 57 m3 na prebivalca ali pribli`no 153 l/dan. Koli~ine odpadnih voda, ki so ostale nepre~i{~ene, pa so v tem obdobju nekoliko nihale. Leta 2009 je ostalo nepre~i{~enih 52 milijona m3 odpadnih vod ali 26 m3 odpadnih vod na prebivalca, to je pribli`no 69 l/dan.

Vodne primerjave z EU Koli~ine na~rpane (zagotovljene), doba-

vljene (porabljene) in pre~i{~ene vode se med posameznimi dr`avami Evropske unije mo~no razlikujejo. Po podatkih Eurostata so v letu 2007 na~rpali najve~ vode na prebivalca na Irskem in v Bolgariji, in sicer ve~ kot 100 m3 vode na prebivalca na leto (v Sloveniji 83 m3). Najmanj vode pa so na~rpali v Latviji, in sicer 6 m3 na prebival-ca na leto. Najve~ vode v kubi~nih metrih na osebo na leto porabijo gospodinjstva na Cipru 94, sledita Finska z 78 in Italija z 74 (v Sloveniji 61). Najmanj je porabijo v Latviji, Litvi, na Malti in v Romuniji.

Sistem ~i{~enja odpadnih vod je v dr`avah EU razli~no razvit. Pribli`no 70 % prebivalstva Evropske unije je priklju~enih na ~istilne naprave. Pri tem vodi Nizozemska z 99 %, sledijo Španija, Nem~ija, Italija in Avstrija z 90%. Najmanj{i je ta dele` na Malti, kjer je na ~istilne naprave priklju~enih komaj 13 % prebivalstva. V Sloveniji je po podatkih iz leta 2007 ta dele` 48%, kar pomeni, da spadamo med dr`ave, v katerih je dele` prebivalstva, priklju~enega na ~istil-ne naprave majhen, ter da veliko prebivalcev Slovenije {e vedno uporablja greznice. •

Jo`ica Ekart, urednica revije Var~ujem z energijo

VODE V SLOVENIJI40

Koli~ina na~rpane vode v javni vodovod v EU za leto 07

Leta 2005 smo pre~istili skoraj vse odpadne vode iz slovenske kanalizacije

Svetovni dan voda 2011

Svetovni dan voda, 22.

marec, je dan, ko naj bi

ve~ pozornosti namenili vodi,

ki je temelj `ivljenja na Zemlji.

Finan~ni strukturni sklad ISPA (Instrument for Structural Policies for Pre-accession) so ustanovili leta 1999 in je namenjal pomo~ dr`avam kandidatkam za vstop v EU. Slednje so s tem denarjem gradile ~istilne naprave in kanalizacijske sisteme, da bi ob vstopu imele primerljiva omre`ja. Zato sta Ministrstvo za promet in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo pripravili Nacionalni ISPA strategiji za podro~je transporta in okolja. S pomo~jo tega sklada smo tudi pri nas postavili ve~ ~istilnih naprav, kanalizacijskih sistemov, vodovodov in centrov za ravnanje z odpadki.

Celjska regijaNa tem podro~ju so izvedli dva velika

projekta, katerih namen je varstvo okolja in odvajanje ter ~i{~enje komunalnih odpadnih vod. Prvi je postavitev Centralne ~istilne napra-ve Celje. Vrednost naprave je 14,05 mio €, zgrajena je bila v ~asu med decembrom 2000 in majem 2007 ter ima kapaciteto 85.000 PE. Kratica PE je okraj{ava za »populacijski ekvi-valent« ki je enak 150 litrom odpadne vode na dan. Isto~asno so zgradili {e 3400 m dolg zbiralni kanal v katerega se stekajo odpadne vode, preden jih odvedejo v ~istilno napravo. Iz vode najprej mehani~no odstranijo ve~je odpadke in jo nato za~nejo biolo{ko obdelo-vati. Odstranijo {e organske snovi ter du{ikove in fosforjeve spojine, blato ki ostane pa zbe-rejo in ga osu{ijo. S tem so ob~utno zmanj{ali obremenitev reke Savinje, v katero so se pred tem odpadne vode izlivale neposredno. Na podoben na~in delujejo tudi vsi drugi sistemi za ~i{~enje odpadne vode.

Izvedli so {e zajem odpadnih vod in nad-

gradnjo vodovodnega sistema pore~ja Pake, v vrednosti 9,01 mio €, gradnjo pa so zaklju~ili med leti 02 do 08. Pri tem gre za dva pod-projekta; nadgradnjo vodovodnega sistema Šo{tanj - Velenje ter gradnjo istilne naprave Šale{ke doline z zmogljivostjo 50.000 PE.

Prekmurje – kanalizacija in ravnanje z odpadkiOd leta 2000 do leta 07 so zgradili kana-

lizacijski sistem in ~istilno napravo Lendava, v vrednosti 8,17 mio €. V Puconcih so postavili {e center za ravnanje z odpadki v vrednosti 6,6 mio €, ki so ga dogradili leta 07.

Primorje – vodovod in ~istilna naprava Med leti 01 do 06 so zgradili napajalni

vodovod na Trnovsko-Banji{ki planoti v vre-dnosti 5,1 mio €. Izvedli so {e podprojekt Vodooskrba Gora, s 40 km novih vodovodnih cevovodov ter za 900 m3 novih vodohranov. V naselju Col so zgradili kanalizacijo v dol`ini 9 km in ~istilno napravo s kapaciteto 500 PE.

Koro{ka – kanalizacija in ~i{~enjeGradnja kanalizacje in ~istilne naprave v

Slovenj Gradcu je stala 9 mio € in je trajala {est let, do leta 07. Naprava ima kapaciteto 20.300 PE. V ob~inah Mislinja in Dravograd so v povodju reke Mislinje izvedli odvodnjo in ~i{~enje odpadnih voda, v vrednosti 4,56 mio €. Pri tem so izvedli {e dva podprojekta, gradnjo kanalizacije dol ine 14 km in ~istilne naprave, zmogljivosti 2700 PE v Mislinji. V Dravogradu so postavili kanalizacijo v dol ini 6,7 km in ~istilno napravo s kapaciteto 6000 PE.

Dolenjska – ravnanje z odpadkiPo sedmih letih gradnje so leta 08

dokon~ali regionalni center za ravnanje z odpadki, v vrednosti 9,9 mio €. Postavili so {e regionalni center za obdelavo odpadkov Dolenjska ter dali tehni~no pomo~ pri pri-pravi dokumentacije za projekt Center za ravnanje z odpadki Dolenjska.

Posavje – ~i{~enje in kanalizacijaPo {estih letih gradnje so leta 08 zaklju~ili

projekt ^i{~enje odpadnih voda povodja spodnje Save v ob~inah Bre`ice, Kr{ko in Sevnica. Vrednost projekta je bila 20,41 mio €, obsegal pa je {e dva podprojekta, gradnjo v Kr{kem in ter gradnjo kanalizacijskega sis-tema in ~istilne naprave v Bre`icah.

S temi projekti in evropskimi sredstvi smo ob~utno zmanj{ali onesna`evanje na{ih rek in potokov ter iz odpadnih vod izlo~ili okolju {kodljive spojine, zaradi ~esar smo nepo-sredno vplivali tudi na izbolj{anje zdravja prebivalcev Slovenije. S tem se pribli`ujemo kon~nemu cilju, ki je zajetje in ~i{~enje vseh odpadnih voda na podro~ju Slovenije. •

dr. Uro{ Krajnc, univ.dipl.in .grad.

Institut za ekolo{ki in`eniring Maribor

Gradnja in polaganje za{~itnih folij v deponiji Leskovec pri N. mestu Prezra~evalni bazen v ~istilni napravi v Dravogradu Napeljave v enem od bazenov ~istilne naprave Celje

Zeleno ozna~ene dr`ave so dobile sredstva iz sklada ISPA copy

Evropa financira na{e ~istilne naprave

V tehnolo{kih procesih in

energetiki se najbolj pogosto

uporablja mehka ali demine-

ralizirana voda. Meh~anje se

obi~ajno izvaja z ionsko izme-

njavo, demineralizacija pa z

dealkalizacijo in deminerali-

zacijo z ionskimi izmenjevalci

ter membranskimi postopki,

obi~ajno reverzno osmozo.

Pri ionski izmenjavi je potrebno iz~rpane kolone ion-skih izmenjevalcev periodi~no regenerirati.

Med regeneracijska sred-stva spadajo ionske meh~alne naprave z NaCl (natrijev klorid, kuhinjska sol), ter naprave za dealkalizacijo in demineraliza-cijo pa z raztopinami kislin in lu`in. Najpomembnej{i stro{ek pri procesih ionske izmenjave so regeneranti.

Pomenben je tudi negativni vpliv ostankov regenerantov na okolje. Pri demineralizaciji

je potrebno ostanke regene-rantov pred izpustom v kanali-zacijsko omre`je nevtralizirati.

Pri membranskih postop-kih je najpomembnej{i stro{ek elektri~na energija za delova-nje ~rpalk, ki poganjajo vodo skozi membrane naprav za reverzno osmozo.

Tako poraba regenerantov pri ionskih procesih kot ener-gije pri membranskih, je soraz-merna vsebnosti ionov razto-pljenih soli v vstopni vodi.

Rezultati v tabeli ka`ejo, da de`evnica (sne`nica) v primerja-vi z “obi~ajno vodo”, grobo oce-njeno vsebuje le do 5% v teh-

nologiji in energetiki mote~ih sestavin. Temu primeren je tudi prihranek kemikalij in energije. Upo{tevati je potrebno, da se zmanj{a tudi investicijska vre-dnost, ker so naprave za pripra-vo vode (meh~anje, deminerali-zacija, reverzna osmoza) manj{e ali pa lahko celo odpadejo.

Priprava de`evnice kot tehnolo{ke vode Pomembna razlika med

de`evnico in “obi~ajno vodo’’ je, da prihaja v stik z okoljem; zrakom, stre{nimi povr{inami, `lebovi. To pomeni, da vse-buje fine suspendirane delce, je bakteriolo{ko zelo aktivna, v neugodnih pogojih pa tudi te`ke kovine, ki so v sestavnih elementih streh (`lebovi, kovin-ske stre{ne povr{ine). Je tudi bolj agresivna (ni`ji pH).

Te`kim kovinam se da izogniti z izbiro materialov s katerimi pride de`evnica v stik. pH vrednost lahko, po potrebi, korigiramo z doziranjem alkal-nih sredstev.

Za pripravo de`evnice pri upo-rabi v tehnologiji in tudi energe-tiki sta pomembna dva postopka, filtracija in dezinfekcija. Filtracija se lahko izvaja klasi~no skozi zrnate filtrne medije (kremen~ev pesek) ali pa z ultrafiltracijo.

Filtracija skozi zrnate medi-je je u~inkovita, enostavna in cenovno zelo ugodna. Obvezni del tovrstne priprave pa je tudi dezinfekcija filtrirane vode, npr. z UV svetlobo.

Ultrafiltracija je modernej{i postopek filtracije, ki iz vode odstrani prakti~no vse delce ve~je od 0,02 μm, torej tudi `ive mikroorganizme. To pome-

ni, da je voda po ultrafiltraci-ji prakti~no dezinficirana in je nevarnost rasti mikroorganiz-mov v cevovodih, rezervoarjih in napravah, ki so del tehnolo{kih procesov, minimalna.

Naprave za ultrafiltracijo so kompleksnej{e in dra`je v primerjavi s klasi~nimi filtri z zrnatimi mediji.

Zaklju~ekUporaba de`evnice zaradi

njene sestave, ob primerni pri-pravi (klasi~na filtracija, UV dezin-fekcija, ultrafiltracija), lahko zna-tno zmanj{a obratovalne stro{ke tehnolo{kih in energetskih obra-tov. Tudi izbolj{anje vplivov na okolje ni zanemarljivo. • Alojz Medic udikt, alojz.mak@siol.net

TEHNOLO[KI PROCESI42

Uporaba de`evnice v tehnolo{kih procesih: prihranek energije in izbolj{anje vplivov na okolje

Sestavina Enota Obi~ajna voda De`evnica (%)

skupna trdota ppm CaCO3 250-300 < 15 <5

hidrogenkarbonatna trdota ppm CaCO3 200-250 < 15 <5

elektroprevodnost μS/cm 300-500 < 20 <5

pH >6,8 <7

Groba primerjava v spodnji tabeli ponazoruje razliko v sestavi ’’obi~ajne vode’’, ki se v

tehnolo{kih procesih uporablja in de`evnico (tudi stopljeni sneg):

50 ppm CaCO3 = 2,80 °dH

Elektroprevodnost je merilo za oceno vsebnosti raztopljenih soli v vodi.

Klasi~na filtracija

Ultrafiltracija

Vplivi na okolje

nara{~ajo z vseb-nostjo raztopljenih

snovi in stopnjo priprave

vode

Poleg vrtanja pod velikimi industrijskimi objekti ali celo kompleksi je vrtanje izpod vodnih gladin kri`anja strug v vedno ve~ji uporabi. Izvaja se lahko z vsemi vrstami cevi za potrebe plina, vodovoda, kana-lizacije, kot za{~itni kabel za potrebe telekomunikacij, tele-fonskih stebri~kov (SOS), za sis-teme prometnih napeljav ali za nizko-srednje- visokonapetostne kable ter svetlobne napeljave.

Dolo~anje polo`aja poteka vrtanja po principu oddajnik-sprejemnik, kjer vrtalna posad-ka nenehno nadzoruje delovanje vrtalne glave in se vse meritve tudi protokolirajo, kakor tudi korekture vodenja krmiljenja, in se sporo~ajo vodji stroja po radij-ski zvezi. Na cilju se vrtalna glava zamenja z glavo za raz{iritev, sledi ena ali ve~ vmesnih izpraznitev ali pa se cev povle~e takoj. Uvle~e se lahko ena ali ve~ razli~nih cevi do premera 600 mm iz umetnih mas/plasti~ne, jeklene ali iz liti-ne. Po kon~anem uvla~enju se izmeri natan~na trasa napeljave in prika`e v na~rtu projekta izve-denih del (PID).

Pred samim pri~etkom izva-

janja del je potrebno prepoznati morfologijo-strukturo terena in predvsem lociranje preostalih napeljav v trasi izvajanja grad-

benih del. Ravno tako je zelo pomemba tudi izbira vrtalnega orodja, ki je odvisna od struk-ture tal, dol`ine vrtin in premera polaganja cevi.

Dejstvo, ki razveseljuje in daje pogum pa je, da tak na~in izvajanja kanalizacije, vodovo-dov, plinovodov, elektrovodov itd. postaja in ostaja najhitrej{i, cenovno najugodnej{i, najmanj posegajo~ v naravo in ekolo{ko

~ist, predvsem pa je bodo~im uporabnikom ~edalje bolj doma~ in se `e sprejema kot optimalna re{itev v gradbenih posegih. •

Mitja Mislej

NAPREDNE RE[ITVE 43

Prednosti na{ih sistemov:• brez izkopov• hitra izvedba• ni`ji stro{ki• prijazno do okolja• ne moti prometa• dolga `ivljenjska doba

ve~slojnih cevi…

Vrtine: daljinsko vodeno podvrtavanje – okolju prijazna re{itev

Tehnika krmiljenja vrtanja se je do danes povzpela na zelo visoko raven. Uporaba

vrtanja s krmiljenjem, ki je {e pred nekaj leti izgledala neizvedljivo, je danes `e kot

vsakdanjik na gradbi{~ih. Uporaba tak{nega sistema vrtanja omogo~a dol`insko polag-

anje cevovodov do 500 m.

Za~etek podvrtavanja

Podvrtavanje pod reko Savijo

Za~etek podvrtavanja Cilj podvrtavanja-izvlek cevi

Cilj podvrtavanja - kanalizacijska in

vodovodna cev

Klasi~ni na~in zamenjave cevi

Primer izvedbe del zamenja-ve cevi v klasi~nem na~inu:• razbijanje asfalta in izkop• odvoz izkopanega materi-

ala na deponijo• zamenjava cevovoda• izdelava posteljice• zasutje, utrjevanje in asfal-

tiranje

Moderen na~in zamenjave cevi

Primer izvedbe del zamenjavecevi v na~inu brez izkopov:• ugotovitev dejanskega stanja• izbira vrste sanacije glede

na vrsto po{kodbe

NAPREDNE ^ISTILNE NAPRAVE44

Manj{i kanalizacijski sistemiUstreznej{a re{itev, {e posebej

na podro~jih razpr{ene gradnje, je gradnja manj{ih kanalizacij-skih sistemov, ki se zaklju~ujejo z malimi komunalnimi ~istilnimi napravami, katerih kapacitete je mogo~e pove~evati hkrati z nara{~ajo~im {tevilom prebival-cev na poselitvenih obmo~jih. Prav tako je v skladu z migra-cijami prebivalstva ~istilno napravo H2E mo`no enostavno prestaviti na nova poselitvena obmo~ja.

Namen uporabe ^istilna naprava H2E je zara-

di svoje revolucionarne tehno-logije in modularnega principa, ki zajema od treh populacijskih enot pa vse do najve~jih zah-tevanih kanalizacijskih sistemov za naselja in mesta, uporabna za vse vrste odpadnih voda na podro~ju stanovanjskih, gospo-darskih, industrijskih, ob~inskih, pristani{kih in ostalih objektov:• stanovanjska naselja,• hotelski kompleksi,• restavracije,• kmetijski objekti,• bazenski kompleksi,• {ole,• golf igri{~a,• nakupovalna sredi{~a,• kemi~na, `ivilska, mesno

predelovalna, papirna, teks-tilna in farmacevtska

industrija.

Prednosti uporabeVzpostavljeni procesi v ~istil-

ni napravi H2E so popolno-ma druga~ni kot v klasi~nih, `e uveljavljenih ~istilnih sistemih. @e v prvem delu ~istilne naprave – primarnem usedalniku - se vzpostavi proces hidrolize ozi-roma biolo{ke preobrazbe, s katero akumuliramo proste pro-tone in ione. S tem postopkom prepre~imo nastanek `veplovega du{ika oziroma amonijaka, kar posledi~no onemogo~i nasta-nek neprijetnih vonjav. Hidroliza se pri~ne `e z zagonom ~istil-ne naprave H2E, ko vnesemo biolo{ki preparat, ki vsebuje rjave morske alge (ascophyllum nodo-sum) in rde~e rhodo bakterije.

Rde~e bakterije brez vsebnosti `vepla so zelo uspe{ne v procesu anaerobioze. Pri njihovem dihanju namre~ velik del ogljika iz organ-skih spojin skozi cikel trikarbokisli-nih kislin oksidira v CO2.

Rde~e bakterije tako iz dihalnega metabolizma organ-skih spojin pridobivajo energi-jo, kar povzro~a skoraj popolno asimilacijo ogljika, ki se nahaja v organskih substratih. Rodovi teh bakterij lahko napadejo ali biolo{ko razgradijo strupene ali te`ko presnovne produkte, kot so npr. ogljikovodiki, ksioli,

fenoli ali povr{insko aktivne snovi (surfaktanti).

Proces razgradnje organskih snovi v odpadni komunalni vodi se nadaljuje v drugem delu ~istilne naprave – bio-filtru, kjer je nosilec mikrobiolo{kega ~i{~enja izredno porozna vul-kanska kamnina kristobalit. Nanj se naselijo mikroorganizmi, in sicer na 1cm³ pribli`no kar 100.000.000 mikrobov (povr{ina enega polja zna{a pribli`no 1km², volumen pa 10.000 cm³).

V bio-filtru se dokon~no zaklju~ita procesa razgradnje organske snovi in filtracije odpadne vode: • V anaerobnem dihanju se

realizira metaboli~ni vzo-rec, v katerem se lahko uporabi anorganski preje-mnik elektronov, ki ni kisik. Ma{~obne kisline se z upo-rabo nitrata namesto kisika kot oksidacijskega agenta ali kon~nega prejemnika elektronov pretvorijo v CO2.

• Poenostavi se proces (de)nitrifikacije, kar zagota-vlja izdatno odstranitev/izkori{~anje du{ikovih spojin.

• Sulfidni ion S²¯, ki je vir `vepla za sintezo beljakovin, lahko tako biolo{ko kot tudi kemi~no oksidira v sulfat.

• Sestavljeni ogljikovi hidra-ti se razkrojijo v sladkorje, le-ti pa v ogljikov dioksid.

• Beljakovine se razkrojijo v pep-tide in aminokisline, potrebne za razmno`evanje bakterij.

• Minerali se raztopijo v vodi in odte~ejo skupaj z njo.

Rezultat biolo{ke razgradnje in filtracije je visoko kakovostno o~i{~ena voda ter skoraj v celoti obdelano blato z do 90% spo-sobnostjo razgradnje. •

Vir: Aplast d.o.o.

VSTOP

ODPADNIH VODA IZSTOP

OČIŠČENE VODE

BIOFILTER

BIOLOŠKA

RAZGRADNJA IN

FILTRACIJA

PRIMARNI USEDALNIK

HIDROLIZA IN IONSKA

IZMENJAVA

1. 2. 3.

1. FAZA: hidroliza, ionska izmenjava, zasičenje težkih kovin

2. FAZA: mikrobiološka razgradnja organskih spojin na stopnji ultrafiltracije

3. FAZA: zbiranje in izpust očiščene vode v naravo ali kanalizacijski sistem

^istilna naprava H2E

Velike ~istilne naprave, dolga kanalizaci-

jska omre`ja in draga ~rpali{~a pred-

stavljajo, posebej za majhne kraje, znaten

finan~ni zalogaj. Dobra re{itev so male,

modularne ~istilne naprave.

^istilna naprava

H2E

Klasi~na biolo{ka

~istilna naprava

Dodatne komponente za ~istilno napravo H2E

Novost na podro~ju ~i{~enja odpadnih komunalnih voda

H2E ~istilne napra-ve so zasnovane na na~in, da ~im bolj enostavno in ekonomi~no re{ujejo ekolo{ke probleme ter za{~itijo naravo tam, kjer so se standardne re{itve ~i{~enja odpadnih komunal-nih voda do sedaj izkazale za neuspe{ne.

E G

EKO GEA

www.ekogea.com

EKOlucionarno!Biološka čistilna naprava nove generacije

1. NE POTREBUJE ELEKTRIKE

2. NE POVZROČA IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV

3. NI AKTIVNEGA BLATA

4. DO 10X CENEJŠE OBRATOVANJE

5. NE POSEGA V VIDEZ OKOLICE (PODZEMNI VKOP)

6. PRIMERNA ZA ČIŠČENJE VSEH VRST ODPADNIH VODA

7. NESLIŠNA

8. NI NEPRIJETNEGA VONJA

9. HITER ČAS OBDELAVE ODPADNE VODE (DO 6 UR)

10. TAKOJ PRIPRAVLJENA ZA IZPUST V NARAVO ALI KANALIZACIJSKI SISTEM

10+ razlogov ZA

+ NARAVA OČISTI SAMA

Pokličite že danes in si zagotovite svojo biološko čistilno napravo H2E.

E| h2e@h2e.siT| 03 713 24 50 ali 03 491 07 60

Z rastjo cen nafte na svetovnih trgih, nara{~anjem okoljevarstvene zavesti in uvaja-njem novih tehnologij zgorevanja, je postala lesna biomasa pomemben vir energije za ogrevanje in tehnolo{ke potrebe. V Evropi in pri nas je postala biomasa pomemben ener-getski vir, ki ga upo{tevajo tudi v svojih nacio-nalnih programih. Razlogov, ki govorijo temu v prid, je ve~. Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, ki je pri nas samo delno izkori{~en in vedno dostopen vir, saj ve~ kot 54% povr{ine Slovenije pokriva gozd. Uporaba biomase prispeva k uravnote`enosti CO2 bilance in s tem k zmanj{evanju u~inka tople grede. Pomemben je tudi strate{ki vidik njene upora-be, saj doma~i vir energije zmanj{uje odvisnost od mednarodnih dogajanj na trgu energentov.

Gorilnik EragonPodjetje Sistemi Eragon proizvaja gorilnik

na biomaso z delovnim imenom ERAGON, ki za gorivo uporablja lesne ostanke, fin lesni prah, `agovino, pelete in suhe sekance z vsebnostjo vlage do 25%. Tehnologija zgorevanja je patentno za{~itena in plod doma~ega znanja. Princip delovanja je zgo-revanje biomase v fluidni plasti. Primerljivo je z zgorevanjem kurilnega olja, gorilnik pa odlikujejo visoki izkoristki ter emisije dimnih plinov, ki so pod dopustnimi vrednostmi.

Ekonomske in energetske prednostiLesni ostanki, `agovina ali lesni prah

spadajo med lesne ostanke, z zelo nizko ceno, pa tudi peleti so do 54 % cenej{i od kurilnega olja, sekanci pa ne dosegajo niti pol cene peletov. Popravilo in predelava neustreznih kuri{~ so cenej{i od zamenjave

celotnega kotla, gorilnik pa razbremeni kuri{~e in mu podalj{a `ivljenjsko dobo. Stro{ki vzdr`evanja so nizki, uporabnik pa ima mo`nost pridobiti dr`avno subvencijo. Med energetske prednosti {tejemo nizko vsebnost CO, ki zna{a 30 mg/m3 (dovolje-na vrednost je 150 mg/m3), koli~ina NOx pa je pod 170 mg/m3 (dovoljena vrednost je 400 mg/m3).

Kotlovnice tipa Eragon izpolnjujejo vse pogoje za subvencioniranje s strani dr`ave, za industrijske kotlovnice med 30 do 40 %, ter kotlovnice za ogrevanje stanovanjskih hi{ cca. 25 % nepovratnih sredstev.

Na~in zgorevanja biomaseV`ig izvedemo s puhalom iz katerega

izhaja 550°C vro~ zrak, ki v`ge kurivo. Na podlagi tipanja temperature v jedru gorilnika in meritve dimnih plinov, krmilna avtomatika pove~uje doziranje kuriva in koli~ino zraka za zgorevanje. Tehnologija zgorevanja biomase je patentirana in se razlikuje od obstoje~ih tovrstnih naprav. Zgorevanje biomase poteka v tako imenovani fluidni plasti z vrtin~enjem zraka po obodu gorilnika in je primerljivo

s plinskimi in oljnimi gorilniki. Na obodu gorilnika so name{~ene {obe za sekundarni zrak in spiralni usmerniki zraka za opti-malno me{anje zraka in goriva, s ~imer je omogo~eno tudi kurjenje finega lesnega prahu, kar s klasi~nimi kuri{~i ni mogo~e.

Varovanje in regulacija mo~i kotlaDoziranje goriva v gorilnik je kontrolirano z

razli~nimi tipali in varnostnimi elementi. Ve~ji kosi ne morejo po{kodovati transportnih ele-mentov. ^e se v pol no transportno napravo zagozdi ve~ji kos, se naprava nekoliko zavrti nazaj in tako sprosti oviro. Pred preobremeni-tvijo so varovani tudi pogonski elektromotorji.

Toplotno mo~ gorilnika prilagajamo `eleni temperaturi vode v kotlu. Ko voda v kotlu dose`e nastavljeno temperaturo in ni ve~ potrebe po ogrevanju se delovanje gorilnika popolnoma zaustavi, ko se temperatura zni a pa se gorilnik avtomatsko ponovno za`ene.

Po`arna varnost in krmiljenjeZa primer pojava po`ara je v sistem

dovoda goriva v gorilnik vgrajena varnostna naprava, ki z vbrizganjem vode v gorivo prepre~i {irjenje po`ara. Naprava deluje tudi v primeru izpada elektri~ne napetosti.

KrmiljenjeDelovanje gorilnika nadzira robustni indu-

strijski krmilnik. Upravljanje gorilnika je popol-noma enostavno in poteka preko zaslona na krmilniku. Zaslon slu i tudi od~itavanju podatkov o obratovanju. Sistem je mo`no povezati tudi z mobilnim telefonom, ki spreje-ma sporo~ila o stanju in delovanju naprave. •

Andrej Peternelj in Sre~ko Golob

INDUSTRIJSKA ENERGETIKA46

Industrijski gorilnik na biomaso Eragon

Pogled v gorilnik med vrtin~enjem in zgorevanjem lesnih

ostankov

Industrijski kotel z gorilnikom Eragon mo~i 1200 kW - Celes Cerkno

Primerjava cen nekaterih najbolj uporabljanih energentov